Poučne zgodbice: Orel in kokoš

19th February 2008

posted in Zgodbice |

Po spletu čudnih okoliščin se je orlovo jajce znašlo v kotu skednja, kjer je valila kokoš. Ob času se je mali orlič izlegel skupaj s piščanci.

Čas je mineval in godni ptič je popolnoma razložljivo začel hrepeneti po letenju. Rekel je torej svoji materi kokoši: “Kdaj se bom naučil letati?”

Uboga kokoš je dobro vedela, da ne zna leteti, in ni imela najmanjšega pojma, kako drugi ptiči vadijo godne mladiče v letenju. Toda sram jo je bilo priznati svojo pomanjkljivost, zato je odvrnila: “Ne še, otrok moj, ne še. Naučila te bom, ko boš pripravljen.”

Minili so meseci in mladi orel je začel sumiti, da njegova mati ne zna leteti. Toda ni se mogel pripraviti do tega, da bi pobegnil in poletel na lastno pest, kajti njegovo globoko hrepenenje po letenju se je začelo mešati s hvaležnostjo, ki jo je čutil do ptice, ki ga je zvalila.

To me spominja na tiste občutke, ko te nekaj prevzame (v pozitivno ali negativno), pa ne znaš čist točno razložiti, kaj bi to lahko bilo. Večino ljudi privlači mistično/nenavadno/skrivnostno, pa ne vedo čisto dobro zakaj. Še posebej kakšne zgodbice o starodavnih civilizacijah ala Atlantida. Je pa vidno tudi v drugi smeri, ko veš da nekaj ni v redu, pa ne moreš tega umsko razložiti..

Sorodne objave na blogu

1 On February 19th, 2008, Manca said:

Zelo globoka zgodbica! Mnogi smo se že znašli “med dvema ognjema”, ko si nekaj močno želimo, na drugi strani pa smo vpeti v odnose in z njimi povezana čustva. Čeprav vemo, da je nekaj dobro za nas, pustimo okolici, da nas “prepriča” v nasprotno.

posted on February 19th, 2008 at 7:13 pm

2 On February 21st, 2008, Lemurian said:

Oi. V preteklosti je bilo tega še več, sedaj upam da se to počasi končuje - je že skrajni čas za to. Na srečo je veliko okolice tudi na internetu in v knjigah in v filmih in v govorih, tako da neke opcije vendarle so.

posted on February 21st, 2008 at 11:03 am

3 On December 3rd, 2008, oceangleam said:

Po spletu čudnih okoliščin se je kokošje jajce znašlo v orlovem gnezdu, kjer je valila orlica. Ob času se je mali piščanec izlegel skupaj z orliči.
Čas je mineval in godni ptič popolnoma razložljivo ni začel hrepeneti po letenju. Mater orlica je rekla: “Kdaj se boš naučil letati?”
Ubogi piščanček je dobro vedel, da nima daru za leteti, in ni imel najmanjšega pojma, kako se drugi mladiči naučijo letenja. Sram ga je bilo priznati svojo pomanjkljivost, zato je odvrnil: “Ne še, mati moja, ne še. Naučil se bom, ko bom pripravljen.”
Minili so meseci in mati orlica je začela sumiti, da njen otrok nima daru. Razumela je,da za vse obstaja razlog. Pa tudi da vse razloge, ki tičijo za pojavi mati ne more vedeti. Zaradi tega ga ni pojedla.Pomislila je,naj ubere svojo pot. Mogoče mu uspe hoditi po poti srca. Mati je bila modra in dobro vedela,da ji to narekuje njena norost. Ker za potovanje po poti srca moraš imeti v sebi duh orla.

posted on December 3rd, 2008 at 8:22 am

4 On December 10th, 2008, oceangleam said:

Lahko imaš v sebi duh kokoši vendar divje…

posted on December 10th, 2008 at 11:48 am

Človek, zbudi se..