Yearly Archive for 2007

ZeitGeist – Duh časa

Published on December 31, 2007 in Matrica and Video. 58 Comments Tags: , , , , , .

Zeitgeist - Duh ČasaRevolucija je ZDAJ…
in začne se s teboj.
Je individualna in
je revolucija duha.

(Oktobra 2008 izšel 2. del, Zeitgeist Addendum, v določenih pogledih koristen) Zeitgeist (Duh Časa) Fenomenalen povzetek vsega dogajanja v svetu in kaj stoji za tem. Ker je dolg le 116 minut pomeni, da je tudi zelo zelo strnjen, zatorej naj služi kot zelo dobra odskočna deska, ne pa kot dogma. Odlično je, da so taki filmi odzunaj in da imajo tako veliko gledanost (je med najbolj gledanimi videi na googlu), kar dokazuje le to, da se ljudje prebujamo. Poleg tega so celo slovenski podnapisi na voljo, ki so tudi direktno integrirani v google video.

Vse v dokumentarcu je zelo dobro, rad pa bi opozoril na nekaj stvari, ki so lahko napačno razumljene ali hitro spregledane.

1. del: Najboljša zgodba vseh časov

Prvi del je napad na RELIGIJE na primeru zahodnjaške religije – krščanstva. Religije si zaslužijo to, saj so povzročile daleč največ škode človeštvu. Poleg tega so osnovane na neki astrološki zgodbici, ki je zaradi večje zanimivosti uprizorjena z besedami. Hecno pa je, da so te zgodbice vzeli kot dejstva, jih jemali DOBESEDNO in ne metaforično. Ob tem si je dobro zapomnit, da Cerkev uradno nasprotuje astrologiji, med tem ko najvišji vrh Cerkve dobro ve o čem se gre.

Vendar če je človek preveč površen dobi občutek, da prvi del nagovarja k ATEIZMU. Če Jezus ni obstajal, če Horus ni obstajal, to kvečjemu pomeni, da so imeli ljudje (vsaj nekateri) ogromno znanja in vedenja o vsem tem že v tistih časih – 3000 pr.n.š in še dlje nazaj v zgodovino. Saj večina besed Jezusa ima smisel, so zelo temeljite in globoke, vendar jih je potrebno pravilno razumeti; METAFORIČNO in ne dobesedno. Kasnejši modreci, za katere pa je dokazano da so živeli in še danes živijo, govorijo o istih stvareh z malenkost drugačnimi besedami. Nauk Jezusa je torej pristen, o tem ni dvoma – vendar je metaforičen in ne dobeseden.

Ni res kot pravi na koncu, da mit ne more biti poučen, četudi se ve da je izmišljen. Če pogledamo mite današnjega časa; Gospodar prstanov, Matrica, Star Wars imajo zelo globok učinek. Lahko bi pa rekel, da “mit ne more biti poučen, če se ga ne vzame kot resničnega.” Podobno kot je velika razlika pri gledanju filma, če se uživimo v dogajanje ali če gledamo z distanco. Miti so izjemno pomembni za naše življenje in danes je vidno, kaj pomeni odsotnost le teh. Kljub vsemu pa jih je nekaj, pri katerih začutimo neko drugo dimenzijo. Ali kot pravi Joseph Campbell: “Plešemo na mite, četudi ne poznamo melodije.” Za tistega, ki pa pozna melodijo, so pa miti še toliko močnejši.

Tudi stari miti, o zmajih in junakih ki so se odpravili na lov, so izjemno poučni in kažejo na nekaj višjega. Resnični ali ne, imajo moč transformacije – če se jih le razume METAFORIČNO ne pa dobesedno. Razumite jih dobesedno in boste obtičali na nivoju razuma. Miti pa kažejo preko razuma, so kot prst (besede), ki kažejo proti Luni (neopisljivo, preko razuma).

Če se bojuješ proti sistemu, si še vedno ujet v njem.
nn

Religije so klasični primer, kaj se zgodi, če obtičite na nivoju dobesednega razumevanja. Malo drugačna zgodbica, malo drugačna interpretacija in religije se bojujejo med seboj. Celo znotraj religij se različne interpretacije nauka bojujejo med seboj. V resnici pa vsi govorijo o isti stvari. Kaj je bolj norega od tega?
 

O drugem delu in 911 ni kaj za dodati, uradna verzija je očitna farsa. Če je pa kljub vsemu premalo, si pa lahko pogledate goro dokumentarcev na googlu. Poleg tega ni bil samo 911, so bili še drugi sprovocirani ali dopuščeni napadi, ki so bili povod za največje vojne; WW1 – Lusitania, WW2 – Pearl Hearbour, Vietnam – Napad na ameriški rušilec. Ob vsem tem pa si še poglejte teorijo neo-conzervativcev – Leo Strauss in Carl Schmitt.
 

3. del: Ne menite se za ljudi skrite za zaveso

Ekonomija je kralj. Kdor kontrolira ekonomijo pa je vladar sveta in s tem posledično vseh ljudi. Red “denar je sveta vladar” v marsičem res drži..

Vojna je posel, največji posel na svetu. Mikročip – RIFD. Novinarka ob predstavitvi prvega vsadka celo pravi, “priners of Brawe new World (Pionirji Krasnega novega sveta),” kar je naslov knjige od Aldous Huxley-a.

Izpostavil bi še dva citata. Prvi je od Jordan Maxwell-a o izobraževanju o izobraževanju in množični zabavni industriji:

Vlada dobiva tisto, kar želi. Nočejo, da bi bili vaši otroci izobraženi. Nočejo, da bi vi preveč razmišljali. Zato so se v naši deželi in na našem svetu tako razbohotili zabava, množični mediji, TV šovi, zabaviščni parki, droge, alkohol in vsaka druga vrsta razvedrila, ki zaposli ljudem duha, da zaradi preveč razmišljanja ne bi bili napoti pomembnežem.

