Človek, zbudi se..

Denar je človeška sreča v abstraktnem; tisti, ki ni več sposoben uživati človeške sreče v konkretnem, se popolnoma posveti denarju.
Arthur Schopenhauer

Če pogledate okoli sebe, boste videli da vsi nekam bežijo, vsi nekam hitijo. Poglejte podjetja, divjajo v prihodnost. Ne vedo več kaj je njihov namen, čemu so tam, razen tega, da se bo povečal njihov dobiček, da bodo več prodali in več proizvedli.

Polni vozički

Če gre kupec iz trgovine s polnim vozičkom, potem ste opravili svoje delo izvrstno, je tako? Vi ste mu prodali izdelke, za katere menite, da jih ta človek nujno potrebuje, da brez njih ne bo srečen, brez katerih ne more živet. S tem ko ste mu prodali izdelke je volk sit in koza cela. Vi ste povečali prodajo, s tem dobiček, in kupec je zadovoljen.?

Ne! S tem ko je kupec šel s polnim vozičkom iz trgovine niste naredili popolnoma nič. Zaradi tega se njegovo življenje ne bo bistveno spremenilo, po možnosti se bo kvečjemu polenil. Poglejte sebe. Ste res srečni, ko kupite vso to kramo? Za nekaj časa mogoče, potem pa spet rabite več, boljše, močneje. Se vam zdi, da lahko ta “več, boljše, močneje” kdaj zadovoljimo.

S tem, ko je kupec šel iz trgovine s polnim vozičkom nekoristnih izdelkov, ste izrabili naravne in človeške vire. Koliko materiala je bilo potrebnega, da se je ta izdelek proizvedel? Koliko človeškega truda, koliko idej je bilo potrebnih za to? Koliko izvrstnega MARKETINGA, da ste lahko nekomu vsilili te izdelke? (Kdo misli v tvoji glavi.) Nadaljuj z branjem »

Zaradi denarja folk hodi v službe, ki jih ne mara, študira stvari, ki jih ne zanima, podjetja spodkopavajo konkurenco, ki jih ogroža, korporacije nam prodajajo/vsiljujejo izdelke, ki jih ne rabimo. Večinoma vse zaradi tega, da bi imeli več. Več denarja, posledično večjo svobodo, srečo, moč in vpliv.

Pa ste se kdaj vprašali kaj v zvezi z denarjem?

1. Kaj sploh je denar? Kdaj je nastal, kako je bilo pred tem?
2. Od kod pride denar, kdo ga ustvarja?
3. Kaj je centralna banka (v ZDA je to Federal Reserves)? Kdo je večinski lastnik?
4. Čemu obresti? Od kje denar za plačilo obresti?
5. Kako je možno, da je večina držav, korporacij, podjetij in družin zadolženih?
6. Ali je ekonomija, ki temelji na eksponentni rasti sploh stabilna? (gospodarska rast 2% na leto je…… eksponentna! in ne linearna)

Ustavite se, se vprašajte ta vprašanja, zapiše odgovore, nato berite dalje. Nadaljuj z branjem »

Ironično je, da se tako čudno gleda tiste, ki se ukvarjajo z duhovnostjo (joga, meditacije, poglabljanje vase,..). Tako čudno se gleda tiste, ki so se odločili ukvarjat sami s seboj. Tako čudno se gleda na tiste, ki so se odločili reševat probleme pri vzrokih. Tako čudno se gleda na tiste, ki so pripravljeni it svojo pot.

Tudi na nekaterih tečajih sem dobil tak občutek, “revež, čist se je zgubil”. Al pa kako okolica gleda na to, “ta je mel pa zihr ogromno težav, da se je tega lotil.” Ja seveda, ogromno težav in še več, vsak jih ima. Ali ni lepo, da se je končno odločil nekaj naredit, končno lotil reševat vzroke in posledice?

Ampak nekateri vse to ignorirajo, se delajo kot da nič ni, so pripravljeni potrpet, drugi pa vidijo, da je to slepa ulica, da se bo to samo še stopnjevalo in da je v tej smeri nekaj potrebno naredit. Da zatiskanje oči ne bo pomagalo nobenemu, najmanj pa nam samim.

