John Lennon ~ poslednji intervju, 8. december, 1980

john lennonJohn Lennon (9. Oktober, 1940 – 8. Devember, 1980) – poslednji intervju, ponedeljek, 8. december, 1980. Nekaj ur pred umorom (umrl star 40 let). Posneto v Studiu Ena, v Dakoti, New York, za glasbeno oddajo RKO Radio Mreže.

18. Novembra, 3 tedne pred smrtjo, sta s ženo Yoko Ono izdala album Double Fantasy (uspešnice: (Just Like) Starting Over, Woman, Watching the Wheels). Prvi album po dolgi, 5 letnem premoru, kjer kitare skorajda ni prijel v roke – tako pravi v enem intervjuju. V tem času je imel tudi intervju za BBC (6. decembra) in malo pred tem za Playboy (september). Torej ravno v obdobju, ko se je spet posvetil glasbi – v načrtih je imel še nekaj pesmi/albumov. In tako se mu je na nek način zgodilo to, kar je sam rekel za J.F.Kennedy-a, “he didn’t live to fulfill or let us down”.
 

Zakaj objavljam tale intervju, oziroma 13. in 14. del intervjuja? Ker ima nekaj zelo močnih misli, predvsem mi je pa všeč njegov odnos, njegov duh, njegova “borbenost”. Ima nekaj odličnih konceptov, in ti so podčrtani, predvsem mi je pa všeč, ker tako dobro zadane načrte “oblasti”, na primer: “In njihove sanje (socialistov, marksistov) so se po vojni sesule in potem so pisali te knjige, kjer projicirajo tega strašnega Velikega Brata, pošasti, kontrola prek robotov. Celo zdaj, se mi zdi, ti ljudje projicirajo predstavo o vesolju, projicirajo vojno v vesolju neprestano, kjer so ženske v mini krilu na voljo kot objekt poželenja in moški imajo soper-macho-johnwayne gonz on their hips. Pravim, da je čas, da se ljudje ob tem streznijo, ker projicirajo našo prihodnost. Ali hočemo da bodo naši otroci ali vnuki v vesolju bili bitko, mogoče ne Ruse, ampak Veničane?!” Podobno, “in nehajmo podpirati to paranojo 90 letnih moških, ki se igrajo mačo igrice s svetom in po vsej verjetnosti tudi z galaksijo. To namreč počno.” Sedaj pa si zamislite, koliko negativnih projekcij dobivamo danes preko medijev, filmov in nekaterih knjig..

Kar mi ni všeč je pa njegov “posvetni humanizem” ali če hočete, “materialistična duhovnost”. Ni vere v Boga, v večno življenje. Nekako na način, “molimo, meditirajmo, projicirajmo prihodnost in karkoli že pač, ampak le z namenom, da si bomo ustvarili lepo življenje tu na zemlji in se imeli fino”. Takšen kot je danes ‘New age’. In ta miselnost se mi zdi, da je tista, ki ga je ubila.

——————–

(13. del) John Lennon: (…) Bil sem le toliko iskren kot sem lahko bil tisti čas. Lahko ste le najboljše, kar ste tisti čas lahko. Ampak bistvo pisanja pesmi je..

Ker ljudje kar naprej sprašujejo, “kaj delaš, kaj sta delata z ‘Bed-In’ (njun protest leta 1969 proti vojni v Vietnamu), kaj delata s ‘Two Virgins (album iz leta 1968, skupaj z Yoko)’, kaj delata skupaj, kaj delata, kaj delata?” Takrat sva prvič prišla z: “Vse kar praviva je, dajmo miru priložnost (‘Give peace a chance’).” To je dobesedno prišlo iz mojih ust kot odgovor novinarju, potem ko sva bila milijonkrat vprašana, kaj počneta? Vse kar pravim je, da dajmo miru priložnost. Ne da imam odgovor ali nov model za družbo, ker ga nimam, in ne verjamem, da ga kdorkoli drug ima. “Pokažite mi načrte” pravi ‘Revolucija’, Beatelsova ‘Revolucija’ oz. moja revolucija na to temo. Pokažite mi načrte, preden podremo vse zgradbe. Ampak dajmo miru priložnost (Give peace a chance), predstavljajte si (Imagine) je enaka reč, takoj me je prešinilo.

