Prav vsaka najmanjša predstava , kako bi
morali dožiljati Nebesa na Zemlji
(vključno s tvojim vprašanjem)

nam preprečuje …preprosto videnje
da je VSE , KAKOR JE in da se nam ni
treba prerekati z Resničnostjo…

Potem se Zastor razblini !

Zob me boli, Nebesa na Zemlji !

Nirvana je stanje Uma (ne Zoba)

daleč od Apatije…
točno veš česa ti ni treba storiti

Pa ne čakat da se prebudi cela Ljubljana
da bo tebi lažje, ljubše … Bojevnik !

Milena

Milena

Nekega večera se je vnuk pogovarjal o aktualnih zadevah s svojim dedkom in ga naenkrat vprašal:
- Dedek, koliko let pa imaš?
Dedek je odgovoril:
- Naj pomislim malo. Rodil sem se pred televizijo, cepivom proti otroški paralizi, fotokopirnim strojem, kontaktnimi lečami in kontracepcijskimi tabletami.
Ni bilo še radarja, kreditne kartice, laserskih žarkov in rolerjev. Niso še izumili klimatske naprave, pralnega stroja ali sušilnega stroja (obleke so preprosto izobesili sušiti na sveži zrak).

Človek še ni stopil na luno in niso še obstajala reaktivna letala. Poročila sva se s tvojo babico in živela skupaj ter sta v vsaki družini bila očka in mama.

Beseda gay je bila spoštovanja vredna angleška beseda, ki je pomenila veselega, prešernega, zadovoljnega človeka in ne homoseksualca. O lezbijkah sploh nismo slišali, fantje pa niso nosili uhanov.

Rodil sem se pred računalnikom, dvojnim univerzitetnim študijem in skupinsko terapijo. Ljudje niso stalno hodili na preglede, temveč kvečjemu,ko jih je zdravnik poslal na pregled krvi ali seča.

Do 25. leta starosti sem vsakega policista ali moškega naslavljal z gospod n vsako žensko z gospa ali gospodična.

Golobi in zajci so imeli svoj par, ne pa ljudje. Če je v mojih časih gospa stopila na avtobus ali tramvaj, so otroci in mladi pohiteli, da bi ji dali mesto, če pa je bila noseča, so jo pospremili do sedeža in, če je bilo potrebno, šli zanjo kupit vozovnico in ji jo dali.

Moški so hodili po robu pločnika, ženske pa ob stavbah. Na stopnicah je ženskam bila prepuščena stran ob ograji; one so prve stopile v dvigalo in prve ven ter so jim vedno primaknili stol. Moški ni nikoli pozdravil ženske, ne da bi vstal, če je sedel, in to storil vsakič, ko je ženska stala, pa četudi za trenutek. Moški so odpirali vrata avtomobila ali katera koli druga vrata in so ženskam pomagali sneti plašč.

V mojih časih devištvo ni povzročalo raka in dekleta so predstavljala krepost družine in čistost za svoje može. Naše življenje je krojilo deset zapovedi, trezen um, spoštovanje starejših in veljavnih zakonov ter se izpolnjevalo v plodnem sožitju in odgovorni svobodi.

Naučili so nas, da razlikujemo med dobrim in slabim ter da smo odgovorni za svoja dejanja in njihove posledice.

Za hitro hrano smo menili, da je namenjena ljudem, ki hitijo.
Resna zveza je pomenila, da smo v dobrih odnosih z bratranci, sestričnami,prijatelji in prijateljicami.

Time sharing je pomenilo, da je družina letovala z drugimi, ne pa da je delila počitniško hišico z neznanci.

Nismo poznali brezžičnega telefona, da o mobilnih telefonih sploh negovorimo. Nismo slišali za stereo posnetke, UKV radio, kasete, CD-je, DVD-je, elektronske pisalne stroje, računala (ne mehanske ne prenosne). Notebook je bila beležnica.

Ure smo ročno navijali vsak dan. Nič ni bilo digitalno, niti ure in gospodinjski aparati niso imeli svetlečih prikazovalnikov. In če žegovorimo o strojih: ni bilo bankomatov, mikrovalovnih pečic ali radijskih budilk. Da o videorekorderjih in videokamerah sploh ne govorimo.

Ni bilo instant barvnih fotografij, ampak samo črnobele in je za razvijanjein razmnoževanje slik bilo potrebno vsaj tri dni. Barvnih fotografij tudi ni bilo.

Če je na kakem izdelku pisalo Made in Japan, je to pomenilo, da je slabekakovosti in ni bilo izdelkov z napisom Made in Korea, ali Made in Taiwan ali Made in Thailand, sploh pa ne Made in China.

Nismo slišali za Pizza -cut ali McDonald’s, pa niti ne za instant kavo ali umetna sladila. V trgovinah je bilo možno kupiti nekaj za 5 do 10 centov.Sladoled, avtobusna vozovnica ali osvežilna pijača so stale po 10 centov. Nov avto je stal manj kot 1000 dolarjev, a kdo je imel toliko denarja?