Drugi pa je odlomek iz filma Network iz leta 1976 o televiziji:

Televizija ni resnica. Televizija je prekleti zabaviščni park! Televizija je cirkus, karneval, potujoča skupina akrobatov, pripovedovalcev, plesalcev, pevcev, žonglerjev, spak, krotilcev levo in igralcev nogometa. Mi vam preganjamo dolgčas. A vi ljudje sedite tam dan za dnem, večer za večerom, vseh starosti, barv kože, ver. Mi smo vse, kar poznate. Začenjate verjeti našim slepilom. Začenjate verjeti, da je resnična škatla in ne vi. Počnete, kar vam narekuje škatla! Oblačite se, kot vam pravi škatla, jeste, vzgajate otroke, celo mislite tako kot škatla. To je množična norost, vi blazneži! Za božjo voljo, vi ste tisti, ki ste resnični! Mi smo slepilo!

Bistvo: Ločenost in Nezadostnost

Ključ celega filma je na koncu, zadnjih 5 minut. To je tudi to o čemer pišem tu, o čemer govorijo in so govorili vsi modreci. To je vcepljen občutek, da smo LOČENI med seboj, ločeni od narave, ločeni od Boga. V drugih smo navajeni najprej prepoznati razlike, čeprav če se dovolj poglobimo vidimo sebe, ogledalo naših muh in tudi dobrih stvari.

Ločen človek je nezadovoljen človek. Kako si lahko zadovoljen, če pa si ločen od vsega vesolja, sam si v celem vesolju, z ničemer nisi povezan, nihče te ne mara,.. kako boš potem lahko srečen, notranje miren. Takega človeka ni problem manipulirat. Resnica pa je ravno nasprotna, z vsem smo povezani, z naravo, z živalim, z ljudmi, z vsem stvarstvom. Znanost to že dokazuje. Vendar kdo potem rabi Boga, če so ljudje in narava zadosti, in nemogoče je kontrolirat takega človeka.

Prvih 30 let svojega življenja sem se trudil, da bi nekaj postal. Hotel sem postati dober v vsem, pri tenisu, v šoli in tako naprej. Tako sem gledal na vse. Nisem dober, a če bi se izboljšal… Nato pa sem spoznal, da sem se motil. Da gre v resnici za to, da ugotovim, kdo sploh sem.

Potem pa je tu še nek občutek nezadostnosti, da nismo dobri takšni kot smo. Moramo doseči določene rezultate, da bomo potem lahko zadovoljni sami s seboj. “Ko bom dobil 5, me bodo doma imeli radi, ko bom dokončal faks, potem sem pa car, ko bom zmagal na državnem, potem bom pa srečen do konca svojih dni.” Tako pravzaprav delate stvari zgolj zaradi tega, ker vam obljubljajo neke rezultate, ali pa zato, da boste nekomu dokazali svojo sposobnost, ne pa zaradi tega, ker bi vas veselile. Tako življenje ne prinaša nič drugega kot trpljenja. Zapomnite si: “Pot je cilj.”

Spodbuda za lastno raziskovanje

Torej, miti so koristni, če so razumljeni METAFORIČNO in ne dobesedno. Glavni vzrok za nezadovoljstvo je vcepljen občutek LOČENOSTI in NEZADOSTNOSTI (potrebno je nekaj naredit, da bom lahko srečen, ljubljen, miren).

Celoten film se mi zdi dokaj v redu, čeprav da malo poudarka na bistvene stvari – zadnjih pet minut bi lahko bilo nekoliko daljših. Je tudi res, da ne omeni ostalih religij, da ne omeni da so republikanci ravno tako odgovorni kot demokrati (v ZDA), pa še kakšna malenkost.. Bistvo tega filma je v tem, da spodbudi lastno raziskovanje in opazovanje – to pa je največ, kar lahko nek film/dokumentarec doseže in ta namen je dosežen. Ker vse povedat v 116 minutah ni možno.

Moje upanje je, da ne bodo ljudje vzeli filma za resnico, ampak bodo raje vsak zase resnico poiskali, kajti resnica ni povedana, resnica je uresničena.
Avtorji Zeitgeista

(revizija: 07. oktober 2008)

Zunanje povezave

Linearna ali CIKLIČNA Logika

Published on December 19, 2007 in Zakonitosti Življenja. 2 Comments Tags: , , , , , , .

Noč ali dan. Kaj boste izbrali, kaj imate rajši?.. Dejstvo je, da je v naravi oboje potrebno, DOPOLNJUJETA se. Noč je prav tako potrebna kot dan. Ponoči narava počiva, se regenerira. Pravijo celo, da telo raste zgolj ponoči.

Ali pa vdih in izdih. Prva stvar ki jo naredimo ko pridemo na ta svet je, da vdihnemo. Zadnja je izdih. Torej na nek način vdih pomeni življenje, izdih pomeni smrt. Vendar eno ne gre brez drugega. “Vdihni,” pravi zajček bobru, katerega skoraj raznese, ker ni izdihnil. “Samo vdihni! Nikoli ne izdihni! Izdih pomeni smrt.” Precej neumno, vendar mi se tako v vsakdanjem življenju obnašamo.

