Monthly Archive for February, 2011

Okultne moči

Published on February 23, 2011 in Matrica. 0 Comments Tags: , , .

Rodili smo se v okolju, ki je prežet s Cerkvijo in vsemu kar je z njo povezano.

Pod pojmom duhovnost smo si že od nekdaj znali nekaj predstavljati, saj je naša kultura prežeta s katoliško cerkvijo. Smo pa veliko časa živeli v zakrnelosti, v otopelosti, nemoči.

Potem se še malo razmahne new age in nastopijo raznorazni učitelji, ki učijo meditacijo, dihalne vaje, hipnozo, sugestije, vizualizacijo, tehnike vodenja/manipulacije, psihologijo človeka, psihologijo množic,..

Stopili smo iz te zakrnelosti in nemoči, s temi vajami smo si pridobili nekaj moči, nekaj svobode, večji vpliv nad našim okoljem, smo tudi bolj uspešni pri športu, v službi, pri iskanju partnerja, vpliv v družbi in podobno.

Nekateri si pridobijo tudi darove kot so napovedovanje prihodnosti, vpogled v prejšnja življenja, branje z dlani, branje aure, telepatije, stika z angeli in ostalimi entitetami, delo z energijo,…
 

Nekaj teh sposobnosti in že mislijo, da so dosegli vse, da so duhovni, na visoki lestvici duhovnost.. Kakšna zmota! Kakšna zaslepljenost! Kakšen materializem! Te moči same po sebi nič ne pomenijo, nikakršno merilo duhovnosti niso! Nobeden resen Učitelj jih ne propagira.

Veste, tudi Satan/Lucifer ima te moči, tudi on lahko marsikaj naredi. Tudi on podeljuje kakšno od teh moči, zakaj da ne. Večja kot je moč, večja je zaslepljenost, več škode takšen človek naredi, več trpljenja je v svetu, več zabave imajo oni spodaj.

….

Marcel Messing, iz intervjuja Se bomo prebudili (Wij Worden Wakker):

Tega ni še nihče bolje opisal od Goetheja, ki je bil posvečen v določeno znanje. V svojem Faustu Goethe pokaže aroganco iskalca, ki na koncu na pomoč pokliče hudiča, Mephistofolesa, da bi mu pomagal razvozlati skrivnost življenja. Pogodbo ki jo z njim sklene, mora podpisati s krvjo. Skoraj nihče ne razume, kaj to pomeni. Pogodbo, ki jo sklenete s hudičem morate podpisati s krvjo. To isto opisujejo tudi sumerske glinene plošče. Če želite priti v stik z določenim znanjem – prepovedanim znanjem – potem morate podpisati pogodbo s hudičem. Tudi sumerske glinene plošče pišejo: “Padli Čuvarji so ljudi najprej naučili umetnosti bojevanja, magije in okultnega znanja.” Drugo, kar plošče opisujejo je, da so »Padli čuvarji« nameravali vpeljati funkcijo kraljev na zemlji. Zakaj imajo kraljevski rodovi toliko vpliva, toliko moči, zakaj jih ogovarjamo z »vaše visočanstvo« = »Enuma Eliš« = Oni od zgoraj, zakaj jih onikamo, zakaj obstaja v zvezi z njimi toliko obredov, zakaj so vsi tako bogati, zakaj se vozijo v zlatih kočijah in živijo v palačah, zakaj imajo vedno tako velik vpliv na vlad…

 

Pismo Galačanom, 5,16-26, Sadovi duha in dela mesa;

Pravim torej: Dajte se voditi duhu in nikar ne strezite poželenju mesa. Zakaj meso si želi, kar je zoper duha, duh pa, kar je zoper meso. Ta dva si namreč medsebojno nasprotujeta, tako da ne delate tega, kar bi hoteli. Toda če se daste voditi duhu, niste pod postavo. Sicer pa so dela mesa znana. To so: nečistovanje, nesramnost, razuzdanost, malikovanje, čaranje, sovraštvo, prepirljivost, ljubosumnost, jeza, častihlepnost, razprtije, strankarstvo, nevoščljivost, pijančevanje, žretje in kar je še takega. Glede tega vas vnaprej opozarjam, kakor sem vas že opozoril: tisti, ki počenjajo takšne stvari, ne bodo podedovali božjega kraljestva. Sad duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje. Zoper te stvari ni postave. Tisti, ki so Kristusovi, so križali svoje meso s strastmi in poželenji vred. Če živimo iz duha, tudi delajmo po duhu. Nikar ne iščimo prazne slave s tem, da drug drugega izzivamo in drug drugemu zavidamo.

