Živeti za prihodnost ali za sedanjost?

bald eagle

Live not for battles won. Live not for the end of the song. Live in the along.
Gwendolyn Brooks

Posebnost ljudi je v tem, da živimo za prihodnost. Hodimo na fakultete, ki nas ne zanimajo, zgolj zaradi sorazmerno dobro plačane službe (računalništvo, pravo, medicina, farmacija,..) oz. nekega papirja, ki ga bomo dobili po dovolj letih odrekanja, trpljenja in agonije. Po tej poti nadaljujemo, in se zaposlimo v službah, kjer se zgodba ponovi. Nekaj let oz. desetletij odrekanja, da bomo lahko na starost ali ko se upokojimo, živeli mirno in izpolnjeno življenje. Ko bomo imeli končno dovolj časa in denarja, da bomo lahko počeli vse tisto, kar si srce poželi.

Tudi če skrčimo na krajše obdobje, lahko vidimo nesmiselnost tega. 8 (ali več) ur preživljanja na dan, za 4 do 5 ur življenja, s tem da je ta preostali del dneva pri mnogih zapolnjen s takšnimi in drugačnimi neplodnimi mašili. Nato imamo 5 dni agonije na teden, za 2 dni oddiha, kjer se za malenkost lahko odpočijemo. Tako pride na 10 mesecev in pol trpljenja na leto, za mesec in pol sprostitve. Živimo torej le za 4 ure na dan, 2 dni na teden in 1.5 meseca na leto.

Ali če pogledamo podjetja. Zgleda tako, kot da jih zanima le to, da bodo več prodali, se razširili, zaposlili več ljudi, da bodo na koncu več zaslužili. Kakšen smoter vidijo v tem si težko predstavljam, če sploh kakšnega. Mogoče mislijo, da več ljudi, ko bo imelo njihov izdelek, srečnejši bodo – zato je potrebno čim hitreje, čim večim ljudem prodati izdelke, da bo čim prej končno ta opevani mir na Zemlji.

Življenje za prihodnost le to uničuje

Večino časa živimo torej za prihodnost (hitimo na cilj, oddih), medtem ko je zgolj sedanjost nujno zlo na poti do tja. Na prvi pogled je to zelo logično, kajti družba od nas zahteva, da nekaj damo v zameno. In ko bomo dovolj dali, bomo lahko na starost počeli to, kar smo si vedno želeli – saj so naše želje egoistične, nikomur ne koristijo, sploh pa ne družbi.

Vse lepo in prav v teoriji, vendar v praksi to ne deluje. Na starost ne bo sicer ne čas, ne denarja, ne energije. Ker smo si v vseh teh letih uničili telo, bomo večino časa preživeli pri zdravnikih in imeli vedno pri roki vsaj 5 škatlic tablet. Tudi ogromno denarja in energije bo šlo v ta namen. Kakšen smisel je torej vse to imelo? “Da. Žrtvovali smo se za družbo, kajti ta je sedaj boljša kot je bila prejšnja, in tako bodo lahko naši otroci imeli boljšo prihodnost.”

Je pa potrebno le malenkost zdrave pameti, da uvidimo, da v prihodnosti ne bo pitne vode, svežega zraka, zdrave hrane, pozitivnih človeških odnosov,… No, tega že sedaj v nekaterih predelih ni. ZDA so proizvedle 30 milijard litrov ustekleničene vode letu 2006 – preračunajte, koliko je to denarja za surovino, ki jo je v naravi v izobilju, a smo jo s svojim načinom življenja zastrupili.. Tako hitimo in tako močno si želimo prihodnosti in izpolnitve, ki nas tam čaka, da zanemarjamo sedanjost in s tem Življenje. Na osebnem nivoju se to odraža na zdravju telesa & psihe, na globalnem na zdravju našega malega planeta & družbe.

Ironično, ampak tako je, življenje za prihodnost le to uničuje. Z vsem tem odrekanjem, pod pretvezo, da delamo boljšo prihodnost za svoje otroke, smo le to še bolj uničili. Večina spoznava, da kmalu ne bo (oz. je že ni) prihodnosti, za katero bi bilo smiselno živeti… Kar pa še zdaleč od tega, da bi bilo to slabo, kajti s tem, ko ne bomo živeli za prihodnost, bomo lahko končno več časa posvetili sedanjosti.