  • Naj bo samo Sonce, le sončno vreme hočem. Dežja ne prenesem.
  • Hočem biti venomer aktiven, pasivnost je za lenuhe.
  • Jaz sem moški, jaz ne jočem, ne kažem čustev (ko sem trezen). Jok in čustva so za ženske, to ni zame.
  • Vedno bom dobre volje, sem že veliko knjig prebral in ogromno seminarjev dal čez. Samo depresivni ljudje so slabe volje.

CIKLIČNOST

Naša logika je LINEARNA, STATIČNA. Vedno mora biti “pozitivno”, če bo drugače namreč pomeni, da smo že v napačni smeri, da tistega “pozitivnega” ne bomo več dočakali (saj je linearno).

Ko se dan končuje ne pomeni, da nikoli več ne bo posijalo Sonce. Če je nevihta, ni to na veke vekov. Marsikdo bi tako mislil, saj je naša logika čisto linearna. Ne bo večno zima, ne bo večno sneg. Spet bo sneg skopnel, in spet bo poletje in nato spet zima. Vse gre v ciklih. Ko sem slabe volje, ne pomeni da bom večno. Kadar pokažem čustva ni nič narobe, pasivnost je prav tako potrebna kot aktivnost (poglejte športnike). Eno brez drugega ne gre, oboje se dopolnjuje.

Cikličnost ohranja ples, življenje narave. Brez tega ne bi bilo življenja. A mi bi radi drugače, mi bi radi bili bolj podobni robotom, bolj statični, bolj linearni. Vendar nismo roboti, ljudje smo, živa BITJA, še vedno del narave, čeprav močno odtujen. V naravi pa prevladuje CIKLIČNA logika. Vse gre v krogih; noč-dan, pomlad-poletje-jesen-zima, sonce-dež, aktivnost-pasivnost, vdih-izdih, rojstvo-smrt. Oboje je potrebno.
 

Tisti, ki sledijo linearni logiki so viri zgodbic kot so: “10 let sva živela skupaj, brez prepira, potem se je pa ločil – ne zastopim tega”. Ali pa: “tako rad me ima, vedno naredi kar rečem. Zadnjič je pa rekel, da me ne prenese več.”

Zatiranje nasprotnega zaradi linearne logike je verjetno tudi eden od vzrokov, da danes ženske postajajo moški, moški postajajo ženske. Očitno morajo izraziti tisto, kar se je tekom časa nabralo in ostalo neizraženo. Vendar v današnji družbi nihče ni zadovoljen, vsi se iščejo (kar v končni fazi daleč od tega, da bi bilo slabo).

Ženska mora kdaj pa kdaj pokazati moško naravo, prav tako mora moški kdaj pokazati žensko naravo. Brez tega ne gre, to je del življenja. Cikličnost. Opustite linearno logiko. Še vedno boš moški z vso svojo močjo, še vedno boš ženska z vso svojo nežnostjo. Vrnite se k naravni logiki, k cikličnosti. Naj vas ne bo sram.

Prileže se dovoljenje za čustvene izbruhe (alkohol, hitra vožnja, droge), močno paše. Dobro dene slabo vreme po dolgotrajnih sušnih dnevih. Paše počitek po napornem dnevu, tudi slaba volja je koristna. (Baje.*)
 

Vse to je skrito v starodavnem simbolu Jin-a in Jang-a. Dveh nasprotij, ki se dopolnjujeta, ki skupaj tvorita življenje, kot moški in ženska. Dveh nasprotij, ki pa imata v sebi malenkost drugega pola; belo vsebuje črno, črno vsebuje belo.

Vzgajanje Sužnjev – Nared pa tih bod!

Published on December 3, 2007 in Družba & Posameznik. 1 Comment Tags: , , , , .

“Dej nared tko k ti rečem pa ne sprašuj!” Ala, “nehej že enkrat razmišljat s svojo glavo, kdaj boš dojel da nimaš pojma?” Komu zveni znano?

Enako je ko otrok starša vpraša, “zakaj je pa to tko?” “Zato, ker sem jest tko reku!” Čist isto. Neki ukazujemo, brez neke podlage, al smo pa tolk preponosni sami nase, da bi povedali, razložili. A je tolk težko?

Sej vas razumem. To, da nekdo vpraša ali pa naredi na malo drugačen način, interpretirate kot nezaupanje ali ne spoštovanje, zato je taka reakcija pričakovana. Čutite se ogrožene, zato odreagirate. Samo to je zgolj vaša nezrela interpretacija, ki je niste nikoli raziskali, vaš skupek nekih pogojenih misli, nič več in nič manj od tega.

V resnici je ta oseba hotela le dodatno obrazložitev, ker vsak malo po svoje vidi stvari (kljub trudu, da temu ne bi bilo tako), in verjetno nima iste predstave kot vi. Čemu je tak problem razložit ali objasnit? Čas, ki ga boste “izgubili” na ta način se bo v prihodnje krepko obrestoval. Nasprotno, če tega ne boste storili, tak človek ne bo vedel namena svojega početja, čemur bo sledil padec učinkovitosti in povečanje možnosti za napako.

Če si za človeka ne vzamete časa in ga ne naučite lovit ribe, mu jih boste morali vedno znova nosit, 10, 15, 30 let. Zgleda strašna izguba časa in energije, sploh če je potrebno večkrat razložit. Koliko bi namreč vi sami ujeli v tem času. Vendar na dolgi rok ni računice.

Kako odgovorit takim ljudem? Mirno, potrpežljivo. Ker to je zgolj en skupek misli, ki govori iz teh ljudi. Ni kaj za zamerit, prosiš da razloži. Malo bo pojambral, verjetno ne bo glih pedagoško, vendar bo razložil. Najslabše pa je, da podležete, da ne sprašujete, s tem naredite največ škode ravno sebi.