V mojih časih je trava bilo nekaj, kar smo kosili in ne kadili.
Mi smo bili še zadnji, ki smo bili prepričani, da ženska potrebuje moža, da bi imela otroka.

Sedaj pa mi povej, koliko misliš, da sem star ?

- Ja, dedek. Več kot dvesto let ! ? je odgovoril vnuk.

- Ne, dragi moj, samo petdeset!

Juda I.

tvoj prispevek je odličen in dobrodošel. Spraševanja o ideji “raja na zemlji” so povsem na mestu, saj so le odraz tvoje hoje po poti učljivega človeka. Dvomi se občasno pojavljajo v slehernem raziskovalcu višjih stopenj zavedanja in so nujno potrebni za utrjevanje tistega do česar smo se že uspeli dokopati, kakor, na drugi strani, potrebni za opustitev nekaterih idej na način, ko smo jih morda narobe interpretirali … ali celo idej, ki so se nekje v mimoletu ujele v lovke našega uma.

Moje mnenje: če izhajam iz predpostavke, da je življenje šola, potem se v šoli “raja na Zemlji”, ne bi imeli priložnosti veliko naučiti … (razen uživanja? ) Ovire, prepreke, bolezni, krivice, sovraštvo in zlo vseh vrst, nam pravzaprav nudijo možnost, da spremenimo en … saj veš … edini košček mikrokozmosa … sebe. In ne drugih. To je naloga vsakega posameznika. No, če se v tem učenju dopolnjujemo (tako s tezami kot z antitezami) ali, če se po lastni volji odločamo za duhovno dozorevanje, potem je skupno učenje nekoliko olajšano. Mislim pa, da je eno najpomembnejših vodil pri učenju (poleg lastne volje in ljubezni v širšem smislu) – razumevanje. Razumevanje na poti raziskovanja samega sebe – svoje človeške narave v “paketu” telesa, uma in duha. “Ko zares spoznaš samega sebe, si spoznal ves svet …” Spozna(va)nje sebe privede do ——> razumevanja delovanja človeka kot takega —-> boljšega razumevanja vseh ljudi —–> posledično – vsega kar se dogaja okoli nas —–> celotnega stvarstva —–> spremembe sebe —–> spremembe delovanja —–> manifestacija … do boljšega “jutri” … Vsak iskalec/raziskovalec pa ima svobodno voljo, da najde sebi lasten – najkompatibilnejši način na poti k skupnemu cilju.

Lp

p.s.: pohvala tudi vsem komentatorjem, za vaša razmišljanja.

http://www.youtube.com/watch?v=6J-qCi4FLqM
Besedilo: http://www.lyricsspot.com/madonna-the+beast+within-lyrics-452135.html

Če se ne motim je to s kabale oz. …
Bodi dobro!
Mojca

Bolj kot opazujem, se pogovarjam, raziskujem, spoznavam…bolj mi postaja jasno, da resnično ogromno ljudi živi v nekem svojem svetu, ki nima veze s tem tukaj in zdaj (v smislu harmonije, lepe komunikacije…torej, v ljubezni in spoštovanju)…kako težko je najti koga. Če sem popolnoma odkrita, v vsej tej množici ljudi, ki se vrtijo tako ali drugače mimo mene, lahko s takšno lepoto označim le eno osebo.

Kako malo je ljudi, ki bi pustili duši nasproti njih, da zaplava takšna kot je. Brez obsojanja, brez nesprejemanja, brez kritike…
Koliko je ljudi, ki se sploh sprašujejo v to smer…
Koliko je tistih, ki se sprašujejo pa nič ne naredijo za boljši danes oz. jutri (do sebe in posledično do drugih)…
Koliko je takšnih, ki se sploh ne zavedajo…
Koliko jih je, ki jim “z obraza” prebereš…
Koliko jih je, ki živijo v fiktivnem svetu sistema te celotne družbe…pod vplivom tegta sistema…

In na koncu…da, kdo sploh PRODAJA DUHOVNOST v Sloveniji….nekej mi to ne gre skupaj…

Prijatelj mi je povedal, da v toku te evolucije oz. prebujanja zavesti človeštva oz. v razvoju t.i. Zlate dobe…no, nekje ob koncu te dobe naj bi ostalo oz. to preživelo le 10% prebivalstva sveta in od tod naprej naj bi se pričela tista rasnično prava, božanska zlata doba…vendar to govorimo o dolgem obdobju…

Si predstavljaš, kako bi se te egoistične zveri sploh znašle v svetu, kjer vlada enost, harmonija? Jaz si ne, ker potrebujejo konflikte, potrebujejo tisti shot v žilo jaz pravim temu…

Bo bo…počasi…

Jaz mislim, da se je potrebno zavzemati za boljši svet, kolikor je to v skladu z nami. Torej, če se ob tem počutimo zadovoljne in izpoljene potem prav, če ne ne. Seveda pa mora biti takšno delovanje v harmoniji z ostalim svetom, to pomeni, da pomagamo samo tistim, ki si to želijo, ostalim pa pomagamo s tem, da jim podano resnico o tem, na podlagi katere naj se sami odločijo kaj želijo sprejeti in kaj ne.

