Kortez je bil v prejšjnjem življenju nežna dušica. Z svojo ženičko je nežno živel v gozdu imel otroke. Pa ene noči pridejo eni indijanci. Požgejo vas in jo oropajo. Korteza in njegovo ženo ter someščane odpeljejo v veliko mesto z veliko piramido.

Najprej jih v imenu koledarskega praznika mučijo. Jih bičajo, jim lomijo lobanje kosti… Potem so jih v sprevodu peljali proti nekakšni spičasti stavbi. Ko so se bolj približali stavbi, so najprej zavohali oduren smrad. Nato so na svojo veliko grozo zagledali kako svečeniki pulijo srca živim ujetnikom, pijejo kri nato pa kotalijo trupla po stopnicah te hudobne špičaste zgradbe.

Kortez je moral slediti poti svoje smrti, saj je bil nemočen pred nasiljem zasvojevalcev. Pred smrtjo je videl, kako je njegova žena milo na kolenih prosila za življenje svojega otroka. A svečenik jo je kruto brcnil, v noseč trebuh nakar je z kamnito macolo razbil glavo otroka, ki ga je držala v naročju. Potem so jo dva pomožna svečenika primila in jo prislonila na kamnit oltar. Glavni svečenik je z nožem zarezal v trebuh noseče matere in ji izpulil še nerojenega otroka. Nato je zarezal v prsa nedonošenega otroka in mu izpulil sce. Vse to je počel pred očmi matere, saj mati še ni bila mrtva. Srca nerojenih otrok so najslajši dar bogovom, je dejal svečenik. Nato pa so pomožna svčenika primila telesa in jih pokotalila po stopnišču piramide…

Kortezu se je zmešalo, ko je to videl. Začel je kričati: Bodite prekleti, vrnil se bom v sledečem življenju in se vam bom maščeval za vaše gnjusno početje, bodite prekleti vi svečeniki in vaš kolendar…!

In res se je še enkrat rodil. Kot konkvistador. Člani pobitega plemena so se rodili kot njegovi vojščaki. Njegova žena pa kot indijanska princesa s katero se je poročil in mu je pokazala kako je treba osvajati. Ostalo pa je že zgodovina.

Maji so bili noč drugega kot srednjeameriški nacisti v drugi preobleki, saj so verjeli v svojo večvrednost, kar jim je opravičevalo izvajanje genocida nad sočlovekom in marsikatero indijansko pleme je bilo na žalost podobno majem. A vas ni sram, da poveličujete nauke svečenikov, ki so iz čaše pili človeško kri. Meni se to gnjusi.

Majevski koledar je pravzaprav izgovor kaste koljačev svečenikov, ki so za svoja gnjusna početja našli izgovor v volji bogov.

Edino vrednot majevskega koledarja lahko najdem samo v napovedi primernega časa za setev koruze in nič več.

Tudi znanstvena vrednost majevskega koledarja je majhna, saj imamo v sodobnem času nmogo bol natančno izmerjena časovna obdobja, kot so ga imeli maji. Že koledar iz časa protireformacije Papeža Gregorja po natančnosti krepko prekaša majevskega.

Leto 2012, ne hvala. Takim pravljicam pa že ne bom verjel. Kaj se bo zgodilo leta 2012? Nič posebnega, koruza bo pa še naprej rastla hi hi hi.

LP