Nismo še tam

Nič ne rečem, ni lepšega če se dva brez besed zastopita, nekaj najlepšega. Vendar je lahko pot do tja dolga, potrebno je gradit na tem, ne pride samo od sebe, ponavadi ne.

Dokler še nismo tam, dajmo situacijo ali postopek malo bolje razložit. “Dej pejt tja, KER …..“, “to je zato in zato.” Ne pa samo “pejd tja“, “tko nared pa pika“. Četudi te nekdo uboga na besedo, ob tem pa ne ve za kaj se gre – verjamte, tak človek ne bo znal nič sam od sebe naredit, nič novega pogruntat, človeški ROBOT po domače. Za vse mu boste morali povedat in konec koncev, tudi vi niste zmotljivi. Ampak je dober občutek, ko te nekdo uboga, občutek moči, veličine – kaj ne da? Na kratki rok celo zgleda, da se izplača.

Ustvarjanje Sužnjev

To je idealni način za ustvarjanje SUŽNJEV, ljudi, ki brez besed ubogajo kar nadrejeni reče. Kdo si ne želi takih uslužbencev? Tako vzgojen otrok ne bo znal po svoje razmišljat, velik strah bo imel pred avtoriteto, in kakršno koli neumnost mu bo nadrejeni rekel, jo bo storil, čeprav se ne bo ravno strinjal s tem in mislil da je napačna. Naredil bo zaradi tega, ker je avtoriteta tko rekla.

Je kaj čudnega, da je danes tako lahko MANIPULIRAT ljudi? Neka skupinca se nekaj odloči, potem večina to izglasuje – v resnic niti nimajo pojma o čem glasujejo – in potem se raznese na urade, iz teh uradov na šefe, iz šefov na uslužbence. In neverjetno, nihče v celi verigi nič ne podvomi. Ker je prišlo iz vrha, je že moglo bit v redu.

Bomo to res še naprej SLEPO podpirali in celo strukturo držali skupaj?

Vse kar obstaja je TUKAJ in ZDAJ

Published on November 29, 2007 in Zakonitosti Življenja. 2 Comments Tags: , , , , , , .

Preteklost in Prihodnost kljub splošnemu mnenju ne obstajata. Dokaz je čisto enostaven ~ študentska resnica “jutri se začnem učit.”

Ena od najbolj resničnih izjav, zakaj? Ker jutri ne pride nikoli, jutri ne obstaja. Danes v četrtek je jutri petek, vendar ko pride petek je ta “jutri se začnem učit” sobota. V soboto nedelja. In tako naprej. Vedno oddaljen le EN dan, vedno pred nosom, vendar ga nikoli ne dosežemo. Če pogledate današnje študente (večino), lahko vidite, da jutri RES nikoli ne pride.

Seveda tu niso le študenti, enako je z iskanjem izpolnitve v prihodnosti, vedno je TIK pred nami, pa ne pride nikoli, ali pa pride za izjemno kratek čas. Zato, ker vedno prelagamo izpolnitev na prihodnost, ta pa ne obstaja. Ne glede na to, kako hitro divjamo, prihodnosti ne bomo nikoli ujeli. In dokler bomo srečo postavljali v prihodnost, je ne bomo nikoli sreča-li.

Edino kar obstaja je SEDANJI TRENUTEK, ZDAJ!

Zato modreci pravijo, da edino kar obstaja je SEDANJI TRENUTEK. Edino kar obstaja je ta čas ZDAJ. Nihče ni nikoli še doživel prihodnosti. Da, prihodnost pride, jutri pride, vendar vedno pride kot sedanji trenutek, vedno kot sedanjost, vedno kot ZDAJ. Čez eno uro bomo pisali test, to se zdi kot prihodnost. Vendar ko pišete test, ga pišete v sedanjem trenutku. Ko boste čez en teden dobili test nazaj, bo spet SEDANJI TRENUTEK.

Preteklost je prav tako že bila, je že zgodovina. Ja, včeraj smo bili v hribih, vendar ta včeraj je bil takrat spet sedanji trenutek. Edino mesto kjer preteklost in prihodnost obstaja je v UMu, v razumu, v spominu in domišljiji. Sicer pa ne obstajata. Tako enostavno to je.

Prihodnost je tisto, kar mislimo, da se bo zgodilo, nikoli pa ni nujno, da se zgodi na tak način. Zato vedno obstaja kot PROJEKCIJA v naši glavi in zaradi tega je neresnična. Enako je s preteklostjo, od dogodka, ki se je zgodil, smo pobrali neke delčke, neko interpretacijo, ki pa je lahko čisto drugačna. Edino mesto kjer preteklost živi, je v naši glavi.

Glava nam neprestano bega v preteklost in prihodnost, TELO pa je vedno PRISOTNO v sedanjem prenutku. Vedno je v sedanjosti, vedno je v ZDAJ. Zato je toliko vaj, kjer usmerimo pozornost na telo. Pravijo celo, da je “telo vstopna točka v sedanji trenutek.”

Zlitje z dogajanjem

Če počnete eno stvar 100%, če ste meditativni pri tem kar počnete, potem ste v sedanjem trenutku, potem je to kar počnete osvobajajoče, ‘izpolnjujajoče’. Čas mineva, pa se sploh ne zavedate, za vas je kot minuta, v resnici so pa ure. Ker izgubite občutek za čas, saj ste zliti z dogajanjem. Niti ni važno koliko časa traja, saj je za vas osvobajajoče, ne gledate na uro kdaj bo konec.