 

Razodetje, 22,10-17

Potem mi je rekel: »Ne zapečati preroških besed, ki so v tej knjigi, zakaj čas je blizu.
   Kdor dela krivico, naj jo dela naprej, kdor je umazan, naj se omadežuje naprej, kdor je pravičen, naj vrši pravico naprej, in kdor je svet, naj se posvečuje naprej.
   Glej, pridem kmalu in z mano pride moje plačilo, da povrnem vsakomur po njegovih delih. Jaz sem Alfa in Omega. Prvi in Zadnji, začetek in konec.
   Blagor njim, ki perejo svoja oblačila, da bi imeli pravico do drevesa življenja in da bi smeli stopiti skozi vrata v mesto. Zunaj pa ostanejo psi in čarovniki, nečistniki in ubijalci, malikovalci in vsi, ki ljubijo laž in živijo iz nje!
   Jaz, Jezus, sem poslal svojega angela, da bi vam pričeval o tem glede Cerkvá. Jaz sem korenina Davidove rodovine, bleščeča jutranja zvezda.« In Duh in nevesta pravita: »Pridi!« In kdor posluša, naj reče: »Pridi!« In kdor je žejen, naj pride. Kdor hoče, naj zastonj zajame vodo življenja.

“seme klije in raste, da sam ne vé kako”

Published on February 11, 2011 in Pot v notranjost. 0 Comments Tags: , .

Prilika o rastočem žitu:

Z božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki vrže seme v zemljo. Naj spi ali bedi, ponoči in podnevi, seme klije in raste, da sam ne vé kako. Zemlja sama od sebe poraja bilko, nato klas in končno žito v klasu. Ko sad dozori, hitro prime za srp, kajti čas žetve je tu. ~Mr 4,26-29

Tako kot aktivnost, tako je potrebna tudi pasivnost in počitek. Spanje, sprehod, rutinska ročna dela, kjer damo mislim priložnost, da se usedejo. Ni potrebno neprestano meditirati/moliti, brati knjige… No, če lahko, le dajte, vendar večinoma tega ljudje ne moremo delati s polno predanostjo. Zato je v takšnih trenutkih bolj primerna kakšna druga dejavnost, ki pa tudi pomaga pri Rasti. Ni potrebno, da so rezultati takoj vidni – potrebno je Zaupati v proces. Tako kot pri vrtnarjenju, sadjarstvu, vzgoji otrok,…

Ravno tako pa neprestana podvrženost hrupnemu okolju, radiju, televiziji, oglaševalcem, brezplačnikom, agresivni glasbi, plehkim oddajam/nanizankam,… človeka počasi pelje navzdol. Korak za korakom, nežno in brez očitnih znakov, navzdol v degradacijo, navzdol k onimi..
 

Prilika o gorčičnem zrnu:

Čemu naj primerjamo božje kraljestvo ali s kakšno priliko naj ga ponazorimo? Recimo: gorčičnemu zrnu, ki je takrat, ko ga vsejemo v zemljo, manjše od vseh semen na svetu. Ko pa je vsejano, raste in postane večje od vseh povrtnin. Naredi velike veje, tako da morejo ptice izpod neba prebivati v njegovi senci. ~Mr 4,30-32

Duhovnost – na začetku popolnoma neuporabna, človeka mnogokrat celo zmede in ga popelje nekaj korakov nazaj. Rezultatov ni nobenih, zato te na vsak način poizkušajo prepričati, da je ta pot napačna. A nekaj je v tebi, kar vztraja. Vidijo da jih ne poslušaš, zato izgineš iz vseh radarjev. To te sicer osami, vendar ti da hkrati več svobode, da neovirano počneš stvari, ki jih sicer ne bi mogel, ker ne bi imel časa niti energije. Počasi, dan za dnem se seme razvija, vzklije, se krepi in raste. …
 

Našli smo ga

Published on February 6, 2011 in Pot v notranjost. 2 Comments Tags: , , , .