Le predstavljajte si, če ne bi bilo držav; ne da ne bi bilo koščka, kjer ima vsak svoj mali košček zemljišča. Ampak predstavljajte si; bil je čas, veste, ko niste rabili potnega lista, da potujete iz države v državo. Kakšen svet smo ustvarili.. Resnično! Včasih je bilo dobro potovati okoli (good go around). Kaj je ta igra, da ne morete.. Da je nekako to Amerika in čez polje je Kanada in da morate imeti vse vrste papirjev in slik in značk in potnih listov. Mislim, ko razmislite o tem, to je noro, noro je! Ne moremo svet zapakirati v majhne koščke na takšen način. Vsi smo različni.

Novinar: (..)

John: Ne poznam zgodovine dovolj dobro, da bi vedel, kako so ljudje shajali v preteklosti. Ampak ko je Marco Polo obiskal Kitajsko, brez dvoma je bilo tvegano zapustiti Rim, in iti čez vse te države. In ko so Križarji zapustili, ne kot velika vojska, ampak kot kmetje, ki so šli preko, so morali naleteti na težave. Seveda boste naleteli na težave.. Mogoče bodo vedno tepci (nuts), ne vem..

Ampak zamisel o tem, da si predstavljamo, da ni držav, da si predstavljamo, da ni religij, ne da si predstavljamo, da ni Boga; čeprav naj bi prišlo tudi do tega. Predstavljajte si, da ni NADVLAD. Predstavljajte si, da smatramo Jezusa Kristusa, Mohameda, Krišno in Milarepo (Tibetanski yogi in pesnik) ENAKO, da nam ni treba častiti katerega od teh, ki ga nočemo. Predstavljajte si, da ni katoličan proti protestantu, da ni žid proti kristjanu, da resnično dovolimo svobodo religije, resnično! Le predstavljajte si, bi bilo res tako grozno?

Yoko Ono: Kajti bistvo je, da ljudje kot G.Orwell in mimogrede, tudi on je moški. Vsi ti moški, so projicirali zelo negativni pogled prihodnosti in predstavljanje projekcije ima zelo močno čarobno moč. Na tak način je bila ustvarjena družba. In ker imamo vse te negativne predstave, in seveda bo to ustvarilo družbo. Tako da sva skušala ustvariti bolj pozitivno podobo, ki bo ustvarila drugačno vrsto družbe. In veste, celo v starih časih, vedno smo imeli sanje. Obstaja neke vrste sen človeške rase. Vedno smo želeli leteti, in sedaj lahko letimo. Naslednji korak, verjetno, je, da bi bili miroljubni.

John: Drugi veliki sen človeštva je.. Eden je bil leteti, za kar smo potrebovali dolgo, ampak najprej si je moral to nekdo zamisliti. Drugi je bil doseči Luno, je res? Kar smo. Seveda je bila to ameriška raketa, kajti tako je bila zgodovina tisti čas, ampak človeštvo je doseglo Luno, ker so rekli, “da je to en velik korak za človeštvo”, bilo je za vse, vsi smo šli na Luno.

Ampak sedaj celo nogometaši to počno, kar sva midva počela takrat, kar je projiciranje prihodnosti na pozitiven način. Ljudje pravijo, “ti si naiven, bedast in neumen.” Morda so naju ranili na osebni ravni, ampak kar sva počela, ko sva govorila o čarovniji, meditaciji, je projiciranju ciljev.. Kar počnejo poslovneži, imajo tečaje, nogometaši to počno; molijo, meditirajo pred tekmo, predstavljajo (vizualizirajo) si, kako so zmagali. Billie Jean King si vizualizira vsako potezo na igrišču. Kar sva midva počela je, da sva bila pionirja tega gibanja, kar je projicirati prihodnost, imeti cilje, ki jih lahko dosežemo. Veste. Ljudje projicirajo svojo lastno prihodnost. In kar sva midva hotela narediti je, da si predstavljamo lepo prihodnost.