Ampak če ste v preteklosti ali prihodnosti, potem ste v GLAVI, potem niste prisotni v trenutnem dogajanju, potem vas v resnici sploh ni tukaj. Ni vas na edinem mestu, kjer se odvija življenje, kjer ste lahko srečni. Zato je trenutna situacija neznansko utesnjujoča, hočete pobegnit. Imate občutek, da zgubljate čas.

Če si ob poslušanju prijatelja/profesorja vrtite skrbi in pričakovanja, potem v resnici nič ne slišite. Če ste na zabavi, pa vas skrbi kaj bo jutri v službi, sploh niste na zabavi, glava je v službi, prav tako čustva in občutki, telo je na zabavi. Ustvarite RAZKOL, počutite se utesnjeno.

Tipično za današnji čas je, da nikoli nismo prisotni. Vedno smo drugje, vedno smo v glavi. Vedno nekaj razmišljamo, se spominjamo, načrtujemo, le malo časa smo zares prisotni. Pa še to večinoma ob prisotnosti alkohola in ostalih drug, ali divjanja po cestah.

Sreča le v tem trenutku

Je res tako težko razumet, da je lahko sreča le v TEM TRENUTKU? Kaj pa takrat ko se napijete, ko se vživite v ples? Takrat ste srečni, ampak na zunaj se ni nič spremenilo! Še vedno morate naredit faks, še vedno rabite denar, tisoč in ena skrb. Vendar neverjetno, takrat to nima veze, takrat ste srečni, takrat sploh ne pomislite na to. V resnic takrat sploh o ničemer ne razmišljate, na nek način vas sploh ni.

Seveda na nek način obstaja preteklost in prihodnost. Telo se stara, civilizacije se dvigajo in padajo, razum in izkušnje se kopičijo. Vendar to ni čas razuma, to ni psihološki čas, ta čas ni problematičen. Problematične so projekcije v prihodnost ali pričakovanje in spomini iz preteklosti ali obtoževanja.

Za konec še legendarna Zen-ovska zgodbica.

Japonskega bojevnika so ujeli njegovi sovražniki in ga vrgli v ječo. Tisto noč ni mogel zaspati, ker se je bal, da bo naslednji dan zaslišan, mučen in ubit. Nato so do njega prišle besede njegovega mojstra: “Jutrišnji dan ni resničen. Je iluzija. Edina resničnost je ZDAJ.” S pozornostjo na teh besedah je bojevnik postal miren in zaspal.

Utegne koristit tudi na sestankih, izpitih in podobnih rečeh.

Nismo Še Dovolj ZRELI

Published on November 20, 2007 in Družba & Posameznik. 3 Comments Tags: , , , .

Dosti je govora o znanju, ki se vsa ta leta prenaša in je nedostopno ali nevidno širši populaciji. Res je, da je bilo to znanje dosti nedostopno, preganjano in zaničevano tekom zgodovine, vendar danes so časi, ko je to znanje vsem na razpolago, ko je precej na dosegu roke – za tiste, ki to vidijo. Vendar velika večina očitno še ni zrela za to vrstna spoznanja. Prav tako se zlo čudno se gleda na ljudi, ki se odločajo za to vrstno pot.

Tudi kar se tiče napredne tehnologije, ki je sposobna ustvariti nebesa in pekel. Mislite, da bi jo znali izkoristit v dobro vseh ljudi, ali bi jo izrabili v egoistične namene? Ali bi jo uporabili proti tistim, ki se ne strinjajo z nami, ki nas grdo pogledajo?

Poglejte, kaj se je zgodilo z atomsko energijo. Tehnologija velike moči, sposobna za ustvarjanje raja na Zemlji, prav tako sposobna ustvariti pekel. Kaj smo naredili z njo? Skorajda uničili planet. Pa ne mi govorit, da so za to krive le vlade. Tudi mi podpiramo vse to, poglejte Nemce med dvema svetovnima vojnama, poglejte komuniste v povojnih časih, poglejte danes v Afriki, poglejte kako mi sami obnašamo do Romov in soljudi.

Kako se mi sami obnašamo do ljudi, ki so nam kaj bolj ali manj hudega naredili, ukradli recimo? “Ubil bi ga, če bi to men naredu bi ga ubil.” “Ja itaq stari, jest tud.” Zanimiv je, da vsi v družni to podpirajo, sploh noben ne pomisli, da je mogoče tisti tudi bitje in si zasluži življenje, da se mogoče kaj drugega skriva odzadaj. “Ne, to mi je ukradu in jest ga bom ubil.”

Ali je res toliko težko razumet vojne, teroriste in ekstremiste in nasilneže? Saj smo vsi isti! Tega pa nihče ne vidi?! Koliko lahko je to videt v drugih, in kako neverjetno težko je te stvari videt v sebi. Ali pa jih vidimo, in si jih ne priznamo. Kot je že Shakespeare reku: “Predvsem to, do samega sebe bodite iskreni.”

Vsi imamo iste mehanizme v sebi

Da popravim “vsi smo isti”, vsi imamo iste mehanizme v sebi, ki so sposobni velikega zla. In če se istovetimo z njimi, če jih imamo za svoje, če jim verjamemo in reagiramo nanje, potem ne bomo nikoli zares svobodni. Seveda si je težko priznat te mehanizme, te napake, saj se istovetimo z njimi. Kaj bi se zgodilo, če si priznam da sem zloben? Vendar ko enkrat dojamete, da to v resnici nima nobene veze s tem kar v resnici smo, potem tu ni več ovir.