Živali kot zgled

Zanimivo je, da vsi ostali prebivalci na tem planetu brez problema živijo v sedanjosti. Minerali, rastline, živali – na videz nenehno počno eno in isto, a so kljub vsemu temu videti izjemno mirni. Če se spomnite kakšne oddaje o življenju živali, lahko vidite, da večino časa počivajo ali pa se igrajo, sploh kakšni levi. Vedo kje imajo hrano, in ko je čas gredo na lov, sem pa tja se malo stepejo, in to je njihovo življenje. Če nimajo hrane, jo sicer malo bolj vneto iščejo, vendar brez kakršenga koli strasa in nemira. Oz. lahko pogledamo ptice okoli sebe, srne, metulje,…

Vse živali, ki živijo svobodno, dajejo neverjeten občutek miru, živijo popolnoma v sedanjosti. Vzamejo toliko kot je potrebujejo za svoje življenje, ostalo pustijo na miru; ne glede na to, da morda čez nekaj časa ne bo več hrane na tem mestu. Zdi se, da občutijo svojo povezanost z okoljem okoli sebe in dosti bolj kot človek razumejo svojo odvisnost od okolja. Razumejo tudi, da ne smejo preveč na enkrat vzeti, kajti sicer se okolje ne bo moglo več obnoviti. Težko si predstavljam leva v savani s človeškim umom. Že v prvem mesecu bi verjetno pobil in dal v ozimnico večino svojega plena, potem bi se pa čudil, kako to, da je zmanjkalo vse hrane, ta ki je bila za ozimnico je pa zgnila, kati nič ne traja večno. Torej s tem, ko živali živijo v sedanjosti, si zagotovijo tudi varno in preskrbljeno prihodnost.

Živimo v sedanjosti in si zagotovimo stabilno prihodnost

Morda bi lahko tudi ljudje živeli bolj za/v sedanjosti, če bi le malo razčistili svoja prepričanja. Na prvi pogled se sicer pojavi vprašanje: “Če bom živel za sedanjost, bom ves denar porabil že prvi dan in tako mi ga bo zmanjkalo za preostale dni v mesecu. Na ta način ne bo nobene odgovornosti.”

To bi celo držalo, vendar vse to temelji na predpostavki, da smo ljudje zlobna bitja. Briga nas le lastno zadovoljstvo, svojih potreb pa nikoli ni možno zadovoljiti,… Po drugi strani, pa smo lahko zelo hitro srečni in izpolnjeni; pogled na lepote narave (vključno z ženskami), otroški smeh, iskren pogled, dobra gesta sočloveka, opazovanje živali pri igri,.. in lahko vidimo, da ni problem narediti kakšno stvar za drugega človeka, da ni problem nekaj dati/podariti nekomu, če je le prisotna Ljubezen, naklonjenost, spoštovanje.

Torej je vse le vprašanje pogleda na svet ter lastnega miru, lastne izpolnjenosti, kar pa lahko vedno najdemo le v sedanjosti. Nekaj čisto preprostih načinov – boljše počutje zagotovljeno:

  • HVALEŽNOST; preden gremo spat in/ali ko vstanemo, v poseben blokec/zvezek hvaležnosti napišemo vse stvari, za kar smo hvaležni v tem trenutku.
  • Opazimo LEPOTO in OBILJE okoli sebe; oblaki, meglice, živali, drevesa, jesenske barve, otroški smeh, ptice,… obilje miru v naravi, obilje zraka, vode, toplote, življenja, igrivosti,..
  • Vprašajmo se: “Kakšen je problem v tem trenutku?” Ne v preteklosti, ne v prihodnosti, vendar v tem trenutku. Sem živ, diham, imam za obleči, topel dom, hrano, vesolje me podpira (zrak, voda, toplota, hrana),… Na mizi je sicer položnica, ki še ne vem, kako jo bom plačal.. vendar v tem trenutku to ni problem. Problem nastane, če si v glavi vrtim scenarije, kaj vse mi lahko neplačana položnica prinese. Dostikrat pa so te projekcije dosti hujše, kot se potem stvari dejansko razrešijo.

Takoj ko smo sposobni zaznati te stvari, se že nekaj odpre v nas. Kajti zunaj sebe lahko zaznamo le stvari, ki so nam blizu. Zafrustriran človek ne more videti lepote okoli sebe in takoj, ko jo vidi, že ni več tako zelo slabe volje.
 

