Reševanje planeta – še ena od neumnosti

V današnjih časih so popularna družabna gibanja, ki delujejo na strani planeta. Bojujejo se za zaščito živali, proti onesnaževanju voda, proti plastičnim vrečkam, proti izsekavanju gozdov… Ampak, ali je res potrebno pomagati planetu, ga celo reševati? Zasejevati gozdove, naseljevati živalske in rastlinske vrste na določena območja, ohranjati mrliče pri življenju,…

Nič narobe s tem po eni strani, a po drugi bi se strinjal s tistimi, ki pravijo, da je to višek arogance. Kajti ravno vmešavanje v delovanje planeta nas je spravilo v težave. Nismo vedeli kaj počnemo takrat, in tudi sedaj nimamo niti najmanjšega pojma, kaj počnemo s poseganjem v naravo (naseljevanjem vrst). Narava je vendarle živ in pameten organizem, ki je preživela že vse vrste katastrof in ni razloga, da ne bi preživelo civiliziranega človeka. Več in bolj slikovito bo o tem povedal nedavno pokojni kolega George (glej spodaj).

Potrebno je rešiti človeka
Če je potrebno koga reševati, potem smo to mi sami. In ne reševati sebe pred družbo ali sebe pred naravo, ampak primarno se moramo rešiti sami pred seboj – to je edina smiselna pot. Sami pred svojimi mehanizmi, navadami, prepričanji – pred egom. To je vse kar povzroča probleme, in se tega ne bomo osvobodili, če ne bomo naredili najpomembnejšega koraka, potem so tudi vse ostale rešitve zgolj kozmetični popravek. Kajti ta ego, ta občutek odtujenosti, ločenosti, osamljenosti, nezadostnosti, nepomembnosti, nevrednosti,.. nenehna lakota po več, nenehen občutek pomanjkanja, nenehen beg v preteklost in prihodnost,.. to nam je prineslo in še prinaša vse težave. In karkoli je ustvarjeno iz ega, bo prineslo le še več trpljenja – tega pa je zadosti, mar ne?

Potem, ko se bomo kot človeštvo osvobodili tega stvora, je vse kar moramo narediti pri pomoči planetu le to, da se mu odstranimo s poti. Da vzamemo toliko kot rabimo za lasten obstoj, tako kot ravnajo vsi ostali prebivalci na planetu, in da pustimo čim manj sledi za seboj, brez onesnaževanja in nespametnega poseganja v naravo – to je vse kar je/bo potrebno narediti, in to nič narediti je ogromen napredek. Včasih je večja modrost nič narediti, biti potrpežljiv ter zaupati.

To pa tudi pomeni, da smo se osvobodili ega (kajti ego nima potrpežljivosti in zaupanja v Vesolje), in s tem so se preobrazile ekonomske, socialne in politične strukture. Kajti s trenutnim stanjem teh struktur, harmonija s planetom nikoli ne bo mogoča. Ne podcenjujte nevarnosti ega, niti pomembnosti osvoboditve. To je primarna odgovornost vsakega človeka – kajti, če ne moreš sprejeti odgovornosti za svoje notranje stanje, kako lahko potem pomagač pri zunanjih stvareh, kako lahko iz negativnega stanje sploh ustvariš kaj resnično pozitivnega?


http://www.youtube.com/watch?v=eScDfYzMEEw Samo eno pripombo bi imel, šel bo ego, Človek bo pa ostal..

P.S. Se opravičujem vsem borcem za pravice živali, za varstvo okolja,.. ki ste se ob branju tega članka počutili prizadete in zaradi tega malenkost zmanjšane. Smo več ali manj na isti strani, če boste dojeli kaj hočem povedati, bodo spremembe učinkovitejše in veliko hitrejše (nekateri to že počnejo). Hvala za razumevanje.

13 Responses to “Reševanje planeta – še ena od neumnosti”


  • Ko bo prevzgojen človek, ko bo začel spet spoštovati naravo in živali okoli sebe, bo rešen tudi Planet in vsi! Narava že prenese veliko ( in se bo tudi ščistila, res je), sam tudi pri naravi je enkrat preveč, zato je kriv človeški (neodgovoren) odnos do narave in s tem tudi sami sebi pluvamo v skledo, če se tako izrazim. Človek, naj se vrne k naravi in bo lepše, bolj zdravo živel.