“Nič ni narobe”

Dokler stvari gredo naprej, nam je vseeno. Ko se malo zalomi, se ne sekiramo preveč. Začnejo se hujše težave, takrat smo ponavadi razočarani. Na koncu, ali popolnoma neha delovat ali se prej ustavimo in lotimo reševanja. Nadaljuj z branjem »

Vsakdo meditira, tudi TI

Vsaj nekajkrat na teden. Ne verjameš?

Popivanje, tisto kvalitetno, ko si toliko pijan, da ti je čist vseeno kaj si bodo drugi mislil, ko te ne skrbijo posledice dejanj, ko pozabiš na včeraj, ko pozabiš na jutri. Šport, vse kar je važno je koš/gol, žoga in igralci, na vse ostalo pozabiš. Delo je lahko meditacija, učenje, umetnost, samoizražanje, sprehod, ples, borilne veščine,.. Ena najkvalitetnejših je lahko ljubljenje in seks, če se znaš res sprostit, odstranit predsodke in prepustit.

Meditacija v širšem smislu

Kaj sploh je meditacija v širšem smislu. Meditacija je to, da si v tem kar se trenutno dogaja. Da nisi obremenjen s tem kaj ti je včeraj šef rekel, kaj se ti je zgodilo v otroštvu, kaj si vse narobe naredil,.. nisi obremenjen s spomini, s preteklostjo. Prav tako nisi obremenjen s tem, kakšne naloge imaš jutri, kaj vse moraš jutri naredit, kakšni so tvoji cilji, nisi obremenjen s pričakovanji, s prihodnostjo.

Prav tako nisi obremenjen s tem, kar drugi mislijo o tebi, ne obremenjuješ se, ali boš povedal tako kot se spodobi ali pa po svoje. Pozabiš kdo so tvoji prijatelji, svoj ime, priimek, kako te je nekdo užalil, ranil, prizadel, kje boš čez eno leto, kakšni so tvoji načrti za jutri, pojutrišnjem. Pozabiš na vse te neumnosti. Nadaljuj z branjem »

Zanimivo, koliko je govora o spremembi družbe. Vemo kaj vse je narobe, in res je, nekaj se more spremenit. Vendar pot po kateri pričakujemo te spremembe ne prinaša nič obetavnega.

Dosti je novih dobrih predlogov kako spremenit družbo, takih ki gredo do temeljev, kakšni politični sistem rabimo, kakšne ekonomske in socialne spremembe,… Vendar vedno znova pozabljajo zgodovinske nauke. Nauke, iz katerih je razvidno, da zgolj družbene spremembe niso zadosti. Da ne moremo naredit družbene spremembe najprej, nato pa pričakovat, da se bodo posamezniki spremenil.

Zlo dober primer je komunizem. V redu sistem, vendar ljudje niso bil pripravljeni za tak način in ga začel izkoriščat. Konec koncu se vsak sistem spridi, ne glede na to koliko je prfekten. Zato, ker se v osnovi pozablja na ključni element. To pa je posameznik in družba je sestavljena iz posameznikov.

Kaj pomaga odličen šolski sistem, če pa ni ljudi, ki bi to izvajal. Kaj pomaga odličen etični kodeks, če pa tega uslužbenci nimajo v notranjosti. Kaj pomaga bolj prijazna javna uprava, če so ljudje pod stresom. Zato je edini način za resnično spremembo družbe sprememba posameznika, to je duhovna revolucija, transformacija zavesti. Sicer se bomo še naprej vrtel v krogu, še naprej odpravljal le posledice. Nadaljuj z branjem »

Ne mislim nase niti nate, ampak bolj splošno, o vprašanju, ki si ga peščica zastavlja že stoletja. Večina se pa tega nikoli ne vpraša. Kdo sem JAZ? Meni je domače tole:

Poklic, premoženje, materialne dobrine

Nisem poklic, ki ga opravljam. To je jasno. Čeprav se zelo hitro poistovetimo v vlogo, v stilu “obleka naredi človeka”. V preteklosti je bilo s tem drugače. Ljudje so celo življenje opravljali eno in isti poklic, in verjetno so mislili, da oni so ta poklic. A danes temu ni več tako, poklici se zlo hitro menjajo. Zato je dosti lažje videt, da to ne more bit tako.