Lahko smo videli, kako je naša pogojena zdrava pamet odtujena in obrnjena na glavo. S tem, ko živimo za prihodnost, le to uničujemo – namesto da bi živeli za sedanjost, bili veliko bolj notranje mirni, in si tako zagotovili tudi veliko bolj stabilno prihodnost.

Seveda to ne pomeni, da ne smemo delati načrtov. Načrti so izjemno koristni, dajo osredotočenost, in lahko celo pomagajo, da smo bolj prisotni v sedanjosti – vendar primaren fokus naj bo sedanjost. Bodimo torej prisotni pri tem kar počnemo, in naj ne bo to delo le sredstvo za dosego cilja, vendar cilj sam po sebi – končni izdelek je tedaj le še pika na i.

Yesterday is history, tomorrow is a mystery, but today is a gift. That is why it is called the present.
Master Oogway (Kung Fu Panda)

Ne skrbite za jutri, kajti jutrišnji dan bo imel svojo skrb. Zadosti je dnevu njegova lastna teža.
Jezus, Matej 6:34

Vir slike: sherseydc

21 Responses to “Živeti za prihodnost ali za sedanjost?”


  • Biti prisoten v trenutku, tukaj in sedaj je izrednega pomena. Edina težava je v tem, da mora biti posameznik zrel za takšno stanje duha, ki ne nastopi kar samo po sebi. Človek mora biti zavesten svoje narave oz. zavedati se mora različnih delov svojega bitja (fizično, vitalno, mentalno) in jih med seboj tudi razlikovati, za kar je potrebno veliko notranjega dela.
    To omenjam zaradi tvojega primera zgleda živali. Resda so nam živali lahko za zgled, toda le do neke stopnje, saj je tudi njihova zavest zelo omejena,enako velja za rastline in živali. Zaradi uma, ki ga ljudje `imamo na voljo´ lahko občutimo hvaležnost, prav zaradi uma lahko opazimo lepoto in obilje okoli sebe in kar je najpomembnejše: um človeku omogoča samorefleksijo in sposobnost razločevanja med tem `kar podpira življenje´ in tem `kar ne podpira življenja´. Na žalost večina ne zna ali pa ni sposobna uporabljati tega čudovitega orodja, določene sile pa ga tudi izrabljajo v svoje temačne namene.
    Ko posameznik postane dovolj zavesten, da lahko vstopi v trenutek, tukaj in sedaj, se mu odprejo vrata v lastno dušo. Tako stanje zavesti, pa spet prinaša še neslutene vsebine življenja.
    Moram pa napisati še to, da izkušnje duše ne gre zamenjati z neštetimi, najrazličnejšimi oblikami in doživljanji vitalnega in mentalnega dela našega bitja.

  • lep pozdrav vsem.poglejte si film THE SECRET in videli boste da ima avtor spletne strani popolnoma prav.HVALA MOJA NAJLUBSA STRAN clovek zbudi se.hvala za sprejete emaile.lep pozdrav vsem

  • Bravo super napisano! predlagam tisk letakov z to vsebino !

  • Zdravoo !! Nejc tuki iz meditacij..ej super članek res, če bi si vsak človk vzel 2 minute časa in s srcem in glavo prebral tale članek, bi se večine pomoje kr dotaknil…Keep on working – za vse nas, vsi se moramo trudit, ozaveščat, čimveč pisat…Se vidimo ob priliki…:) Lp !!

  • Vse to o čemer pišeš,
    je posledica notranje prebujenega
    duha, in ne obratno.
    Če se bom trudil, da bo moje
    vedenje enako vedenju prebujenega človeka, ne bom notranje prebujen.
    Ko pa bom (notranje zaveden), bo vsaka moja aktivnost spontana in ravno takšna kot govoriš.

    Tvoja stran mi je všeč in vse lepo pozdravljam.

  • Ko bi vsi tako razmišljali… Problem je ker “svet” živi za prihodnost, pa čeprav je še ne pozna. Posledično pa nezavedajoče ustvarja konflikte in probleme, ki imajo precejšen vpliv na okolico in ljudi (kar se že kaže).
    Če bi živeli za sedanjost in gradili na tem, bi dan danes ljudje živeli veliko bolje kot živijo.