  • Še kako to drži, kar si napisal, ampak to je (še) misija nemogoče v današnjem času.

  • Ja, res je, človek je tisti, ki je popolnoma brezobzirno porušil naravno ravnovesje. In nekaj je zagotovo, ne bo ga lahko spet vzpostaviti, nikakor pa ne iz danes na jutri. Duhovna sprememba je tista, ki kaže pravo smer in je tudi prvi korak celotne poti; več ljudi z visoko stopnjo zavedanja – kritična masa – itd.

    Ampak, če bo človek hotel preživeti, pa bo moral pogledati tudi na življenje planeta.

    Veliko pišeš o egu; ravno egoistično ravnanje iz preteklosti nas je pripeljajo do situacije v kateri smo trenutno – v čisti moriji ljudi in živali.
    Torej, potrebno bi bilo delovati v smeri neubijanja, tako ljudi kot živali, preprosto upoštevati zakon duhovnega napredka oz. nenasilja. Prebujati ljudi in v povezavi eno z drugim tako postavljati tudi boljše pogoje na planetu za živali.

    Sama v aktivistih za pravice živali, okolja, itd. ne vidim nesmiselnih dejanj kljub tvojemu mnenju o nemoči poseganja človeka v reševanje planeta in narave kot take. Seveda mislim s tem na strpen pristop h aktivnostim, ki je nedvomno rodovitnejši na pram dejanjem na silo.
    Zanimiv je tvoj pripis spodaj, ne razumem zakaj naj bi se počutili zmanjšane.
    Posameznik se sam odloča za načine ozaveščanja in poučevanja ljudi; na primer ti delaš to preko svojga bloga, spet nekdo počne to na drugačen način, konkretno z aktivnostjo v raznih društvih, naprimer za pravice živali, če smo že pri živalih…

    Tako je, smo več ali manj na isti strani a poklicani za opravljanje različnih nalog, ki stremijo k istemu cilju. ;-)

    Lep dan in še en video za dodatek

    http://www.youtube.com/watch?v=CMptFYrru2Q

  • Tako je Lučka, stanje zavesti je bistveno, kako se pa to manifestira pa niti ni pomembno.

    Kljub vsemu pa obstaja meja – prizadevanje za živalim bolj prijazen svet je ok recimo.. Reševanje določenih vrst pred izumiranjem ali boj proti klimatskim sprememban je pa aroganca čez vse meje – dokaz več, da nimamo pojma, kako deluje Življenje in tudi ta planet. Zmanjšajmo svoj vpliv na Zemljo in vse bo padlo na svoje mesto.

  • Se popolnoma strinjam.

    In vse odvečno, je odvečno :)

  • Vlatka,

    naj ti odgovorim na vprašanje.

    Žival v naravi (npr. tiger, lev, itd.) je v vlogi lovca, njena žrtev pa v vlogi plena. Njena žrtev ima možnost pobega in je svobodna. In verjetno si med gledanjem teh oddaj tudi opazila da plen lovcu največkrat ubeži. Koliko poskusov potrebuje naprimer tiger da ulovi divjega prašiča ali jelena. Kar poglej si kakšno oddajo še enkrat. Večkrat ko gredo poskusi te živali v prazno, bolj se izčrpa, in tako tudi v naravi mesodeja žival pogosteje umre od lakote kot rastlinojeda.

    Opravičevanje z ˝naravno verigo˝, ˝človek je vsejed˝, ˝živali se prav tako pobijajo med seboj˝ in podobno je popolnoma nesmiselno. Smisel bi imelo le, če človek ne bi imel možnost izbire, bi bil prisiljen v takšno ravnanje. S primeri iz narave lahko namreč opravičiš poljuben zločin, tako nad človekom kot nad naravo, zato takšno razmišljanje ne more biti pravilno. Človek se danes za razliko od živali lahko sam prostovoljno odloči, ali bo “plenilec” in “vsejed”, ker si pač tako želi, zato mu s tem ne more in ne sme pripadati nobena avtomatska pravica, ima pa dolžnost da se sooči s posledicami svoje odločitve. Človek je konkretno pri prehrani (ker se zaradi te ubije in muči največ živali) lastnik svojih žrtev, ki nimajo niti najmanjše možnosti za pobeg. Edino človek je vzpostavil sužnjelastniški odnos do svojega plena! Plen, ki ga človek goji za zakol, pa ne samo da nima možnosti bega, celo prisiljen je životariti v zanj povsem neustreznih pogojih bivanja – z redkimi izjemami, ki pa ne opravičujejo namena.