Če ozavestiš kar je v tebi, te bo to, kar ozavestiš, REŠILO.
Če ne ozavestiš kar je v tebi, te bo to, česar ne ozavestiš, UNIČILO.
Jezus – Tomažev evangelij 5

Dokler ne bomo ozavestili mehanizmov bo vedno trpljenje okoli nas. Dokler se tega v polnosti ne zavemo, je vso znanje, vsa tehnologija, vse to je brez pomena. Ker ne bi znali uporabit v pozitivne namene, slej ko prej bi se nekdo našel in to izrabil. Morda bi bili to ravno mi, zaradi takšnega in drugačnega po večini primitivnega razloga.

Raj na Zemlji

Tudi raj na Zemlji ni možen, dokler ne bomo teh mehanizmov prepoznali v sebi in jih ozavestili. Res je, da so nekatere situacije, ki te mehanizme hitreje sprožijo, vendar tudi če jih ne bi bilo bi to ostalo zakopano v nas. In nihče ne ve kdaj bi se prebudilo. V teh časih pa imamo priložnost, da te mehanizme ozavestimo, jih spoznamo ter jim tako vzamemo moč. Na nek način nam je ustvarjen poligon za trening (čeprav se čudno sliši), izkoristimo to darilo in ga uporabimo sebi v prid, ker le tedaj bomo lahko imeli raj na Zemlji. Le tedaj, ko se bomo osvobodili svojih mehanizmov.

Nihče ni večji suženj od tistega, ki misli, da je svoboden čeprav v resnici ni.
Goethe

Ko bomo dovolj zreli, ko bomo dovolj pretrpeli in ozavestili te mehanizme, nam bo vsa ta tehnologija in vso to znanje tudi razkrito. Četudi nekateri sedaj ta znanja in tehnologije namenoma skrivajo. Verjamem, da po večini v naše dobro.

“Velika moč nosi veliko odgovornost”, katere pa v tem trenutku več kot očitno nismo pripravljeni sprejet. Ali povedano drugače, “moč brez ljubezni vodi le v katastrofo.” Zato nam na srečo velika moč še ni na voljo.

Nikoli Ni Zadosti

Published on November 15, 2007 in Oda razumu (egu). 3 Comments Tags: , , , .

Kot sem že večkrat omenil, stalno hočemo več in več, nikoli ni zadosti. Tu sem zbral nekaj vsakdanjih primerov:

  • Statistika spletne strani. Gledaš statistiko spletne strani, pričakuješ 200 obiskov, se zgodi čudež in jih je 250. Zlo dober, kar presenečen si. Vendar čez eno uro greš že gledat, če jih je 290. Razočaran ugotoviš, da jih je le 270. Če bi jih bilo 300, bi naslednjič pričakoval 330 in če ne bi bilo, bi bilo sranje.
  • Maili ali ali me ima kdo rad. Pogledaš zjutraj, 6 mailov, “vauu ful dobr”. Odpišeš na tiste, ki je za odpisat. Čez 2 uri si že spet na mailu, “ali bo kej, ali bo kej?”. Ni nič, si kar malo razočaran. Pogledaš spet čez pol ure, spet nič. Kar živčen ratuješ. Si daš malo predaha in pogledaš čez 2 uri. “VAUU 2 nova maila! To!” Prebereš, in si spet že čez pol ure na mailu, da vidiš če je kaj. Če ni nič si spet razočaran. Sploh pa je hudo, ko odpišeš, in pričakuješ hiter odgovor, pa ga ne dobiš… To je šele hudo.
  • Ena bogataška. “K bom dubu avto, bom srečen.” Dobiš avto. “Ja, ampak mercedes bo pa res zakon”.. čez nekaj časa ga dobiš. Mogoče še kaj boljšega. Greš na žurko, in vidiš tam samo elito, sam ti imajo pa že barke in to 30 metrske. In si kupiš barko, 30 metrsko. Pol se s tem voziš okoli, sam v marini zgleda dokaj majhna. Kupiš 600 metrsko.. Ko si že toliko daleč, greš v San Marino na dirko formule ena, in se skriješ pred unimi 200m barkami.
  • Medalje. “Joj, ko bi vsaj dosegli kakšno medaljo na tem prvenstvu.” Dosežeš zlato medaljo že prvi dan. “Vauuu. Kolk bi bilo fino, če bi bla še ena.” Je tretje mesto. “Zdej pa manjka samo še srebrna.” Ni srebrne. No, ful dobr, sam škoda da ni bilo srebrne.
  • Vsakdanje življenje. “Ko bom diplomiral, dobim službo in sem frej za cel življenje.” Diplomiraš, se celo zaposliš, redna plača. “Nov avto rabim, ta ni več dober.” Dobiš avto. “Zdej pa sam še en stanvanje, da bova lahka s punco v mir živela.” Čira čara, dobiš stanovanje, čez nekaj časa otroka, dva. “Sam k bo pa tale otrok odrastu, bo pa tle mal gužva, še en stavnvanje rabmo, pol bo pa to to.”….

Mrežni marketing in novačenje ljudi, denar na borzi, mobilni telefoni, status v družbi,.. povsod je enako, na enem področju se najdejo eni, na drugem drugi, mehanizem pa vedno isti. S tem kar imamo nisem zadovoljen, zato hočemo več, nekaj novega, boljšega, da bom lahko končno srečen do konca svojih dni. To kar počnem je zgolj sredstvo za dosego cilja, cilja, ki mi bo končno prinesel srečo.

Ujeti v te mehanizme, če jim verjamemo, če jih ne raziščemo, če jih ne prepoznamo, smo lahko vedno sužnji. Če jih boste imel za svoje, če boste svojemu glasu v glav verjeli kot bistven del sebe, potem ne boste nikoli svobodni.