  • Hvala za en res redk zbujen pogled. Se strinjam s povedanim. 1 robot + 1 robot + 1 robot + … + 1 robot = to kar mamo, sploh ne morm povedat kolk noro je to. Pol pa kdo reče jah to je normalno. Ne, to ni normalno. Kvečjem uspavano. Vsaj ne more bit to norma za vse. Loh da je običajno dons in smo res vsi potegnjeni v to. “8 urni” delavnik, kes že to vidu. Nobena spontanost se ne obnaša po 8 urnem delavniku. A obstaja kšna roža k se zbudi ob 6ih, dela 8 ur, pol še kej nardi okol in gre spat ob 10ih?

    “Sistem” je zgrajen tko da te po možnosti usmradi do podna, ker če te res ne bi, ga že zdavnej ne bi več blo, ker bi se sestavljal v skoz nekej novega in že zdavnej tele usmrajene sestave ne bi blo več :)))

    Če je kdo to skonstruiral je al vedu kam to pelje al pa je bil v nulo uspavan in ni mel pojma o lajfu :)

  • pozdrave, itak cool članek, to kar GITA pravi pa sploh, ker sem sam probal biti v sedanjem trenutku in čez čas sem začel čutit ne vem kero telo… sploh pa v predelu prepone in srca kjer je bil občutek prijeten ampak ko se je čutenje začelo širiti navzgor sem začel zgubljat glas in pa čutiti pritisk v glavi ?
    Gita mogoče imaš kašne take izkušnje ali pa mogoče kdo drug ?

  • Po dobro prebranem članku sem tudi sam začel razmišljati ali živati za prihodnost ali sedanjost. Po eni strani sem zagovornik tega, da je bolje živeti za prihodnost kot za sedanjost, saj smo bolje pripravljeni na “zlo”, ki bi nas lahko doletelo v bližnji prihodnosti (govorim za dan ali dva vnaprej), vendar pa s tem pride veliko problemov in beljenja glave s problemom, katerega sploh ni na koncu.
    npr: Lansko šolsko leto sem se vedno obremenjeval s tem kako bom čez 2 dni vprašan kemijo recimo. In tko sem vsak dan govoril koliko je bedno ko bom vprašan kemijo. Preveč sem si belil glavo s tem in samo živčen sem bil za brez veze. Pride sreda in s tem tut kemija (seveda sem pred uro še sošolcem ” solil” pamet kako bom vprašan itd), ampak jst nism vprašan. Ok veseu sm bil, odleglo mi je, a le do naslednjega dne, ko sem se spet začel obremenjevat kako bom pa zdej v petek vprašan kemijo. In to se je tako ponavljalo iz dneva v dan. Recimo zdej v tem trenutko se obremenjujem kako bom pisal matematiko, katere test imam šele čez 3 tedne. Kemija ni bila edini primer.

    No ampak zdej se že malo spreobračam v živeti za SEDANJOST in poskrbim, da se bom naučil zdej v tem treuntku, danes. To je pomembno, jutrišnji dan mi ni pomemben. Jutri bo lažje, ko bom vprašan, seveda če se bom naučil. In to je to…kot si napisal; poskrbi za sedanjost, da boš imel lepo prihodnost. Počasi mi uspeva, bomo videli…drugače pa lepo napisano, rad berem tvoje bloge

  • Zanimivo, Dejan, da je podobno izkušnjo doživljal tudi moj mož in eden izmed njegovih prijateljev. Moj mož je Nizozemec in ne zna dovolj Slovensko, da bi sam lahko opisal svojo izkušnjo. Če te še vedno zanima, ga bom prosila naj mi jo natančneje opiše, jaz pa jo bom prevedla.

