Človek, zbudi se..

Premalo se zavedamo tega preprostega dejstva. Če bi se zavedali, bi stvari počeli bistveno drugače in posledično bi se zelo spremenilo naše življenje. Že pri reševanju problemov. Ponavadi se stvari lotimo tako, da se zaženemo v problem in ga rešujemo toliko časa, dokler le ta ni rešen - če imamo to srečo. Med odmori, če jih sploh imamo, neprestano razmišljamo o problemu. Zveni komu znano? Je učinkovito? Po mojih izkušnjah ni, ali pa vsaj ne toliko kot bi lahko bilo.

Učinkovit pristop

Pravi pristop k reševanju se ljudem sedaj že spontano odpira. Nedavno je na moje začudenje teta rekla, da je reševala Sudoku in ko ji je zaštekalo, je odložila in se lotila neke druge aktivnosti. Ko je prišla nazaj, je v dokaj kratkem času rešila cel sistem (katerega je reševala). Zdaj mi pa povejte, kako je to mogoče? Saj ni nič razmišljala med tem časom.

Ravno v tem je tu štos, ker ne rabiš stalno razmišljat o problemu, da ga rešiš. Nasprotno, največ se naredi ravno med časom, ko razmišljanje POČIVA, ko se posvetiš ali posvetiš POZORNOST neki drugi aktivnosti.

• Če poznate koga ki resno trenira nek šport, ga vprašajte, kdaj se gradijo mišice, takrat ko trenira, ali takrat ko počiva? Če bi športnik neprestano treniral, bi zgorel. Rabi počitek. Najbolj zanimivo je dejstvo, da ravno med počitkom mišice najhitreje rastejo in ne med treningom.
• Tudi veliki izumi, recimo Einstein, so se dogajali takrat, ko je razum počival. Einstein je znan po dolgih sprehodih, zato je bil toliko ustvarjalen, zato je imel toliko uvidov. Ker je pustil razumu da počiva.

  Saj poznate tole misel: “Problem pri znanstvenikih ni, da ne znajo razmišljat, pač pa v tem, da ne morejo prenehat razmišljat.”

• Fotobralci. Skorajda prelistajo knjigo, potem pa si vzamejo oddih in nato po minimalno 20ih minutah se vrnejo nazaj k materialu in začnejo z aktivacijo. Na postavljena vprašanja iščejo odgovore. Predpostavka tu je ta, da imajo na nezavednem vse shranjeno, le priklicat je potrebno.

Stavekbrezpresledka, zvok brez tišine, skodelica brez praznega prostora. Povsod je enako. AKTIVNOST in PASIVNOST na nek način, oboje je nujno potrebno. A kaj ko mi hočemo le aktivnost, ko ne razumemo in nočemo dojeti pomembnosti pasivnosti.

Pasivnost ali sprostitev je NUJNA

Zato pa naj vam ne bo škoda časa za sprostitev, pa naj si bo kakršna koli že. In med tako aktivnostjo se 100% posvetite temu kar počnete. Če kuhate, kuhajte, ne razmišljajte o drugih stvareh. Če jeste, imejte pozornost na hrani. Če se sprehajate, se sprehajajte. Če telovadite, posvetite vso pozornost gibom, ki jih počnete.

Če nekam usmerite pozornost, pomeni, da takrat ne mislite, misli počivajo. Pri najenostavnejši vaji na svetu in kjerkoli kjer nekam usmerite pozornost, vse to je sprostitev misli, meditacija na nek način. Seveda bo pozornost na začetku kratka, razmišljanje se bo vračalo, vendar bodite VZTRAJNI in POTRPEŽLJIVI. Če boste pričakovali nagle rezultate in takojšnjo uspešnost ne boste dolgo vztrajali.

Ker roko na srce, razmišljanje med neko drugo aktivnostjo je NEPRODUKTIVNO. Od razmišljanja nimate nič, prav tako je polovico manj od aktivnosti. In tudi potem ko razmišljate, ne razmišljate zbrano, utrujeni ste, misli vam begajo. Zato je dosti bolj smiselno, da ko razmišljate razmišljajte, ko delate neke druge stvari jim posvetite vso svojo pozornost.

Odtujenost ne koristi, ker takrat niste pri stvari, ste v glavi, prisotno je le telo. Berete, ste na predavanjih, študirate, pogovor.. tu je najbolj očitno. Če niste prisotni, niste naredili popolnoma nič. Informacije so šle mimo vas. Škoda časa za take aktivnosti. In potem greste delat nekaj drugega in ste spet odtujeni. Vedno ste odtujeni, nikoli prisotni. Če opazujete ljudi, boste takoj vedli, kdaj so odtujeni in kdaj so prisotni. Razlika je ogromna.

Več boste imeli od aktivnosti in vaše razmišljanje si bo lahko oddahnilo, če boste prisotni pri aktivnostih. In ko boste razmišljali, bodo misli sveže, bolj ustvarjalne. Dve muhi na en mah.

Težko je, ker nismo tega navajeni, ker smo pogojeni drugače, ker nam televizija in hitro spreminjanje slik pri oglasih dobesedno RUŠI koncentracijo oz. pozornost. Zato tudi toliko hiperaktivnosti pri otrocih. Vendar z vajo, z rednimi meditacijami, z vztrajnostjo in potrpežljivostjo se da doseči marsikaj.

Smešno mi je, če sebe pogledam kako sem bil včasih. Najhujše je bilo obdobje, ko sem si budilko navil budilko ob 4ih, da sem lahko do 6ih v spanju razmišljal. Tudi med “meditacijo” sem razmišljal. Kar nekako prazno sem se počutil, če nisem razmišljal. V stilu, stran vržen čas. Ampak iz takega razmišljanja ni nastalo popolnoma nič. Če bi se zavedal pomena “(miselne) pasivnosti” tega zagotovo ne bi počel.

Tudi drugače, med sprehodom med tem ko sem jedel je bilo obvezno razmišljat. Se zavedaš da razmišljaš in celo nadaljuješ s tem.. ampak sem spoznal, da ni nobene koristi. Razmišljanje samemu sebi namen.

Zato še enkrat, delajte le eno stvar na enkrat in temu opravilu posvetite 100% pozornost. Prav tako zmanjšajte moteče dejavnike okoli sebe. Če delate kaj za računalnikom, obvezno muzika brez besedil. Ker sicer vas bo le še bolj obremenjevalo, obremenjevalo vaše misli. Prava muzika sprošča in pomaga pri produktivnosti in koncentraciji. Instrumentalna, klasična, duhovna, Buddha Bar, orientalna,…

Redna vaja, vztrajnost in potrpežljivost - uspeh zagotovljen.

P.S. Priporočam, da imaste nekaj s seboj za zapisat razne prebliske če slučajno pridejo. Beležka ali mobitel, še posebej fajn je, če ima diktafon.