    Vprašaj se koliko se ti zdi to naravno Vlatka?

    Človek ima torej pri prehrani izbiro, in za razliko od naravnih plenilcev, ki brez mesa poginejo (in zato nimajo izbire) ni danes uživanje mesa za človeka nič drugega kot užitek, zabava, tradicija. Posledica teh užitkov pa je masovno mučenje živali, uničevanje narave, zastrupljanje okolja. Ker vsaka prostovoljna odločitev nosi breme odgovornosti moraš zato sprejeti posledice svoje odločitve da ješ meso: nepotrebno mučenje živali, uničevanje in zastrupljanje narave. Izogib tej odgovornosti in poskus prikazati dejstva tako, kot da te je v to tvoje dejanje prisililo nekaj “zunanjega”, oz. “nisi imel izbire”, ker si pač “plenilec” ni nič drugega kot izgovor.

    In tako je na vseh področjih mučenja živali, ne samo pri prehranjevanju, tudi pri masovni proizvodnji reje živali za krzno, gojenje živali za izvajanje poskusov, za zabavo, itd. To je tradicija, ki pa vemo (med drugim piše o tej tudi avtor strani veliko) da je posledica dejanj človeka ki mu primanjkuje znanja in poslušanje lastne intuicije in močne prevlade ega.

    Kamorkoli pogledaš, živalim se danes ne godi dobro. In naslanjati se na trditve ˝nič ne moremo spremeniti˝, ˝človek nima pojma o življenju na Zemlji˝, ˝vse je odvečno˝ je svobodna volja, ki pripada človeku in ki ima v osnovi res pravico početi kar hoče. Niti moj namen ni da prepričujem nekoga v svoje nazore. Človek ima dandanes pravico ubijati, mučiti, posiljevati, na različne načine manipulirati in zlotabljati okolico. Vendar pa po zakonu narave odgovarja za svoja dejanja in sam pri sebi najbolje spoznava, kaj je tisto kar ga osvobaja.

    Svoboden pa je le tisti, ki ne krati svobode drugega.

    Odgovor, koliko svobode skozi dejanja v življenju nosimo v sebi, pa je v nas samih. Bodimo iskreno do sebe in bolje bo nam in okolju v katerem bivamo.

    Lep pozdrav. ;-)

  • Zdi se mi zelo `pogumno´ in hkrati pomenljivo izjaviti, da so dejanja drugih (v tem primeru borcev za pravice živali in podobnih) višek arogance. Izjaviti kaj takega pomeni postaviti se v vlogo sodnika. Se kdo izmed nas čuti doraslega tej vlogi?

    Spomnite se pogovora med Gandalfom in Frodom v temačnih hodnikih Morie, ko si Frodo zaželi, da bi njegov stric Bilbo ubil Golluma takrat ko mu je `speljal´ prstan. Gandalf mu odgovori takole:”Mnogi, ki živijo si zaslužijo smrt. Nekateri, ki umrejo, si zaslužijo življenje. Ali jim ti lahko to daš, Frodo? Ne hiti preveč z razdeljevanjem smrtnih obsodb in sodb. Celo veliki modreci ne vidijo konca mnogih stvari. Moje srce mi pravi, da mora Gollum še odigrati neko vlogo, v dobro ali slabo… preden se vse to konča.”

