Zastrupljenega kruha in bedastih iger – prvič

Kaj se je zgodilo z vsem kruhom? Kje je tisti dobri in zdravi domači kruh iz kmečkih pečic? Kje so časi, ko so ljudje s spoštovanjem jedli kvalitetno hrano, ko so ljudje sami pridelovali kar rabijo. Danes pa se ženemo za dobičkom in delamo dela, ki so sama sebi namen, osnove za življenje pa propadajo.

Kje so vse tiste kvalitetne zabave, ko se je človek ob tem dejansko sprostil? Kje so tisti vaški plesi, vaške igre, kjer je bilo iskreno veselje in smeh. Čemu danes rabimo toliko alkohola in drog, da uspava vse probleme, glasno muziko, da preglasi vse težave? Čemu toliko presedanja pred televizijo, čemur ironično rečemo sprostitev? Kajti če bi pobližje pogledali, oz. če pogledamo širše, v države kjer so pred nami, potem vidimo, da tu ni nobene prave sprostitve. Kje je tu Zeitgiest v praksi?

Kje so kvaliteten kruh in pristne zabave?
 

Evropsko prvenstvo 2008 v nogometu – prevzame vse naslovnice, najpomembnejša tema meseca. Po naključju, ravno v času izpitov in zaključevanje šolskega leta. Ali se zavedamo, koliko časa, energije in predvsem denarja gre za te stvari? Res je, da gre za nekatere druge stvari še več denarja, predvsem za vojno in vojsko (patrije 258,5 milijona evrov), vendar kaj dosti ne zaostaja zabavna industrija. Recimo Euro 2008, zgolj z vstopnicami bodo zaslužili okoli 70 milijonov evrov! Kaj vse se da kupiti in omogočiti s tem denarjem, si lahko samo predstavljamo. Koliko igrišč in telovadnic za otroke, koliko kvalitetnih usposabljanj za učitelje (čeprav v to rahlo dvomim..), koliko…

Ampak toliko denarja in ves pomp okoli tega je predvsem zato, ker LJUDJE TO GLEDAJO. Zakaj gledajo? Nekaj je tukaj agresivni marketing, prvenstvo na vsakem koraku in ne moreš mimo tega, da ne bi pogledal kakšne tekme – že zaradi tega, da si “in.” Ampak ljudje gledajo predvsem zaradi tega, ker se ob tem sprostijo, se zabavajo – čeprav to pomeni le sedenje, pitje piva in grizljanje junk food-a. Kljub vsemu pozabijo na svoje vsakdanje probleme, na preteklost, na svojo prihodnost. Neumni bi bili, če bi izpustili tako priložnost za sprostitev. Vendar, od kje so ljudje toliko zafrustrirani, od kje imajo tako veliko problemov? Se ne bi dalo vsega skupaj rešiti na bolj enostaven način?

V veliki meri je tu struktura in delovanje celotne družbe; živčnost doma, živčnost v službi, pranje možganov na vsakem koraku, omejevanje, poneumljanje, zatiranje,.. Ne morem pa mimo tega, da mora biti nekaj takega v človeku, nek stvor, nek parazit (ego), kar to omogoča. Neverjetno je namreč, kako mnogi celo zagovarjajo ta sistem, ki več kot očitno ne deluje. Vidijo pri sebi, v svoji okolici, v širši družbi, pa nočejo dojeti, delajo se slepe..

Pranje možganov na vsakem koraku, vendar vsak sam je za to odgovoren. Vsak sam, ker temu naseda, ker nič ne naredi, da bi te to izboljšalo, a izboljšave kljub vsemu na čira čara način pričakuje – Einsteinova definicija norosti. In če je posameznik odgovoren, to pomeni, da ima tudi moč – vendar kaj, ko se ne enega ne drugega ne zaveda, kaj, ko ne ve kako eno ali drugo uporabiti?

Kaj manjka? Manjka trpljenje – še več trpljenja rabijo ti ljudje. Priti mora do te mere, da bodo primorani nekaj narediti. Zaradi tega imam zaupanje v vse skupaj. Današnji način življenja v svetu prinaša čedalje več trpljenja in zelo hitro gre vse skupaj, kar v končni fazi pomeni, da bodo kmalu na vrsti korenite spremembe.

A manjka tudi prava izobrazba, predvsem v smeri tega stvora, tega parazita v človeku (ega), ki vse to omogoča. Izobrazba, ki pokaže, kaj je naša prava narava.. Ampak zgleda, da je kljub vsemu hitrejša pot preko trpljenja – za veliko večino to še kako drži.

6 Responses to “Zastrupljenega kruha in bedastih iger – prvič”


  • Točno tako – ali malo drugače: vse ima svoj namen. Dogajajo se velike manipulacije, predvsem v oblikovanju javnega mnenja, zabrisovanju dejstev, zniževanja kvalitete izobrazbe, metanja peska v oči, sprenevedanja. Veliko premalo odgovornosti predvsem na strani politikov, ki bi morali biti filter med interesi kapitala in skrbjo za ljudi; in pa novinarjev, ki ne upoštevajo etike in humanizma pri svojem delu.
    Je pa tako, kot si rekel: veliko trpljenje bo odprlo veliko oči in ušes… potem bodo šele spremembe. In trpljenja še ni dovolj za zadostno število ljudi. Nekateri se prebujamo, veliko pa se jih še bo.
    Lp

  • Da Mate.
    “Veliko pa se jih še bo” ..in to zelo zelo kmalu. Čeprav je verjetno bolj res, da mnogi že vidijo vse te težave, a ne vedo, kaj lahko naredijo. Notranje razdvojeni, po eni strani bi to, a se zaradi tega in tega odločijo za drugo..
    Oziroma lahko bi rekli še tko, zavedajo se enih stvari in gredo stran ter padejo v druge. Recimo v zabavno industrijo; z vsemi novicami, radijskimi in televizijskimi postajami in programi v red. Malo kdo se zaveda, da je tudi to del sistema… Pokvarjena politika, to vedo vsi, kaj več pa za enkrat še bolj malo.

  • Hej!
    Lepe barve;)
    Najlažje si je nadeti plašnice in videti le tisto, kar hočemo. Resnica je verjetno preboleča, zato si raje zatiskamo oči. Nočemo najdi dobrega v sebi, ampak smo zadovoljni z zgolj površinskim… na videz. Eh:(
    Še veliko takih objav;) lp

  • Hvala. Zelo oranžen blog je sedaj.. :)

    Praviš “-mo”.. Kam pa sebe prištevaš, kako tebi vse skupaj uspeva?

  • Hej!
    V prvi osebi množine govorim, ker tudi sebe štejem med ljudi;) hehe
    Sicer mi pa na trenutke uspeva, na trenutke pa ne, vsak ima boljše in slabše dneve. Veliko mi pomeni narava, trudim se,da si ne delam nepotrebnih problemov, pa tudi da ne delam problemov drugim. Sicer pa nekako iščem srednjo pot in ne izgubljam upanja v človeštvo, čeprav me včasih razočara. Dobro se z dobrim vrača!;) lp

  • Potem pa kar tako naprej :)

    Ali, “kar seješ, to žanješ.” Znani rek, ki se ga ljudje ne zavedajo. In velja tako za tisto, kar kažemo na zunaj, kot za tisto, kar se dogaja v notranjosti in poizkušamo prekriti.

Leave a Reply