In tisti, ki bodo spregledali, bodo začeli delovati v skladu z svojo višjo naravo. Bolj ko nekdo deluje v skladu z višjo naravo, bolj je njegovo delovanje harmonično z ostalimi. Več kot je takšnih ljudje, večje je moč spremembe. Ko je število prebujenih ljudi dovoljšnje, potem spremembe v svetu sledijo samo po sebi.

V resnici je stanje v svetu le odraz naše skupne zavesti. Višja ko je zavest posameznika in večje kot je število prebujenih, večji je efekt na celotno zavest. Spremeba zavesti pa posledično privede do sprememb v svetu. In ne obratno, spremeni svet na silo (revolucija, upor, obtoževanjem itd), ker so takšna dejanja še vedno zelo primitivna s stališča stopnje zavesti. Posameznik z visoko stonjo zavesti nikoli ne spreminja svet okoli sebe na silo, z obtoževanjem, diskriminacijo, maščevanjem…, ker to avtomatsko vodi do novih konfliktov.

Glej našo zgodovino, vse (nasilne) spremebe niso pripomogle k boljšemu in mirnejšemu življenju. To je mogoče doseči le preko višje stopnje zavesti, kjer je gonilna sila sprememb LJUBEZEN.

Moje razmišljanje je naslednje: naš problem je, ker s svojimi merili ocenjujemo skupno stvarnost. Vsak ima svoj pogled na svet, vsak se zase odloča, kaj je v redu in kaj ne. Kdo ima tu “najbolj prav”? Odgovor je – VSI!

Do tega zaključka pridemo, če se vprašamo, kakšen je pravzaprav namen duše. Ne lažnega jaza, ega, našega uma, temveč duše. Namen duše je izkusiti nekaj, kar jo zanima. Zanima pa jo vse mogoče. Rada bi izkusila srečo, pomanjkanje, bolečino, navdušenje, tesnobo, velikodušnost, grozo, ljubezen, nasilje… Vse to so občutja, ki jih duša ne vrednoti tako kot mi (lažni jaz) in ne ocenjuje kot dobre in slabe. Dobro in slabo za dušo (ali Stvarnika) ne obstaja – vse je slabodobro.

Duša ima svobodno voljo, da izbere, kar si želi. In tisto, kar si izbere, razum pogosto ne more razumeti, saj umu ni jasno, zakaj si je izbrala pomanjkanje, trpljenje, strah… Gre pač za ločenost duše (ali višjega jaza) in lažnega jaza, ki upravlja z umom. To postane jasno šele ob smrti, ko odpadejo identifikacije – najprej s telesom, nato z umom, zatem pa še z dušo, da bi naposled spoznali, da smo – delček Stvarnika samega.

Tako je za neko dušo najbolj prav, da izkusi agresivnost, nasilje, moč avtoritete, ne zanima pa je (neposredna) duhovna rast. Ne moreš namreč zares ljubiti, če ne spoznaš druge skrajnosti – trpljenja, strahu… Tako je napredek pravzaprav zagotovljen tako, da greš skozi “negativna” in “pozitivna” izkustva. Omejevanje zgolj na “dobro” plat tako ni prava rešitev!

Stvarnost, kakršno doživljamo, je sestavljena iz udejanjanja namenov številnih duš – ti nameni pa so, kot smo ugotovili, zelo raznoliki. Nikakor ne more iti le za pozitivne namene in želja, da bi svet naredili “srečen” je v nasprotju s svobodno voljo duš.

Seveda se tako odpre vprašanje, ali je smiselno ljudem pomagati do srečnejšega, boljšega, kakovostnejšega življenja. Odgovor je pogojen – le, če posameznik za to zaprosi! Če ne zaprosi, morda s tem njegovi duši delamo silo in jo celo oviramo pri njenem napredku. Nekdo bo morda najhitreje napredoval skozi bolečino in trpljenje.

Takšne debate in obravnave tem s področja duhovnosti so vseeno zelo koristne: koristne so za tiste, ki so na poti svojega razvoja potrebni prav teh informacij in izkušenj. Za vse druge pa je vse skupaj najpogosteje le prazno blebetanje.

Pravijo, da komurkoli razen sebi pravzaprav težko pomagaš; pravzaprav lahko pomagaš le tistemu, ki ga od tebe loči le majhna vrzel; je tako daleč, da bi skoraj že sam zmogel naprej, tvoja pomoč pa je le v tem primeru res dobrodošla.

Če torej govorimo o smiselnosti ideje o novem, boljšem svetu, je moje mnenje takšno: prav je, da si za to prizadevamo, a na toleranten in razumen način, ki upošteva zgoraj zapisano. Pretiravanje s temi idejami pa bi bilo kontraproduktivno.

To pa seveda ne pomeni, da se ni potrebno boriti za dosego svojih ciljev. Prva naloga vsakogar je, da izpolni poslanstvo svoje duše.

Zoran
http://www.prisluhni.si