Ni drugo, v današnji družbi je nor in ˝bolan˝ tako tisti ki razmišlja s svojo glavo, kako bo z družbo in sistemom ne vem, rešitev je verjetno v padcu, porušitvi; hudo mi je za Naravo, za vse rodne sadovnjake, ki bi sicer dali sveže sadeže, hudo mi je za gozd, ki je dom mnogim živalim, in hudo za živali nasploh, ki že tako nosijo največje breme današnjega krutega človeka, sedaj pa ga dobivajo še dodatno… žival je edino bitje na Zemlji, ki še ohranja kmečko logiko in se ne seli v betonska mesta (razen tistih vrst ki jih je človek zasužnjil) ker se zaveda da je vso bistvo v Naravi, a poglejmo, postali smo tako visoko inteligentni da jim še primarni bivalni prostor uničujemo. Pa ne samo to, celo masivno smo jih začeli migrirat iz narave, jih zasužnjevat, a glej pa še vedno nam ni bilo dovolj, in tako smo rekli ˝dajmo bit še bolj močni˝ in s svojim visokim razumom smo prišli na takšno stopnjo, da smo danes skozi dolgoletno životarjenje (če imamo srečo in dočakamo vsaj srednjo starost) sposobni požreti na tisoče trupel, cele kadavre naših sobitij. Oh neki, postali smo pravi ljudožerci, grozljivo da bog pomagaj.
Ampak ne, to se v današnji družbi dogaja in je nekaj najbolj normalnega, baje da brez tega ne bi znali preživeti…
V to že dolgo več ne verjamem, prej nasprotno, vedno bolj se zavedam da bo ravno ta hudičeva krutost začela kazati svoje zobe. Oziroma, je že začela.

˝Kar seješ, to žanješ.˝ Ne gre drugače.

Ne se preveč jezit za rahlo pesimistično obarvan odgovor, vendar si včasih preprosto ne morem pomagat kot da na tak način komentiram to strah-zaskrbljujočo depresijo, okamenelost in krutost današnje družbe. Topel pozdrav in bravo vsem ˝trmastim˝ glavcam, ki vztrajate s svojimi eksotičnimi nazori in ki si dovolite čutiti, videti in živeti kot Človek!