Posvetno življenje ali samostan?

Kaj je čemu namen? Kaj ima večji smisel? Posvetno življenje ali samostan? Materialni užitki ali Bog?

Neko splošno prepričanje posvetnega človeka, gre nekako v to smer; živiš v svetu in zaradi tega, ker se ne znajdeš in ti vse propade in ne vidiš nobene rešitve več, greš v samostan in tam prebiješ preostanek življenja.

Ali pa živiš življenje v svetu, ker tako se večinoma vse začne, in te to življenje nikakor ne izpolnjuje. Kolegi in prijatelji si najdejo mesto v tej in oni stvari, najdejo zadovoljitev v tem in onem užitku, a ti teh reči ne dojemaš enako. Veš da je nekaj več, pa nisi točno prepričan kaj je to. Morda prebereš kakšno knjigo, in se ti zdi dosti blizu, vendar težko najdeš človeka, ki bi te reči razumel (skorajda) – vsaj ne na takšen način kot si želiš/pričakuješ. S kolegi in prijatelji, če se že pogovarjaš o teh rečeh, se tema hitro zamenja. Skušaš čim bolje razložiti, vendar skorajda se zdi, da bolj ko se trudiš, za bolj čudnega te imajo. Ko preizkusiš vse možnosti, ki so na voljo, vse glavne poti, začneš stopati tudi po stranskih, in ena takšnih stranskih poti je “samostan”.

V prvem primeru je samostan smatran kot neke vrste poboljševalnica za nezrele in izgubljene ljudi, ki iščejo uteho v še bolj iluzornem Bogu. V drugem primeru pa je samostan smatran kot naslednji logični korak za ljudi, ki so, kot bi rekel Ramakrishna, odpovedali (oz. prerasli) svetu; “ženskam in zlatu” oz. “poželenju in pohlepu”.
 

0 Responses to “Posvetno življenje ali samostan?”


Comments are currently closed.