    Drugače pa sem tudi sama kar dolgo časa v meditacijah doživljala različne energetske `pojave´. Največkrat sem čutila, da so bili moji deli telesa v drugačnem položaju, kot pa v resnici, npr. sedela sem zravnano, z glavo pokončno, čutila pa sem, kot da imam glavo nagnjeno v stran. Ali pa: sedela sem v položaju pol lotusa, čutila pa sem kot, da imam noge iztegnjene. Ali pa, da imam izredno dog trup, več deset metrov itd. Vendar sem po dolgem času raziskovanja odkrila, da so ti energetski pojavi odraz našega vitalnega(čustvenega) in mentalnega delovanja. Zato se mi zdi tako zelo pomembno, da poznamo naša različna telesa in jih med seboj tudi razlikujemo. Problem je v tem, da se večina s tem noče ukvarjati, zato, ker tovrstno delo na sebi ni nič spektakularnega, `nič posebnega´, ker si ljudje želimo doživljati nekaj posebnega. Naša realnost je namreč ponavadi ali boleča ali pa dogočasna. Upamo, da nas bodo iz nje potegnili čudeži, kakšne posebne izkušnje, nadnaravne sposobnosti, druge dimenzije obstoja, magija…. Toda stvar je v tem, da je vse to tudi le del taiste realnosti iz katere hočemo oditi ali jo spremeniti. Potrebno se je vrniti k enostavnosti, sočutju, prijaznosti do sobitij, iskrenosti do sebe in drugih, kajti le-ti so vstopnica do duše. Preden pa to zares vsakodnevno živimo pa je potreben globok vpogled v samega sebe in naravo življenja na sloh, ki ga pridibimo s temeljitim znanjem o naravi človeka in stvarstva, nesebičnim delom, in predajo Božanskemu, kar je morda najtežje.
    Šele takrat v resnici zaživimo trenutek tukaj in sedaj.

    Tako, da po mojem nima velikega smisla, da se trudimo s tem, da poskušamo se ne obremenjevati s prihodnjostjo oz. s preteklostjo. Preteklost in prihodnost sta domeni našega razuma in razum je del nas. Ne moremo ga odriniti od sebe ali ga označiti kot `črno ovco´. Dovolj je da se zavedamo, da resnica razuma ni absolitna resnica. Razum je potrebno preseči in to lahko storimo z zgoraj opisanimi tremi koraki.

  • Sedanjost ali prihodnost niti ni “smiselno” vprašanje, je pa pomembno :-)

    Vse kar obstaja je v resnici samo SEDANJOST.

    S tem kako živimo sedanjost in sedanji trenutek, pa določamo našo prihodnost. Z načinom življenja, ko delamo za prihodnost, seveda ne živimo polno v sedanjosti, s tem in strahom, ki ga nosimo kaj bo, pa si še sami ustvarjamo neželjeno prihodnost. In problemi, depresija, nevednost, muka, trpljenje so tu…

    Rešitev je na dlani, da SI in živiš polno sedanji trenutek. Ne rabiš biti guru, prebujeni, duhovno razsvetljeni itd, ampak je dovolj da NISI egoističen robot, ki ga vodijo nizkotne sile. In kako živiti in kaj početi da boš srečen in zadovoljen boš vedel sam, saj je odgovor na to itak v tebi samem.

    Lepo si naredi dan!

  • Trenutek, tukaj in sedaj je lahko tudi mentalni koncept. Spirala postajanja (razvoj, evolucija v času- preteklost, sedanjost, prihodnost) daje globino bivanju. Dve resničnosti, obe eneko resnični. Relativna resničnost vsakdanjega življenja oz. razvoja, postajanja, in absolutna resničnost bivanja (to je učil budistični učitelj Nagarjuna). Potrebno je temeljito znanje + notranje delo, da ti dve resničnosti eno poleg drugega obstajata v ravnotežju. Potem vstopaš globlje in globlje v trenutek, in ta izkušnja se iz mentalnega koncepta spreminja v nekaj večno novega, v stanje duha, ki presega vse kar nam je do sedaj znanega. Ko resnično stopimo v trenutek, tukaj in sedaj, se le-ta razblini in kar ostane je čisto novo stanje zavesti.

  • Dejan: tudi jaz, vendar samo v področju trebuha in srca…

  • :) o še eden, pri meni je bilo tudi tako na začetku(trebuh,srce) in zaradi tega občutka sem lahko bil vse bolj in bolj prisoten v sedanjosti, ker sem lahko zadržal pozornost pri srcu tudi med pogovorm z nekom, pol se je pa itak čutenje večalo (ponoči še najbol)po nekaj dnevih je šlo vse višje, na grlo in pa počasi v predel glave… To čutenje je bilo že zelo močno tako da sem že zgubljal zazanavanje zunanjega sveta ker je bila notranojst tako močna :) oziroma sem kr začel močno in globoko dihat da sem se lahko vrnil v neko staro stanje zaznavanja, kar pa se niti ne čudim ker sem se tudi na nek način ustrašil sploh pa zaradi delne izgube glasu in pa pritiska v glavi…

