Človek, zbudi se..

Nekdanji interniranec v nacističnem koncentracijskem taborišču je obiskal prijatelja, ki je z njim delil težko usodo.
- “Ali si odpustil nacistom?” je vprašal prijatelja.
- “Da.”
- “Jaz pa ne. Še vedno sem poln sovraštva do njih.”
- “Če pa je tako,” je rekel prijatelj, “te imajo še vedno v ječi.”

Če vedno znova podoživljaš pretekle dogodke, si še vedno ujetnik le teh, kajti za telo imajo skoraj da enake posledice kot če bi se v resničnosti dogajalo. Ali povedano drugače, kdo je bolj krut do tebe, tisti ki ti je določeno obdobje (ponavadi le enkrat) nekaj storil ali ti sam, ki to (kot resničnost) vsakodnevno podoživljaš?

Torej resnična svoboda ni fizična, resnična svoboda je v glavi. Če si se odselil od staršev in jih še vedno preziraš, ni svoboden. Če greš v jamo ali v goro zato, ker je svet znorel in ta svet na dnevni osnovi nosiš s seboj v glavi, nisi svoboden. Podobno v odnosih, službi,.. skratka povsod. Brez resničnega odpuščanja ni svobode.