“Našli smo njega, o katerem so pisali Mojzes v postavi in preroki.” Jn 1,45
 

Ozrl se je (Janez Krstnik) na Jezusa, ki je šel mimo, in rekel: ‘Poglejte božje Jagnje!’ Učenca sta slišala, kar je rekel in odšla za Jezusom. Jezus pa se obrne, in ko vidi, da gresta za njim, ju vpraša: ‘Kaj hočeta?’ Odgovorita mu: ‘Rabi (to pomeni učitelj), kje stanuješ‘ Reče jima: ‘Pridita in bosta videla.’ ~Jn 1,36-39

Janez in Andrej sta prva prišla k Jezusu in ga sama vprašala, “kje stanuješ?” (ni ju on “poklical”), Andrej je poklical Simona Petra. Naslednji dan je Jezus na poti v Galilejo srečal Filipa in mu reče: “Hodi za menoj!” (Jn 1,43) Filip je bil doma iz Betsajde, iz Andrejevega in Petrovega rodnega mesta. Verjetno so se poznali. Filip pokliče Natanael-a. Prvih pet učencev – tako Janezov evangelij.

Apostoli so bili preprosti ljudje, opravljali preprosta opravila, toliko za preživetje (ribarjenje), nekateri (Janez in Andrej) učenci Janeza Krstnika. Niso bili poročeni, niso imeli otrok, niso se izobraževali za duhovnike, niso imeli velikega bogastva, predvsem pa niso bili na nič navezani. Ko je prišel Jezus, so še tisto malo kar so imeli odložili in šli za njim.

Ni jih bilo strah (Lk 9,58), ni jim bilo potrebno “pokopavati očeta” (Lk 9,59), ni jim bilo potrebno prodajati bogastva (Lk 18,22), … Še več, celo pričakovali so Jezusa – logično, saj je Janez Krstnik o njem govoril. Pričakovali in pripravljali so se na njegov prihod, verjetno brali svete spise in živeli življenje v skladu z njimi. Med seboj so se poznali, poznali so tudi ljudi v Jeruzalemu; na primer, apostol Janez je poznal velikega duhovnika (Nikodema?) (Jn 18,15).
 

Kako smo torej mi? Jaz, ti, oni? Bi bili pripravljeni vse pustiti in hoditi za “Odrešenikom”? Greš v Ljubljano in Ga srečaš – bi šli takoj za njim? Bi ga vprašali “kje živiš” ali pa bolj diskretno in po ovinkih, “kaj moram narediti, da pridem v nebeško kraljestvo”? Če bi ti rekel, “hodi za menoj”, bi šli za njim ali bi mu rekli, “samo še domov skočim in nekaj malenkosti uredim” oz. “daj mi en teden časa, ker sem ravno sredi nekih projektov” ali pa celo, “mogoče kdaj drugič, ko/če se spet srečava, trenutno sem zaposlen z drugimi rečmi”.

Kako bi vi odgovorili, kaj bi storili?
 

No, Jezusa niso prepoznali vsi, prepoznali so ga le tisti, ki so ga pričakovali. Njegovi učenci so postali le tisti, ki so bili nanj pripravljeni. Mnoge je ozdravil, “vstani in pojdi! Tvoja vera te je rešila” (Lk 17,19), a jih ni povabil, da postanejo njegovi učenci – tudi sami večinoma niso hoteli. Drugi so nekaj časa bili z njim, potem pa: “Nevzdržna je ta beseda. Kdo jo more poslušati.” (Jn 6,60)

Tako vedno je – kdor ima vero, ta pričakuje in se pripravlja, ta naposled tudi vidi. Drugim so prioriteta posvetne/materialne reči, če jim omenite kaj duhovnega, “vse lepa pravljica, ampak kakšne so praktične (beri: materialne) koristi od tega”, “veroval bom, ko bom videl”, njihovo srce je na minljivih rečeh, “kjer tatovi kradejo in vlamljajo” (Mt 6,19), ali pa “sliši se lepo, a je potrebno preveč truda in odrekanja” – taki ljudje zagotovo ne bodo videli niti spoznali “Odrešenika”.

