Človek, zbudi se..

V objavi farsa neodvisne televizije sem omenil, kako so Američani zbolojeni. Ali povedano drugače, koliko jih je televizija in vse ostalo tekom let poneumilo. V Ameriki (vsaj uradno - Gulliani) je namreč mnenje, da jih po svetu sovražijo zgolj zaradi tega, ker “tako dobro živijo“. Ideje kot so ta, da je mogoče “njihovo vmešavanje drugod po svetu povzročilo 911 in ostali terorizem,” se jim zdijo absurdne.

Politika Amerike je taka, da s SILO po svetu uvede “demokracijo”. Demokracijo, katero še sama DOMA ne more zagotovit. Namesto, da bi najprej doma zrihtali stvari tako kot treba in potem šli v svet. Torej, da bi bili zgled, ne z besedami, temveč z DEJANJI.

Smešno je to, da nekateri niti ne vidijo, kaj dejansko delajo Američani po svet. Da izvažajo nekaj, česar sami nimajo. Medijska kampanija naredila odlični posel. Za višek vsega je bila politika Busha v predvolilni kampaniji NENAPADANJE in ne-igranje policaja po svetu. Toliko o novicah, in učenju iz zgodovine. Če v današnjih novicah ne povedo kar se je zgodilo včeraj, sami tega ne bomo znali povezat.

OGLEDALO

Dostikrat sem že rekel, da je posameznik temelj družbe. Torej, če je nekaj narobe z družbo, je nekaj narobe s posameznikom. Na nek način družba kaže ogledalo posamezniku.

Če vzamem konkreten primer logike američanov - kaj mislite, da nam odsevajo, lahko najdete kakšen primer v vsakdanjem življenju?

Ko delimo nasvete, bolj ali manj na silo, ki jih še sami nismo sposobni upoštevat. Tipičen primer je s strani staršev ali starejših sorodnikov. Kako recimo svojo “resnico” vidijo kot edino, ob tem pa njim samim ta “resnica” ne prinese nič dobrega. Prav hočejo te strpati v neko škatlico - res interesantno. Seveda se to vse dogaja podzavedno, se verjetno niti ne zavedajo, kaj počnejo - je pa smešno, ko te stvari opaziš.

Norost je to kar počnejo Američani, vendar mi nismo nič drugačni od njih. Namesto tega, da bi sami pri sebi najprej pošlihtali stvari (s tem da smo iskreni do sebe) in bili zgled vsem ostalim. Ampak to je težko, težko si je priznat napake, saj jih takoj povežemo s krivdo, po drugi strani se pa toliko boljše počutimo, če kritiziramo in iščemo napake v drugih. Je to smiselna pot do dobrega počutja, ne obstaja nič drugega?

Iščite, raziskujte in vztrajajte pri tem. Ne se zadovoljit z nekimi povprečnimi rešitvami, ki v končni fazi niti ne delujejo.