    V članku piše:`Narava je živ in pameten organizem´. In vendarle je človek del narave, skupaj s svojim egom, zatorej tudi človekov ego spada v Njen načrt evolucije. Neprestano udrihanje po egu nam ne bo prav nič pomagalo. Res je, treba je sprevideti, da egova dejanja ne prinesejo samo dobrega. Egi se namreč ves čas borijo za svoj prostor pod soncem. Nekateri bolj uspešno drugi manj. Tisti bolj uspešni si začnejo prizadevati za svojo prevlado nad drugimi. Kar prinese ogromno trpljenja. Ta vpogled je nujno potreben.
    Po drugi strani pa udrihanje po egu tudi vodi v slepo ulico. Ali je reči, da so dejanja drugih slaba oz. arogantna kaj manj egoistično kot dotična dejanja sama?

    Kot rečeno, ima tudi ego svoje mesto v evoluciji. Naša `primarna odgovornost´je najti to mesto. Šele takrat nas naš ljubi ego ne bo več `nadlegoval´.

    Za podkrepitev še tole:

    One Taste, The Journals of Ken Wilber

    Monumentally, Gloriously, Divinely Big Egos

    The great yogis, saints and sages accomplished so much precisely because they were not timid little toadies but great big egos, plugged into the dynamic Ground and Goal of the Kosmos itself.” Precisely because the ego, the soul and the Self can all be present simultaneously, we can better understand the real meaning of “egolessness,” a notion that has caused an inordinate amount of confusion. But egolessness does not mean the absence of a functional self (that’s a psychotic, not a sage); it means that one is no longer exclusively identified with that self. …

    Nadaljevanje si preberite na strani:
    http://wilber.shambhala.com/html/books/ontast_mogobi.cfm/

  • waw:) res super razlaga.Vse bi reševali,sebe pa najraje nebi spreminjali.

  • Hvala Ivo.

    Ali ni to morda še eden od begov. Najdeš si večnega sovražnika, ki ga več kot očitno nikoli ne boš mogel premagati. Tako se boš vedno bojeval proti nečemu zunanjemu, vedno boš imel izhod za beg pred problemi, vedno boš lahko ohranil to identiteto. Podobno kot je boj proti terorizmu.. Jedro je enako.

    Ko bom rešil vse te probleme, se bom posvetil pa svojim osebnim težavam in agonijam. Ko bom imel dovolj denarja, redno službo, otroke in družino bom pa… Mar ni vse isto?

    S tem, da je potem tu še močan občutek identitete. Sem nekdo, ki se bori za boljši svet. Tak človek se bo VEDNO boril za boljši svet, tudi ko bo vse v redu, vedno bo našel neko napako, nekaj za stresati svojo negativno energijo.. In tu je hakeljc vsega tega..

    Odrešitev je v tem trenutku in ne nekje daleč v prihodnosti.

  • Ta video je pravtako na stopnji visoke manipulacije, in ja, izreči da so določena dejanja višek arogance, itd. ni nič drugo kot spet samo ena izmed igric ki se jih igra ego.

    Si se ob pisanju članka vprašal če tvoja duša sodi nekoga pravtako kot tale dečko v videu ali si se zlahka pustil zmanipulirati njegovim besedam?

  • Hehe Lučka.

    Je sicer subtilna a hkrati velika razlika med sodbo in opažanjem.

    Mogoče tale dečko res bolj obsoja.. Ampak kljub vsemu lepo nastavi ogledalo.

    Vprašanje je tudi, kako človek pride do raznoraznih virov; ali viri najdejo njega ali on najde vire?
    K čemur kaže tudi rek: “Ko je učenec pripravljen, pride učitelj.”

  • A Homo Sapiensu ti praviš Človek, dragi avtor ?

    Juda I.

  • Yap…reševanje Planeta se začne
    s čiščenjem Mojega Uma !

    Če poberem plastenko in si pri tem mislim
    “Kakšna baraba je tisti, ki jo je odvrgel”

    onesnažujem svoje Mentalno okolje…

    Naravni Človek ima v sebi “vgrajen”
    “Detektor Laži” , ki zavibrira ob Lažnih
    nasmehih, pridigah, “dobrih” delih…
    predvsem pa ob nasvetih v Imenu Ljubezni !

    Pa še tega ne pozabimo !

    Medtem ko Janez rešuje planet
    včasih pozabi na Micko :-)

    Potem se mu pač zruši očiščen Planet !

    SVET JE PROJEKCIJA NAŠEGA UMA

    Lep pozdrav, Milena

Leave a Reply