(Odrešenika… lahko tudi, ‘ne bodo’/niso zreli za ‘Večno življenje’)
 

Dvoličnost, dvojni govor

Published on February 4, 2011 in Matrica and Prevedeno. 0 Comments Tags: , , .

Vsaka beseda ima več pomenov. Za vsakega pomeni določena beseda nekaj drugega. Odvisno od starosti, izobrazbe, spola, religije, hobijev,…Zame beseda “Bog” pomeni nekaj drugega, kot za ateista, in čisto neka drugega kot za katolika. Ravno tako beseda svoboda, mir, demokracija,..

Različne pomene pripisujemo besedam, jasno. Torej je tudi logično, da bodo bogati ljudje oz. za iste pojme imeli drugačne predstave, politiki drugačne od civilne družbe. Kako vemo, da za politike oz. top elite demokracija, svoboda govora, mir in podobne reči pomenijo čisto nekaj, kot za običajne državljane – po tem, kako delujejo. Enostavno. Hočeš videti kakšen človek je – opazuj njegovo delovanje izven uradne sfere, obnašanje, besede, kakšne rezultate prinaša njegovo početje. Nekje sem prebral misel, ki gre nekako takole, “če hočeš spoznati človeka, si oglej njegov dom”. Privatno življenje. Swami Vivekananda pravi nekaj podobnega: “Glejte človeka pri njegovih najobičajnejših opravilih; to so v resnici stvari, ki vam bodo razkrile pravi karakter velikega človeka.” Ne toliko poslušati besede in govorjenje in oddaje in javne nastope, ampak delovanje, kako implementirajo te reči. Govori o skromnosti, potem pa se obnašati ošabno in vzvišeno – očitno govor že ni bil iskren oz. ima skromnost zanj drugačen pomen kot za vas.
 

Za nazorno ilustracijo tega se je potrudil Media4Movement in interpretiral nedavni govor Hillary Clinton, 29. januarja (?), glede dogajanja v Egiptu. Mislim, da je to obvezen del sodobne izobrazbe.

Najprej prevod original govora, tako kot ga je bilo slišati:

Rada bi nekaj rekla o dogodkih v Egiptu.

Podrobno nadaljujemo z opazovanjem situacije. Globoko nas skrbi uporaba nasilja egiptovske policije in varnostnih sil proti protestnikom. In obračamo se na Egiptovsko vlado, da naredi vse kar je v njeni moči, da umiri varnostne sile. Hkrati bi se tudi protestniki morali vzdržati nasilja in se mirno izraziti.

Kot smo večkrat povedali, podpiramo univerzalne človeške pravice egiptovskih ljudi; vključno s pravico izražanja, povezovanja in zborovanja. Pozivamo Egiptovske oblasti, da dovolijo mirne proteste in da razveljavi neljube (?) korake, ki so jih naredili, ko so onemogočili komunikacije. Ti protesti nakazujejo na to, da so globoke zamere znotraj egiptovske družbe in egiptovska vlada mora razumeti, da nasilje ne bo odstranilo teh zamer.

Kot je Obama rekel včeraj, so reforme nujne za dobrobit Egipta. Egipt je dolgo bil pomemben partner Združenih držav na temo regionalnih vprašanj. Kot partner močno verjamemo, da se mora egipčanska vlada nemudoma sestati (engage)z egiptovskimi ljudmi in izpolni potrebne ekonomske, politične in socialne reforme. Nadaljujemo z opozarjanjem egiptovske vlade, kot to delamo z drugimi vladami v regiji; za nujnost reform in večjo odprtost in sodelovanje, da bo omogočilo boljšo prihodnost za vse.

Hočemo se povezati z egiptovskimi ljudmi in njihovimi vladami, da spoznajo njihove aspiracije, da živijo demokratično družbo, ki spoštuje osnovne človekove pravice.

Ko sem bila nedavno v regiji, sem se sestala z velikim številom skupin civilne družbe, in od njih slišala o idejah, ki jih imajo, za izboljšavo njihove države. Ljudje srednjega vzhoda, kot ljudje povsod, iščejo priložnost da prispevajo in da imajo vlogo pri oblikovanju odločitev, ki vplivajo na njihovo življenje.