Ampak ko se ustavite, ko prepoznate te mahenizme, si jih malo ogledate, raziščete kaj je za njimi, potem začnejo zgubljat moč. Ker ti mehanizmi imajo moč edino takrat ko jih ne prepoznamo, ko jih ne odkrijemo, ko jim verjamemo. Le tedaj imajo lahko oblast nad nami. Če mislite, da bo enkrat zadosti se motite – vztrajnost in potrpežljivost, vedno znova in znova.

Iskanje izpolnitve v PRIHODNOSTI

V resnici se tu zadaj skriva nekaj drugega. Iščemo namreč izpolnitev v prihodnosti. To, kar imamo ni zadosti, in rabimo le še malenkost več, da bomo lahko končno izpolnjeni in srečni do konca svojih dni. Zato rabimo prihodnost, zato divjamo v prihodnost, tako podjetja kot posamezniki. Ker nezavedno ali zavedno iščemo obljubljeno deželo, kjer bomo lahko končno srečni do konca svojih dni. Ob tem smo pa nesrečni s tem kar imamo v tem trenutku.

Vendar prihodnost nikoli ne pride, prihodnost ne obstaja, vse kar obstaja je ta trenutek. In če ta trenutek ni zadosti, ne bo nikoli in nič zadosti. Zato je tako pomembna hvaležnost, da smo hvaležni za to kar imamo.

Kako se to ujema z iskanjem novih poti?

Trenutno je tako, da (a) vztrajamo na stari poti, čeprav vidimo da je nekaj hudo narobe in (b) iščemo izpolnitev v prihodnosti, ker to kar imamo ni v redu. Se pritožujemo in hkrati nič ne naredimo.

“Več” je pogojenost mehanizmov, ki slepo iščejo zadovoljitev v prihodnosti. Da pa iščeš nove poti, da iščeš nek globlji pomen, tu zadaj se skriva notranje vodstvo. In ko najdeš to pot, na katero te vleče, potem veš da si na njej. Ker takrat dejansko uživaš v tem kar počneš, ni zgolj sredstvo za dosego cilja, pač pa početje samo po sebi prinaša zadovoljitev. Ne delaš zgolj za več, več, več, ampak te delo že samo po sebi izpolnjuje. Povedano drugače, pot postane cilj.

Zna pa se zgodit, da misliš da te delo izpolnjuje, v resnici pa delaš zgolj za nek cilj. Še posebej v mrežnem marketingu, ko hodiš na seminarje, ki umetno vzdržujejo voljo do dela. Ti mehanizmi znajo bit zelo zelo prebrisani, zato pazljivost ni odveč. Potopite se v svoje globine in našli boste pravi odgovor.

Človek! Kam se ti MUDI?!

Published on November 13, 2007 in Oda razumu (egu). 6 Comments Tags: , , , , , , , , .

Ozrite se okoli sebe, vse je podivjano, vsem se mudi. Sprašujem vas, kam se vam mudi?

Se vam mudi v obljubljeno deželo v prihodnosti, se vam mudi, da boste dosegli denar, slavo in uspeh pred drugimi? Da, za te stvari je potrebno hiteti, hiteti je potrebno, da vas drugi ne prehitijo. Hitite čedalje hitreje, ker tudi drugi hitijo, so že za vami!

Mislite, da se bo to hitenje kdaj ustavilo, mislite, da lahko večno stopnjujete hitenje?

Delate v službah po 8 ur in več, bojujete se za napredovanje, mečete polena pod noge sodelavcem, prodajate se za višjo plačo, za ugled, za status. Po vsej verjetnosti v službi, ki jo sovražite. Čemu je vse to potrebno?

Podjetje bo uspešnejše, imeli boste več denarja, za kratek čas boste zadovoljili svoje nore potrebe in to je tudi vse. Mislite, da boste zaradi več denarja srečnejši, da vam bo to zapolnilo praznino, kupilo ljubezen? Marsikaj ste pripravljeni naredit za denar, pa sploh niste pogledali v ozadje te pogojenosti.

Ali pa iščete alternativne hitre zaslužke, delate poslovne načrte, vse z namenom, da boste zaslužili več. Da preizkusite svoje sposobnosti, ob tem pa ne pomislite na učinke, ki jih ima taka odločitev na okolje, soljudi in na vas same. V delu uživate le toliko, da se izognete problemom, da imate nekam za pobegnit. Lažete sami sebi, da imate delo radi, ob tem pa pozabite, da hodite na motivacijske seminarje, kjer skrbno pazijo, da vam zanimanje ne pade in ga umetno vzdržujejo. Ljubite cilj, ki ga vam obljubljajo, delo pa v resnici sovražite.

Vprašanje za milijon evrov: Kaj potem?

Vprašanje za milijon evrov, aj boste potem naredili s tem denarjem? Kaj bo potem, ko boste imeli veliko denarja, kaj boste potem počeli? Še vedno boste spali, sedeli, stali in delali, še vedno boste srali tako kot do sedaj. Kupili si boste boljši avto, da se postavite pred sosedom, kupili si boste lepše stole, lepše krožnike, novo kuhinjo, novo obleko, novo televizijo, da vas dobo še lažje hipnotizirali,.. Mar je to kar imate res potrebno zamenjave? Je res toliko staro in toliko zanič, da rabite novo? Imate več denarja, lepše stvari, a v resnici se ni nič bistvenega spremenilo.

Se mislite predčasno upokojit kot se zadnje čase lepo sliši? Kaj potem, kaj boste počeli potem? Mar mislite, da boste zdržal celo življenje, da ne bi počeli nič? Še vedno boste nekaj delali, garantiram vam.