Yoko ima prav, moški, celo Aldoux Huxley in George Orwel, ki je napisal 1984. Če pogledate v Orwellovo življenje, bilo je mučenje in to in ono in bil je vzgojen v določenem okolju, v moško dominantnem svetu, polnem marksistov, stvari o španiji. In bili so vsi iz tistega obdobja, kjer so imeli tiste sanje, pri katerih je bil socializem odgovor na vse. In njihove sanje so se po vojni sesule in potem so pisali te knjige, kjer projicirajo tega strašnega Velikega Brata, pošasti, kontrola prek robotov. Celo zdaj, se mi zdi, ti ljudje projicirajo predstavo o vesolju, projicirajo vojno v vesolju neprestano, kjer so ženske v mini krilu na voljo kot objekt poželenja in moški imajo soper-macho-johnwayne gonz on their hips. Pravim, da je čas, da se ljudje ob tem STREZNIJO, ker projicirajo našo prihodnost! Ali hočemo da bodo naši otroci ali vnuki v vesolju bili bitko, mogoče ne Ruse, ampak Veničane (prebivalce Venere). Veste, če deluje za nogometaše in tenisače, lahko deluje za vse nas. Moramo projicirati pozitivno prihodnost. Mislim da so to Kristus in Mohamed in ti ljudje govorili, na svoj način v tistem času za družbo (nja, niti ne..).

Novinar: (…) Napisal si pesem imenovano ‘Moč ljudem’ (Power to the people), ampak če je res, da je le 53% ljudi glasovalo, da jim je mar, mislite da imajo ljudje več moči ali jo imajo manj? Jim je sploh mar?

Yoko: Ljudje so vedno imeli veliko moči. Politiki se zanašajo na dejstvo, da ljudje ne razmišljajo. In če bi vsak oseba, vsak od nas, bi res bil osredotočen in začel razmišljati sam zase, potem nimajo možnosti. Smo kot zelo močni bogovi in boginje.

John: Če skušam še enkrat reči enako stvar, bi rekel, da ljudje imajo moč. Ne mislim moč pištole. Imajo moč, da naredijo in ustvarijo družbo, ki jo želijo. Vsi smo to ustvarili skupaj, ni bilo nekaj kraljev in generalov. Morda smo vložili moč v Napoleona in morda so bili Nemci zavedeni preko Hitlerja. Ali so zaradi tega Nemci drugačni od ostalega človeštva? Sploh ne, verjemite da bi se lahko zgodilo kjerkoli, zgodilo se je pač tam v tistem trenutku v času. V redu? Enkrat se obrne na levo, drugič na desno. Na dolgi rok je brez pomena. Celo odkar sem bil zavesten politike; je bilo desno v 50ih, levo v 60in, na nek način nič v 70ih in spet gre v desno. Če bodo vsi paničarili in le REAGIRALI na iluzorno desničarsko, ki bo vse ubilo, boste to dobili. Verjamem, da ni potrebno da je tako le zaradi tega, ker ima nekdo desničarsko prepričanje ali predvideno ima drugačno prepričanje politično kot drugi ljudje. Osebno nisem nikoli volil v življenju, kako vam je to všeč?

Obstaja Beatles-ova knjiga, ki smo jo imeli na turneji leta 64, in jaz sem na vrhu in kaže tega mladega John Lennona in piše, “noben lažen politik mi ne bo prišel do živega”. Ampak sedaj se soočim z temi politiki, ker ne verjamem, da so vsi politiki lažni. Oziroma ne bom kategoriziral niti politikov, kajti veliko sem se naučil od kar sem bil star 23. Ampak, mislim da politika ni edini odgovor, veste. Mislim da ta zamisel, da izvolimo te voditelje in potem pričakujemo, da bodo naredili čudeže za nas. Sedaj.. Kennedy je velik sen za ljudi, ker ni živel, da bi izpolnil ali nas razočaral (didn’t live to fulfill or let us down). Ne zanikam kar je Kennedy bil in kaj pomeni ljudem, ampak realnost je, da če bi bil živ, kako veste, kako bi se odrezal. Ali kako bi potekala vojna in vse skupaj. Tako da investiranje v voditelje, z nadnaravnimi močmi; ali so to pevci, politiki ali filmske zvezde, ali nogometni junaki, to ne deluje, enostavno ne deluje! Kajti posadimo jih na prestol in takoj jih vržemo dol.

(14. del) ——————————– Tako da bo Regan prišel in vsi desničarji bodo čakali, da bo naredil kar oni hočejo in ko ne bo, ker je nemogoče, ker je predsedniško tako velika reč za vsakogar in pomeni veliko več kot neka lokalna levičarska ali desničarska skupina. Da ne more izpolniti sanj desničarjev, tako kot Carter ali Kennedy ne bi mogla nikoli izpolniti sanj levičarjev, preveč je investirano v enega človeka, v eno skupino – in jaz ne verjamem v to.