  • hej,hej! tud jaz z zanimanjem berem tvoj stran, in se v velikorat strinjam s tabo.
    ja potrebno je živeti v sedanjem trenutku, ZDAJ,ker če živiš za jutri ali pa za včeraj zamudiš najbolj nekaj pomembnega, trenutetk ZDAJ. zdaj kako pa do tega priti, pa je malo težje, oz. sama se še učim. zaradi težke preteklosti, bi rada imela uspešno in prijetno prihodnost, vendar se zavedam da se preteklosti ne da spremeniti oziroma je izbrisati. zavedam se tudi, da z današnjimi mislimi in dejanji ustvarjam prihodnost, zato živim ZDAJ.

    če boš slučajno prebral ta komentar, bi te prosila če bi mi lahko na mail poslal kakšne naslove knjig, ki si jih prebral. pa seveda če je možno v slovenščni, no sej v angleščini bi tud še šlo skozi! :D hvala, tamara

  • Lep pozdrav vsem!

    Zelo sem vesel da vedno več ljudi tako razmišlja, kar tako naprei:)

    Pripročam branje knjig kot so:

    Martin Kojc – Pot do sreče
    Martin Kojc – Učbenik življenja
    James Redfield -Celestinska prerokba OBVEZNO(za mene najbolj pomembna knjiga, ki bi jo moral prebrati vsak, da bi lahko sploh vedel kaj življenje je in kako ga je treba živeti)
    James Redfield – Deseto spoznanje
    James Redfield – Sambhala
    Je še zelo veliko dobrih knjig,ampak tukaj sem izpostavil tiste k so meni spremenile življenje.Če koga kar koli zanima me naj kontaktira in v najkrajšem času seveda odgovorim

    Lep pozdrav Nejc

  • Se strinjam z Gito

    Vprašanje presežemo z izkustvom

    Preteklost, Sedanjost in Prihodnost
    so “povezana” dimenzija…

    Življenje je igra

    A kako jo igrati?

    Če si želiš zmagovati, pozabi!
    Na tej Poti le izgubljamo:
    iluzije, maske, kariere,
    lažno samopodobo,
    vse do zadnje želje
    če je treba…

    Tisti, ki se igrajo kot pravi junaki
    so že zdavnaj bogati.
    Iskrivi, radovedni, delovni, odprti
    a hkrati ranljivi in neskončno predani.

    Komu, čemu ?
    Ne… ne bom rekla Bogu
    Jaz nisem od tega sveta Definicij

    Tam kjer sem doma je tudi Predaja zgolj beseda
    ki je sama sebe prepoznala, se predala in onemela.

    Tam kjer sem doma se igra življenja sama igra
    Sama pred sabo se skriva
    dokler jo nepotrebna bolečina ne izvrže iz Kolesja časa (iluzije)
    Onkraj besed, v svet tišine, vakuma…

    Tam v večnosti
    kakor žoga mimo težnosti lebdi
    in ve, da si igra tudi Ti.

    Copyright@Milena :-)

  • vsaka čast na članku,in všeč mi je komplet spletna stran! ;)

  • Živijo!
    Prvič sem po naklučju odprla to stran 10 min nazaj, ko sem obupano iskala kakšne nasvete o uspešnem učenju in motiviranju (imam strašne motivacijske prepreke …) heh mal sm zašla…
    …in sem prebrala ta članek. Ko sem ga brala sem kar čutila pritisk v grlu in glavi, točno kot je napisano, razmišljam jaz in včasih se zelo pojezim ko se s kom pogovarjam o tej hitri in “nujno potrebni” razvijajoči se tehnologiji in pravijo da je to ok oz da pač tko je.. no vglavnem super članek!
    pozdravčki! :)

  • Super stran….
    Preberite si Eckharta Tolleja, za to knjigo pa resnično lahko rečem, da mi je spremenila življenje :)

  • Hvala Dulsineja!

    Se strinjam, ET je kar v redu:
    * zbudise.net/blog/2008/06/eckhart-tolle-a-new-earth-nova-zemlja/
    * youtube.com/eckhartteachingsslo
    ;-)

Leave a Reply