Človek, zbudi se..

Na bruhanje mi gredo humanitarne organizacije, dobrodelnost korporacij, dobrodelnost posameznikov in vse povezano s tem. Razno razni Unicefi, Rdeči križ, Mario in podobni..

Tako hinavsko je vse skupaj. Če pogledamo države v tretjem svetu, so zaradi nas toliko v dolgovih in zaradi tega na robu propada, prebivalstvo pa ima komaj za jesti. Da delno ublažijo dolg, pa prodajajo svoja velikanska ozemlja Svetovni banki in podobnimi. Naše korporacije so tiste, ki tam postavijo proizvodnje s poraznimi posledicami za okolje in posledično ljudi. Uničujejo okolje in ljudi, v javnosti se pa kažejo kot dobrotniki, ker so domačinom omogočili delo in s tem zaslužek, torej tudi hrano. Iz kje dobimo vse te banane, tehnične igračke, razno razne cenene izdelke? Mal poglejte iz katerih držav to prihaja, ter stanje v tistih državah. Mi smo tisti, ki to podpiramo, potem se pa gremo heroje, ko jim preko Unicefa in Rdečega križa “pomagamo”. Da ne omenim vojne in dobave orožja.. Konec koncev pa je v razvitem zahodnem svetu tudi zelo aktualen tretji svet..

Enako je z zbiranjem denarja na Slovenskem. Recimo nedeljska zbiranja za revne družine ali podarjanje denarja klošarjem. Dajmo se najprej vprašati, zakaj so te družine/posamezniki revni. Kaj je takega, kar jih je naredilo revne. V redu, nekaj drugega je zbiranje denarja in humanitarnost zaradi naravnih katastrofe, ki se zgodijo iz danes na jutri ali kakšnih bankrotov.

Ampak družine in posamezniki, ki so že dalj časa revni, zaradi česa so pristali v takem položaju? Imajo znanje, imajo sposobnosti, imajo možnost, da bodo lahko sami zase kaj naredili, ko bodo dobili ta denar. Ali pa ga bodo zapravili za nepotrebne stvari. Mar ne bi bilo boljše izobraziti take posameznike, ter jim omogočiti delo? Smo kaj naredili, če smo jim tam dali denar in jih pustili s tem denarjem, razen tega, da se sami boljše počutimo, ker mislimo da smo naredili ne vem kakšno dobro delo.

Dejstvo je, da večini manjka izobrazbe ter volje do dela. Veliko kmetij je zapuščenih, ker je to delo zaničevano, ne vidimo pa, kakšno sranje in iz kakšnih držav kupujemo v trgovini - ter s tem posledično podpiramo takšno proizvodnjo.

Denarni sistem

Še nekaj drugega je prav tako izredno pomembno. Danes smo zbrali denar za eno družino in ji pomagali preživeti nekaj mesecev, danes sem dal denar klošarju in mu omogočil, da je preživel še en dan, vendar v istem času je na robu in pod pragom revščine še recimo 5 novih družin in 2 nova klošarja se pojavita. Na primer.

Ker če poznate denarni sistem, potem veste, da je čedalje več ljudi na robu in pod pragom revščine. Drugače tudi ne more biti, saj se dolg v večini držav veča, še posebej v ZDA. Dolg je ocenjen na $9×10^12, to je $9 bilijonov, kar na državljana znese $30tisoč (vir). Denarnega sistema takega kot je, se ne da več vzdrževati, mogoče še leto, dve, tri - potem je pa konec, propad je neizbežen, ker je bil tako zasnovan. Temelji na eksponentni funkciji - 2% gospodarska rast na leto je eksponentno, in eksponentna rast v končnem svetu je obsojena na propad.

Če se gremo humanitarnost se jo pojdimo do konca, ne površinsko. Poglejmo problemu v korenine, kaj je tisto, kar povzroča revščino in lakoto in bankrote? Kajti le tako bomo lahko rešili družine in posameznike pred propadom. Ne eno/nekaj družin in enega/nekaj posameznikov, temveč vse/večino! Kaj takega je pa v trenutnem denarnem sistemu TEORETIČNO NEMOGOČE. Kajti ta denarni sistem je zgrajen na dolgu in brez dolga ni denarja, dolg pa pomeni suženjstvo.

Vem, presenetljivo, a tako na žalost je. Skrajni čas, da odpremo oči. Če hočemo pomagati večjem številu ljudi, potem je nujno potrebno vpeljati nov denarni sistem. Pred tem se pa mora zadosti ljudi tega zavedati, resnično zavedati da je to nuja. In tu lahko humanitarne in dobrodelne organizacije največ naredijo, da ljudi osveščajo o tem, da prodrejo problemu do dna. Seveda je vprašanje, koliko ljudi se sploh tega zaveda. A če to berete imate vse vire na razpolago, le še malo raziskovanje je potrebnega nato pa akcija - najprej obveščanje.
 

Seveda kot sem že omenil, je denarni sistem le eden od problemov, je bistven problem na materialni ravni, ostali so na psihološki/umski ravni - izobraževanje in volja do dela. Če hočemo res kaj narediti je rešitev jasna, vendar se ne smemo sprijazniti s tem stanjem v smislu “jaz sem naredil kar sem mogel, daroval sem tistih 5 evrov, več pa niti ne morem narediti. Pač tko je, jebiga, malo še potrpimo pa bo.” Dogme, dogme. Največjih stvari res ni potrebno skrivati, so vsem na očeh, vendar če človek nima pravih očal, je zmoto sistema nemogoče uvideti - tako zunanjega, kot notranjega delovanja strahu in želja.

Da ne bo pomote, po eni strani je lepo, da vsaj nekaj darujemo, bolj kot pa da zapravimo denar še za več nepotrebnih stvari. Po drugi je pa to slabše, kajti daje nam uteho ter občutek da smo ne vem koliko dobrega naredili, s tem da brez pomislekov nadaljujemo s starim načinom življenja/potrošništva. Ne vidimo pa, da je ravno ta način življenje/potrošništva vzrok takega stanja - eden od vzrokov..