Novinar: ..rekel je, da je načeloma to zastarel sistem.. in ne more delovati ne glede na karkoli.

John: Saj je zastarel sistem. Zaradi tega sem iz generacije, ki ne voli. Nikoli ne bom volil enega od teh ljudi, ker vem da Donald ne more nikoli nič narediti zame.

Yoko: Ampak obstaja neko ‘grass root’ gibanje, ne govorim o ‘underground’ ali o čem radikalnem. Ampak vsaka skupnost šteje. Najprej moramo poskrbeti za našo hišo, našo družino, našo skupnost, naše mesto. In če bi vsak človek razmišljal na ta način, bo delovalo. Namesto da investiramo našo energijo v eno skupino ali vlado.

Novinar: …ko že govorita o moči, in imate ljudi, veliko ljudi – če pogledate v ankete, ko pravijo, “ja, so naftne družbe, korporacije vodijo naše življenje in resnično ne moremo nič narediti, popolnoma smo nemočni in lahko le obupamo.” Kar se zdi, če verjamete medijem, da je to tisto, kar se dogaja.

John: Ampak kdo verjame medijem. Investirajte v medije in taka moč je tudi šala. Veste. Kdo je dal medijem.. oni so tako ali tako del sistema moči, ampak ne kažem s prsti. Me razumete? Ne verjamem, da so mediji ločeni od družbe; ne verjamem, da so politiki ločeni od družbe. Ne verjamem, da so pevci, nogometaši in filmski zvezdniki, LOČENI OD DRUŽBE, je le da smo razvili to reč, zaradi kakršnegakoli že razloga, da mislimo… Da smo vsi razdeljeni v te male razdrobljene koščke; države, spole, rase… Smešno je, neandertalsko je kot je neandertalski politični sistem. Je le.. Ne morem reči, kaj bi moralo biti, veste, lahko rečem le, da ne verjame v te reči in to je dovolj.

Yoko: Na nek način vsi ustvarjamo te iluzije in potem zaupamo tem iluzijam. Mediji niso resnica, politiki niso resnica – resnica leži v nas, v vsakem od nas. In če lahko dostopimo do te moči v notranjosti, da se soočimo z vsakdanjim življenjem in s situacijami, kjerkoli že si. Potem bo v redu.

Novinarka: To je zelo holističen pristop..

John: Točno, holistično potrebujemo. Ne le na zdravstvenem področju, potrebujemo v političnem, globalnem področju in nehajmo podpirati to paranojo 90 letnih moških, ki se igrajo mačo igrice s svetom in po vsej verjetnosti tudi z galaksijo. To namreč počno.

Yoko: To je Veliki Očka.

Novinar: Ampak vidva sta na zelo vplivnem položaju, ko lahko daste izjave ali ustvarita ploščo…

Yoko: Se zelo zavedava najine moči, karkoli že to je, in jo negujeva in skušava biti zelo previdna pri najinem življenju zaradi tega. In tudi skušava komunicirati s to močjo kolikor se le da. Ampak vsi to imate, na nek način, in v stopnjah. In to bi morali uporabiti in to pomeni, komunicirati in povedati drug drugemu, drug drugemu zagotoviti, da smo tu skupaj.

Novinar: Če povzamem kar Yoko pravi, imata zelo veliko moči, ampak veliko ljudi enostavno ne verjame dovolj vase, da bi uporabili to moč, ki jo imajo znotraj.