Kot sem rekla v Dohvi; voditelji se morajo odzvati tem aspiracijam, in pomagati zgraditi boljšo družbo za vse. Morajo videti civilno družbo kot njihov partner, ne kot grožnjo.


 

Sedaj pa to, kar je Hillary po vsej verjetnosti mislila (približek temu; sklepamo lahko iz tega, kako ameriška politika deluje v praksi):

Kako analizirati sestanek državnih služb (state departments)

Na žalost imam nekaj pripomb protestih ljudi v Egiptu.

Nadaljujemo z uporabo naših obveščevalnih služb. Rahlo nas je strah za naš imperij v regiji in rahlo nam je nerodno, da smo financirali egiptovske varnostne službe, da so zatirale svoj lasten narod. In obračamo se na 30 letno diktatorstvo v Egiptu, da naredi vse kar je v njihovi moči, da zaščiti naše interese. Hkrati spodbujamo del protestnikov, da so bolj nasilni od egiptovske vojske.

Kot smo že mnogokrat povedali, podpiramo človekove pravice za privilegirane, kadar je to politično koristno za nas vključno s svobodo govora, razen v naši lastni državi, če se priključite kakšni od odpadniških skupin. Pozivamo egipčansko mafijo, da uporabi skrite CIA načine, podobne tistim, uporabljene v COINTEL programu. In da sledi podobnim ukrepom kot so bili uporabljani v uradu Honduran 2009, ko so/smo prerezali komunikacije. Ti protesti nakazujejo na dejstvo, da je Egipt drugi največji prejemnik ameriške pomoči, takoj za Izraelom. In da mora egiptovski režim, ki ga podpiramo s 1.3 milijarde dolarjev (v letu 2010) in vojaško pomočjo (solzivci, puške, tanki, urjenje), razumeti, da bi mogoče z dovolj nasilja te proteste zaustavili.

Kot je Obama včeraj povedal, reforme, ampak ne navdihujoča revolucija, je poglavitna za Egipt. Egipt je dolgo bil pomembna lutka Združenih Držav pri finančnih poslih, Kot partner ne vemo, kaj bomo naredili, če se bo politična klima v regiji spremenila. Egiptovska vlada se mora zateči k bolj neoliberalni Svetovni Banki in IMF politiki, da uvede navidezne poizkuse (whitewashed attempt), da se bo zgledalo, da je zaskrbljena s problemi množic. Nadaljujemo z vohunjenjem na egiptovske ljudi, kot to delamo znotraj naših meja in drugod po svetu. Nujno se je držati stabilnih ekonomskih interesov za dobiček na račun ljudstva, in da spodbujamo sodelovanje ameriških podjetij, da zaslužijo v tujini.

Hočemo postati partner z Egipčansko oligarhijo (”vlada majhnega števila odličnikov”) in kogarkoli bomo v prihodnje imenovali kot naslednjo vlado, da bomo lahko vsilili svojo potrebo po nadvladi in zaščitili svoje naftne interese za našo pretirano porabo, ki podpira našo strategijo imperializma, za vzdrževanja preko 1180 vojaških baz po svetu.

Ko sem bila nedavno v regiji in stanovala v hotelu s petimi zvezdicami daleč stran od revščine ljudi, sem se srečala z ubogljivimi skupinami in sem jim razložila, da smo strmoglavili Saddama Husseina, ko je bil primeren čas, in da sedaj nismo pripravljeni na odhod Mubarak-a. Hočemo da ste prepričani, da so ljudje na bližnjem vzhodu večinoma teroristi, še posebno, da se boste bali Muslimanov. Ti ljudje se hočejo rešiti revščine, ki smo jo mi spodbujali z našo tujo “pomočjo”. In hočemo (?), da imajo ti ljudje malo ali nič vloge pri oblikovanju njihovih življenj.

Zato sem rekla v Dohi; voditelje, ki jih namestimo, morajo preprečiti takšno vrsto revolucije in nam pomagajo zagotoviti, da lahko bogati živijo razkošno življenje na račun skupnih virov. Nadaljevati morajo z ignoriranjem te revolucija, da ljudje v ZDA ne bodo dobili enakih idej.
 

