Človek, zbudi se..

(1) Ne sodite, da ne boste sojeni! (2) S kakršno sodbo namreč sodite, s takšno boste sojeni, in s kakršno mero merite, s takšno se vam bo merilo. (3) Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš? (4) Ali kako moreš reči svojemu bratu: “Pústi, da vzamem iver iz tvojega očesa,” če imaš sam bruno v očesu? (5) Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa in potem boš razločno videl odstraniti iver iz očesa svojega brata.
Jezus – Matej 7:1-5

Tole je eden najbolj znanih odlomkov iz Biblije, mnogokrat citiran tudi “najvišjih” učiteljev modrosti, predvsem (3). (1) pa je malo bolj priljubljena pri širši populaciji.

Potrebno je vedeti – in Jezus ( Matej 13:11)je to vedel – da s prepovedmi ne pridemo nikamor. Če nekomu nekaj prepovemo, bo to še bolj z veseljem naredil. Zato so potrebne primerjave, zgodbice, razlage. Iz tega razloga je zgolj citiranje (1) močno pomanjkljivo, ter lahko privede do napačnih zaključkov.

Štos je namreč v tem, ker sami slabo vidimo (imamo bruno v očesu) vidimo napake na drugih (iver). Svojih velikih napak ne vidimo, vidimo pa male napake v drugih. Logično, saj so čuti obrnjeni navzven. Zato se tudi najprej osredotočimo na druge in jih krivimo/obsojamo za vse, jih držimo odgovorne za vse naše težave, pričakujemo da bodo naredili oni prvi korak. Namesto da bi bili mi tisti, ki bi pogledali vase, kaj je na meni takega, kar je potrebno spremeniti oziroma razrešiti in preseči. O tem sem že veliko pisal, tako da se ne bom ponavljal.

Nekaj podobnega pravi tudi v Tečaju čudežev (T-23.I.7:3-6):

Resnica se ne bojuje z iluzijo, prav tako se iluzija ne bojuje z resnico. Iluzije se bojujejo same med seboj.

Ob vsem tem se sprašujem, kdo je dal pravico krščanstvu in Vatikanu, da sodi in obsoja in interpretira Sveto Pismo po svoje. Prav tako nisem srečal kristjana, ki ne bi sodil in obsojal. Kaj torej učijo v Cerkvi?

Da ne bom nepravičen, zelo redko je srečati človeka, ki ne bi sodil in obsojal. Ampak od krščanstva bi vseeno pričakoval malo nadpovprečen odnos, glede na to, da že 2 tisoč let kraljujejo v Evropi.

Opobma: Bruna-rica. Bruno je torej hlod, na dveh straneh otesano deblo.