So ljudje, ki mislijo da so njihovo premoženje, materialne dobrine. Na nek način je razumljivo, celo življenje so se odrekali, da so prišli do bogastva, in še zdaj si ga večajo, ves njihov trud, vse njihovo znanje je v tem. A to so tudi ljudje, ki so skakali iz stolpnic ob borznem zlomu leta 1929, ki ne vidijo več smisla živet ko vse materialno izgubijo. Večina je to že prerasla. Še vedno je vloženo precej identitete, ne pa toliko da bi rekli, da brez tega ne morem živet. Če ti nekdo ukrade avto, si ves iz sebe, a ne boš se šel zaradi tega ubit.

Nisem svoje telo. Dele telesa lahko zamenjamo, jih nadomestimo ali pa celo delujemo brez njih. Čeprav bistveno težje. Znanstveniki celo trdijo, da se VSE celice popolnoma obnovijo vsakih 7 let. Torej imamo v sedmih letih popolnoma novo telo. Tudi če pogledate svoje slike nekaj let nazaj, ste bili dosti drugačni. Brez telesa se ne da živet, nisem pa zgolj telo. Torej – presenetljivo – nisem le belec, Evropejec, Slovenec, Dolenc, član rodbine…

Nisem svoje ime, nisem svoj priimek. Oboje se lahko zamenja, ne rabiš dosti truda za to. Nadaljuj z branjem »

pogovor v celoti na voljo v avdio obliki (glej spodaj) in v video obliki na s12.si!

Kot nekateri veste, je bila v sredo, v krepko premajhni knjigarni Vale Novak, predstavitev knjige Skrivnost. V čast nam je bilo, da so bili z nami:

• Doc.dr. Tadeja Jere Lazanski, doktorica znanosti s področja menedžmenta in informacijskih sistemov.
• Lucija Rosell, diplomirana dizajnerka, poznavalka skrivnosti egipčanske zgodovine in egipčanskih piramid.
• Aleš Pevc, vodja internetnega portala SONČEVE POZITIVKE, Sončne trgovine in soustanovitelj Društva za ozaveščanje in osebnostno rast Sonce.
• Nara Petrovič, pisatelj in prevajalec, predsednik Društva za zdravo (prizemljeno) duhovnost, soprevajalec knjig o puščavnici Anastaziji, avtor knjige Človek, navodila za uporabo.
• Januš Luznar, tonski mojster RTV Slovenija, prevedel knjigo Svoboda izbire.

Predstavitev je bila izjemno zanimiva, poučna in definitivno prispevala k dvigu zavesti. Koliko se strinjamo ali ne s povedanim je nepomembno, bistveno je, da vsak zase najde tisto kar je zanj koristno.

Govori gostov so zelo iskreni in primerni za ta čas, in mislim da je prav, da so na voljo širšemu občinstvu. Osebno me je najbolj navdušil Aleš, čeprav so bili vsi odlični, vsak na svoj način.

Posnetki govorov: Nadaljuj z branjem »

Kaj si predstavljam pod razum ali um (v angleščini je oboje “mind”)? To je tiso kar nam omogoča razmišljanje, kjer imamo shranjene svoje spomine, kar nam je omogočilo, da je človeška vrsta preživela, kar v nas loči od živali.

Z razumom analiziramo situacije, človeka, živali, naravo, razmišljamo, delamo načrte, projekte, se odločamo za naslednjo akcijo,… obujamo spomine, interpretiramo, sodimo, kritiziramo, se pritožujemo, sovražimo, ljubimo, obupujemo, nas je strah, si želimo,…

Dosežki

S pomočjo razuma smo ogromno dosegli, in še vedno ogromno dosegamo. Preživeli smo med živalmi, si jih podredili, zdaj si podrejamo še naravo. Lahko pošiljamo satelite v orbito, sonde v vesolje in na planete. Lahko izdelujemo super računalnike, umetno inteligenco, robote. Gradimo mogočne in veličastne zgradbe, mostove, letala, ladje. Razum nam omogoča, da analiziramo situacijo in se na podlagi tega odločimo za akcijo, česar živali niso sposobne. Lahko gledamo kako izgledajo celice, analiziramo DNK (za enkrat le 10%), vemo kako približno deluje telo. Lahko si zapomnimo telefonski imenik, pogrejemo svoje telo, beremo, pišemo, razumno govorimo, manifestiramo, usmerjamo pozornost.. Zlo koristno in praktično. Nadaljuj z branjem »