Zabloda znanosti, zabloda omejenega razuma

Vedeti, da ne veš, je najboljše; Pretvarjati se, da veš, kadar ne veš, je bolezen.
Lao Tzu

Neverjetno je, koliko imamo literature na razpolago, koliko je vedno nove in nove literature na razno raznih področij. Koliko branja, energije, živcev, tuhtanja,… more nekdo predelati, da pride na nek nivo znanja.

A po drugi strani je to znanje zelo zelo majavo, ogromno je še neraziskanega. Koliko je še megle, koliko nejasnosti, koliko nekih hipotez, koliko stvari, ki jih je še potrebno raziskati.. Pa vendar se nekateri obnašajo, kot da že vse vedo, kot da so z neko teorijo “Boga za jajca prijeli.” Mogoče se vodilni raziskovalci celo zavedajo kako malo se spoznajo na stvari, a hkrati jim manjka širina in globlje dojemanje življenja, zato ne morejo predvideti vseh posledic. Največji problem je pa še vedno v tistih, ki te izdelke širijo, ker se obnašajo izjemno arogantno, kot da to 100% deluje in ni nobenih stranskih učinkov.

Zelo malo vemo o ekosistemu, o medicini, o možganih, o delovanju človeka, o fiziki, o delovanju živali, rastlin, telesa, narave, vremena…. A vendar je nič koliko literature, teorij in izdelkov, ki so uporabljene kot DEJSTVO, hkrati pa kar nočemo videti stranskih posledic. Novejši izdelki, se pa dajejo na tržišče brez tehtnih dolgoročnih raziskav, piše pa tako, kot da bi bilo vse kristalno jasno (se zavedam, da je ekonomija kralj).

Z delnimi spoznanji lahko naredimo veliko. Medicina pozdravi in zakrpa ogromno nedelujočih delov telesa, vreme lahko dokaj dobro predvidimo, vemo kako približno deluje ekosistem, vemo kaj se približno dogaja v človeškem umu…. Pa vendar bi lahko rekel, da zaradi arogance naredimo več škode kot koristi. Medicina preko farmacevtskih izdelkov uničuje zdravje, z nepoznavanjem ekosistema so v zadnjem času popularne čebele pred izumrtjem, igranje z vremenom in z elektro-magnetnimi polji lahko sproži marsikatero katastrofo, moderne tehnološke meditacije in nove zahodne psihološke metode (NLP) so izjemno ozko usmerjene. Ali pa radioaktivnost atomske bombe (na začetku je bilo to varno), uporaba mikrovalovke, varčnih žarnic, umetnih materialov v gradbeništvu,… še posebaj je pa strašljiva genska in nano tehnologija.

Vse deluje nekako po tem principu; danes nekaj čira čara in nekoč se mi slučajno nekaj posreči, ima kratkoročne rezultate (za dolgoročne nimam časa) in dam v množično uporabo. S tem, da po vsej verjetnosti niti nimam širine in spoštovanja do zakonitosti življenja in zato niti približno ne morem zajeti vseh posledic. Konec koncev pa koga sploh brigajo posledice, saj deluje, jaz bom na ta način obogatel in to je vse kar je pomembno.

Ne pravim, da je znanost napačna ali da nehajmo raziskovati, sploh ne. Potrebno pa je prenehati z aroganco in se delati kot da že vse vemo (način na katerega učijo v izobraževalnem sistemu), kot da vemo kaj delamo – kajti dejstvo je, POJMA NIMAMO O SVETU V KATEREM ŽIVIMO. Prej ko se bomo tega zavedali in to resnično dojeli, prej bomo lahko tudi ta del raziskali in s tem stopili korak naprej – tudi v znanosti, v dobro VSEH živih bitij.
 

Zakaj pišem te družbene refleksije? Predvsem zato, da vidimo kako noro in zgrešeno je vse skupaj, ter da se vprašamo vprašanja kot so “ali tudi jaz v vsakdanjem življenju ravnam kot naša znanost?” in po možnosti najdem nekaj takšni primerov (videnju nato sledi sprejemanje). Kajti družba je vedno povečana refleksija posameznika, vsaj večine posameznikov.

3 Responses to “Zabloda znanosti, zabloda omejenega razuma”


  • Jaz vidim problem predvsem v tem, ker navedene raziskave financirajo velike korporacije. Za vsem tem pa se skrivajo ogromni dobički. Se pa zelo strinjam, da si radi zatiskamo oči in tiščimo glavo v pesek.

  • POJMA NIMAMO O SVETU V KATEREM ŽIVIMO: to je najbolj resnična trditev celega zapisa. Ogromnokrat zaprepaščeno opazujem ljudi, znanstvenike, ki tako prepričano vase postaljajo hipoteze in delajo iz njih teorije, eksperimente se že interpretira tako, da je kolikor toliko ok, nekaj pa itak zanemarimo, ane? Ne vem, ali so dejansko tako naivni ali pa si nočejo priznat, da ne vedo vsega. Prav gotovo nekaj vemo, v nekih okvirjih, nikakor pa ne vemo tistega, kar je onkraj in nekaj skromnosti ne bi škodilo. Ravno zaradi takega butanja z glavo v zid, enormne porabe energije za kake projekte, ki ne dajo rezultata, trmasto tavamo v slepih ulicah. Geocentrični model all over again, samo da zdaj kreativnenu mišljenju ne stopa na prste organizacija ala Cerkev, ampak kar znanost sama. Paradigme se vedno težko uveljavijo, ampak bolj ko jih zatiramo, bolj so vztrajne, dokler enkrat ne pritiskajo tako zelo, da jez popusti.

  • Hojla Santos in Marija. Edina stvar hujša od korporacij, so raziskave storjene v okviru vlade, predvsem vojske in obveščevalnih služb..

    Po drugi strani je tudi smešno, kako nas že v šoli pripravijo na tak način razmišljanja (da je znanost bog). Učijo te piflanja, vse moreš izstreliti iz glave, bog ne daj da bi kaj razmišljal (oni temu rečejo blefiranje)… in tako se počasi človek navadi, da je to kar piše v učbeniku, knjigi ali kar povedo politiki in novinarji po televiziji (oz karkoli pride od kakršne-koli avtoritete), da je to zakon, najvišja in absolutna resnica…. Pa še marsikaj drugega..

    Ampak na srečo, je ta norost tako velika, da marsikdo vidi skozi..

Leave a Reply