Denar ni edina stvar, tu ste še slava in ugleda? Kaj bo potem, ko boste slavni, kaj boste pridobili s tem? Imeli boste velik krog prijateljev, le namišljenih, sami priliznjenci bodo okoli vas. Vsak vas bo na ulici pogledal, vabili vas bodo v “zabavne” oddaje in vas spraševali neumnosti. Kupovat si boste morali draga in fina oblačila, vedno bodo mediji na preži kaj počnete, kako ste oblečeni, kam hodite… Po nekaj letih boste šli nazaj od kjer ste prišli, v pozabo, velika večina – če se pred tem ne boste zadrogirali.

Kaj vam bo v resnici prinesel ugled? Več (straho)spoštovanja, vabili vas bodo na visoka srečanja, pomembni boste. Podobno kot pri slavi. Vendar svet se lahko premisli, in kar na enkrat nimate več ugleda. Trudili si boste umetno vzdrževat ta ugled (tako kot slavo), kar pa ni prijetno, ker je umetno, zlagano, ni iskreno.

Če se poglobite v to, kaj v resnici iščete, po čem v resnici hrepenite utegnete odkriti nekaj pretresljivega. Ker smo videli, da denar, slava in ugled ne prinesejo nič obetavnega. Celo toliko nas ti cilji zaslepijo, da smo slepi za posledice zemlji, tretjemu svetu in samemu sebi (kam divjajo podjetja)? Če bi se v resnici zavedali kaj s tem počnemo, bi močno premislili.

Ujeti v mlinčku

Delate v službah, ki jih ne marate, da boste več zaslužili (ali da boste preživeli). Nato pa ves ta denar zapravite po večini za nepomembne stvari. In te stvari po nekem času spet postanejo stare in jih rabite zamenjat, za to pa rabite še več denarja. Ujeli ste se v mlinček, v mlinček svojega pohlepa, svojih poželenj.

Boste sami iztopili iz tega kroga, ali boste čakali, da bo krog razneslo? Krog se vrti čedalje hitreje, čedalje močneje je vse skupaj, in naposled se bo raztreščil. Ponavadi je tu kakšna huda bolezen, ali pa kakšna druga tragedija. Življenje vas prisili, da se ustavite, telo vas prisili, da mu daste počitek.

Če boste prisluhnili, boste raziskali kaj se skriva za vsemi temi poželenji, morda boste začeli po drugi poti. Če boste ostali slepi za vse skupaj, boste jemali zdravila in poživila, naposled mogoče celo ozdraveli in začeli nov krog. Ampak tudi ta se bo raztreščil, vendar bo uničenje toliko hujše, ker se je novi krog vrtel še hitreje.

To ni ustrahovanje, to so splošna dejstva, to so dejstva, ki jih nočete videti. Poglejte okoli sebe, snamite si masko izpred oči in spreglejte.

Delajte to, kar vas v resnici veseli ALI pot je cilj

Mar ne bi bilo bolj smiselno, da že od začetka delate stvari, ki vas dejansko veselijo, da boste z veseljem hodili v službo, da vas bo služba navdihovala, ob tem pa ne boste delali škode okolju, ljudem in vam samim. Kar pomeni, da si boste še vedno vzeli čas zase, da ne bo bistvena le bilance podjetja, pač pa tudi dolgoročno zadovoljstvo uslužbencev in strank.

Tedaj niti ne bo pomembno koliko zaslužite, ali je 40 evrov več ali manj, ne bo potrebe po iskanju ugleda in slave, ker boste s službo že vse dobili. Ko ste res zaljubljeni, ko se res uživite v pogovor, ko se znate odklopit od sveta tedaj vas ne zanima denar, slava in ugled. POT POSTANE CILJ.

Menjava službe niti ni potreba, dosti je da stvari počnete na drug način. V delovnem okolju si nehajte metati polena pod noge in držite skupaj. Ne bojujete se med seboj za usrane DROBTINICE. Človečnost z eno besedo, to pozabljamo, da smo LJUDJE in ne ROBOTI.

Kdaj boste imeli zadosti, da boste razmislili o svojih načinih, kdaj boste raziskali svoje pogojenosti, ki jim sedaj slepo verjamete?..

Rešitev problemov v 4ih korakih

Published on November 12, 2007 in Vaje/Predlogi. Closed Tags: , , , , .

Kot je lepo prikazano v prejšnji objavi, je nenehno razmišljanje nepotrebno. Zelo pomemben razumski počitek, ker ravno med počitkom dosežemo največ. Informacije se na nek način usedejo, uredijo in odpre se prostor za nove ideje. Na tem temelju sloni univerzalni postopek reševanja problemov v samo 4ih korakih.

Koraki so sledeči:

  1. LOTITE se problema; kot vsakokrat do sedaj.
  2. sproti si pišite VPRAŠANJA; med reševanjem je koristno, da imate poseben blokec, kamor pišete svoja vprašanja. Dobro je tudi, da si nabavite lepljive listke, in jih nalimate na mesta, kjer se ta vprašanja pojavljajo. Blokec zaradi tega, da imaste vse na enem mestu, listki pa zato, da boste najdli vprašanja v zvezku recimo.
  3. pojdite na ODDIH, z dodatnim zaupanjem, da bodo odgovori prišli; ko se vam je zataknilo, ali ko se že učite 30, 45 minut, pojdite na oddih. Delajte karkoli že in se temu posvetite, čim bolj sprostite razum, ali pa ga vsaj usmerite v neko drugo aktivnost. Razmišljanje o problemu tu ne koristi, dopustite da moč pasivnosti opravi svoje. Continue reading ‘Rešitev problemov v 4ih korakih’