Kako močno se bojimo izgube

ali teorija pričakovanja. Ta teorija pravi, da bolj cenimo dobiček, ki je siguren in manj dobiček, ki ni gotov, četudi je pričakovana vrednost (seštevek vseh dogodkov – glej spodaj v primeru; včasih tudi matematično upanje) enaka v obeh situacijah. Nasprotno še bolj drži: naredili bomo vse, da se izognemo zagotovi izgubi, četudi to zahteva večje tveganje. Na odločanje močno vpliva naš strah pred (zagotovo) izgubo.

Praktični primer napačne odločitve:

  1. Možnost dobitka, imaš na izbiro:

    (a) 80% verjetnost, da dobiš 4000€, ostane še 20% tveganje, da ne dobiš nič
    (b) zagotovo dobiš 3000€, torej imaš verjetnost tega dogodka 100%

  2. Pripravljen izgubiti? Kaj izbereš?

    (a) imaš 80% verjetnost da izgubiš 4000€, a ostane še 20% upanje, da ne izgubiš nič
    (b) takoj izgubiš 3000€, 100% verjetnost

Koliko ta teorija velja zate? Kaj izbereš v prvem in kaj v drugem primeru?

80% ljudi izbere (b) primer iz prve situacije in 92% izbere (a) primer iz druge situacije. Kar pa je ravno v nasprotju s ‘pričakovano vrednostjo’ oziroma ‘matematičnim upanjem.’

Za prvi primer je ‘pričakovana vrednost’ 4000×0.8 = 3200, kar je več kot 3000. Ali po domače, če poizkus ponoviš 5-krat (4 krat dobiš, 1 krat izgubiš) v prvi situaciji za (a) dobiš 4×4000 + 1×0 = 16000, za (b) dobiš 5×3000 = 15000€. Torej iz tega je razvidno, da se bolj splača (a).

Pri drugem primeru se bolj splača (b) iz istega razloga. V zgornjem računu daš povsod minuse, bolje je, če si na zgubi -15000€ kot -16000€. Torej: -4000×0.8 = -3200 kar je slabše kot -3000. Ali po domače, če poizkus ponoviš 5-krat (4 krat izgubiš, 1 krat ohraniš) v prvi situaciji za (a) izgubiš 4×(-4000) + 1×0 = -16000, za (b) pa izgubiš 5×(-3000) = -15000€. Iz tega je razvidno, da se bolj splača (b).
 

Ljudje se po tej teoriji bolj bojimo izgub kot cenimo dobičke. Izguba 1€ je bolj boleča kot veselje ob dobičku 1€. Zato bi naredili vse, da bi se tej izgubi izognili, četudi zahteva večje tveganje.

To se lepo vidi tudi v pokru. Bolj ko človek izgublja, bolj je nagnjen k tveganju. Več denarja ima, bolj gotove dobitke hoče. Ni pa nujno, ker nekateri, ko imajo veliko denarja, precej razmetavajo.

Opisati izgubo kot sigurno, in zato bolj bolečo, bo povzročilo pri vlagateljih, da se bodo poizkušali taki izgubi izogniti. Posledično, bodo šli na večje tveganje in špekulirali v izgubljeni situaciji v upanju, da se bodo cene opomogle. V zmagoviti situaciji se situacija obrne. Investitorji ne bodo naklonjeni tveganju in hitro pobrali dobiček, da ne bi slučajno pobegnil.

Cena, torej izguba, narejena na začetku je lahko povod za naklonjenost večjim tveganjem. Bolj iščejo tveganje kot bi ga, če na začetku ne bi naredili izgube.
Michael Covel

Praktična uporaba. Če hočeš, da se ljudje prilagodijo na novo situacijo, naj se osredotočijo na dobičke. Če hočeš ljudi odvrniti od nečesa, naj se osredotočijo na morebitno izgubo.
changingminds

Praktična uporaba je ta, da v takih situacijah bolj premisli in vedi, da je potrebno tudi izgubiti, potrebno je narediti napake na poti uspeha. Na dolgi rok je včasih boljši siguren poraz v bitki, kot pa upanje na čudež in velika verjetnost, da zaradi tega izgubiš celotno vojno.

Teorijo pričakovanja (prospect theory) sta razvila profesorja psihologije na Princeton-u, Daniel Kahneman in Amos Tversky leta 1979. Sta tudi prva psihologa, ki sta dobila Nobelovo nagrado v ekonomiji – na žalost (marketing & manipulacija vodenja v lovu na večje dobičke).

2 Responses to “Kako močno se bojimo izgube”


  • Dobro narejeno, vendar je tu en zamolčan trik. Pri vprašanju kaj bi najraje izbral ni nikjer omenjeno, da lahko izbereš večkrat – to je poljubnokrat. Če izbiraš s predpostavko, da to delaš samo enkrat potem rezultati niso presenetljivi ampak več kot pričakovani! :P
    V primeru, pa veš da lahko izbiraš večkrat pa bi bil procent odločitve bistveno drugačen.
    Čeprav osebno ne verjamen, da bi to spremenilo ugotovitve, to je, da se bolj želimo izogniti neprijetnemu kot doseči kar se želimo. Preprosto zato ker se ljudje večinoma odločamo na podlagi strahu in zelo malo zaradi ljubezni….
    A trend se sreminja :-)

  • Neki v zvezi s pokrom,to je ziva prevara.Pranje možganov o gromozanskih zaslužkih,na konc jim daš pa vse ,kar si strdim delom prišparal.To je hujše ,kot droga.BOLJE DA NIKOLI NE PROBATE.
    Lep pozdrav.

Leave a Reply