John: Ampak se spreminja, moram reči. Poglejte. Ko rečem, da nogometaši to počno in podjetniki to počno,.. Mislim, dejstvo je, da ljudje verjamejo v to, da projicirajo svojo lastno moč, vizualizirajo cilje, vizualizirajo pozitivizem, in ko delajo te stvari se spreminja svet. Za vse je potreben čas. Mislim da to, da smo bili v 60ih vsi polni upanja in potem so vsi postali depresivni v 70ih, ki so bila grozna. Ta odnos, da so bila 60ta zaradi tega negirana in označena kot ‘naivna in bedasta’ in da so 70ta realnost, kar pomeni naličiti se in plesati v diskoteki, kar je bilo v redu v 70ih. Ampak jaz ne negiram 60ih, ne negiram 70ih. Semena, ki so bila posejana v 60ih in verjetno so bila posejana generacije pred tem. Ampak seme, karkoli se je že zgodilo v 60ih, cvetenje tega je v feminizaciji družbe, v meditaciji, v pozitivnem razmišljanju, ki ga ljudje uporabljajo na vsakem koraku, to je direkten rezultat odpiranja v 60ih. Mogoče smo bili v 60 naivni in kot otroci smo vsi šli v svojo sobo in rekli (stokali): “Nismo dobili čudovitega sveta z rožicami in mirom in veselimi čokoladami in ni bilo le lepo in čudovito ves čas..” In to so vsi počeli, “nismo dobili vsega, za kar smo hoteli.” Ravno tako kot otroci! “In vsi so šli nazaj v svoje sobe in jokali in ‘le igral bom rock & roll in ne bom nič naredil – ostal bom v svoji sobi in svet je umazan in grozen prostor, ker nam ni dal vsega, za kar smo jokali.’ Je res!? Jokanje ni bilo dovolj.

Tisto, kar so nam 60ta dala je, da so nam pokazala možnosti in odgovornosti, ki jih vsakdo od nas ima. Ni bil odgovor, dal nam je le delček možnosti. In v 70ih so vsi obupali, ‘nananana’, in verjetno bodo v 80ih ljudje rekli, “v redu, dajmo spet projicirati pozitivno stran življenja.” Svet je bil tu dolgo časa in verjetno bo še dolgo časa tu.

Yoko: (…)

Novinarka: Misliš, da če bi ljudje spoznali holističen potencial za zdravljenje in rast znotraj njih samih, da bi to ustavilo iskanje in bežanje k določenim skupinam, religioznim, psihološkim, karkoli že, po nenadne odgovore?

John: Da.. Mislim. Vendar to je del vseh nas, tudi mene, da hoče pripadati neki skupini. Ne, ne mislim glasbeni skupini, ampak skupini v družbi, kajti da ti občutek varnosti, ko so težki časi ali se zdi, da je nevarnost vojne ali denarne krize. In mediji, s pomočjo javnosti in politikov, to še napihnejo – da je konec sveta, ali konec Amerike ali konec finančnega imperija, karkoli že je. In vsi postanejo negotovi in hočejo pripadati skupini – vključno z menoj. Vedno sem hotel pripadati nečemu, čeprav sem bil na zunaj vedno upornik. Del mene je vedno hotel biti del nečesa. Ampak to je negotovost. Ne pravim, da kdorkoli se je dal pokristjaniti ali karkoli že druge skupine so.. Vendar na splošno, se mi zdi to znak negotovosti, ker to prepoznam v samemu sebi, in ko grem čez to grozno negotovost, da se svet podira in postaja nor in nima več smisla. “Ali ne bi bilo lažje, če bi bil skupaj s temi ljudmi, temi nekaj 100 ali nekaj 1000, ki vsi mislijo na enak način” in življenje je lažje na takšen način. Ampak mislim, da ljudje spoznavajo, da ni konec sveta, apokalipsa se ne bo zgodila, ne glede na to, s čim nas STRAŠI določena oseba. Ti ljudje so mahali z napisi o koncu sveta. Spomnim se risank o koncu sveta, ko sem bil 12, veste. Naša cela generacija, najina cela generacija je bila vzgojena z vodikovo bombo (H-Bomb). Spomnim se Bertrand Russell-a in vse te vodikove bombe, in verjetno je to razlog, da smo bili vsi pristaši na ‘rock & roll’-a v 50ih, ker gre lahko vsak trenutek bomba v zrak. Ampak resnično se mi zdi, da se to ne bo zgodilo. In kaj se bo potem, če se to resnično zgodi? Kaj se bo zgodilo, če vržejo bombe povsod po zemlji, kaj se bo zgodilo? Bo nekdo odgovoril na to? Točno, ali bomo živeli ali bomo umrli, in če bomo umrli, se bomo morali spoprijeti s tem in če bomo živi, se bomo morali spoprijeti s tem. Tako da skrb o tem ali bo Wall Street ali če bo prišla apokalipsa v obliki velike zveri nam ne bo storilo nič dobrega iz dneva v dan.

(…)
 

0 Responses to “John Lennon ~ poslednji intervju, 8. december, 1980”


Comments are currently closed.