“Igre je konec.

..da zaščitijo te naravne vir se vojskujejo (doma in po svetu), da podpirajo režime, ki so proti volj njihovega ljudstva..

vse dokler se ne zbudimo”
 

Protesters Are Awesome: Christians Protecting Praying Muslims in Egypt
“Protesters Are Awesome: Christians Protecting Praying Muslims”
vir; hvala malibuda.eu za link do te slike

Protesti in kaj se lahko naučimo

Published on February 3, 2011 in Družba & Posameznik. 0 Comments

Hecno, ali ni? V Egiptu so bili 30 let pod diktaturo, sedaj pa se borijo za svobodo in demokracijo.

To me spominja na malo mlajšega kolega, ki sem ga srečal pred lokalom v katerem je delal kot kuhar. Mlad poba, že dve ali tri leta dela v kuhinji, delal tudi med srednjo, sedaj srednjo že končal – pred letom ali dvema. Nekaj takšnega. In se pritožuje, da mu je počasi vsega dosti, da mu kuhinja ni več izziv, da bi rad poizkusil še kaj drugega, zato se je odločil, da se bo vpisal na faks. Logično, narejena diploma, več možnosti za službo, nove naveze, novi izzivi,.. Medtem pa jaz, že dve leti izven faksa. Hja…

Egipt se bori za svobodo in demokracijo, na drugi strani pa imamo mi v Sloveniji to dvoje že precej časa, pa ravno tako iščemo nove poti. Iščemo nov način življenja, ki bi končno prinesel reči, po katerih vsi hrepenimo; Mir, Sreča, Izpolnitev, Razumevanje, Sočutje, Spoštovanje, Ljubezen, Zdravo pamet, Modrost,….
 

Ljudem gre čedalje slabše in slabše, ne naredijo nič kar bi obrnilo tok dogajanja, slepi so za opozorila, nekega dne pa POK! Četudi je bila le mala iskrica.

Stanje se slabša povsod po svetu, zato utegne priti do takšnih protestov povsod po svetu. Ker za miren prehod, za mirno preobrazbo večina ljudi enostavno ni dovolj “izobraženih”. Ne morejo zmagati z modrostjo, ne morejo zmagati s svojim Duhom, niso uslišani, zato bodo svoje mnenje povedali z miroljubnimi protesti, ki pa se lahko hitro sprevržejo v nasilje. V državah, kjer je veliko revnih, je velika verjetnost da se to zgodi, medtem ko v državah, kjer je srednji sloj še kar močan, na primer v Sloveniji, je možnost za izbruhe nasilja manjša (ob dobri organizaciji).

Težko je reči kaj prinesejo protesti, kaj prinesejo razdejanja v državi,.. ali je pač bolje biti tiho? Američani še ne protestirajo, pa vendar imajo oblasti pripravljene FEMA camps – zapore za državljane. Če bi prišlo do množičnih nasilnih protestov v ZDA, bi jih bile oblasti sposobne zadušiti? Verjetno.

Ampak bolj vprašanje to, sedanji protesti v Egiptu – ljudje hočejo odstop voditelja in svobodo. In kaj bo sledilo? Kdo bo naslednji voditelj? Zgolj želeti si “mirno življenje” ni zadosti, potrebna je neka vizija – vsaj nek osnutek vizije. Kaj bo sledilo temu kaosu? Kaj bo sledilo, ko bodo imeli svobodo? Ker svoboda je spet ena takšna pretkana (tricky) zadeva. Svoboda pomeni možnost izbire, izbire med dobrim in slabim, za dobro odločanje pa je potrebna modrost. Kajti brez modrosti, svoboda hitro postane suženjstvo. Američani pravijo, da so svobodni – a vendarle so sužnji svojemu poželenju in strastem, ter navsezadnje tudi sužnji diktaturi pod pretvezo demokracije.

Pojavlja se novi voditelj opozicije, ki so ga nastavili Američani, in ki zagotovo ne bi prinesel nobenih bistvenih sprememb – le navidezne.. Gre morda svet v kaos? V tako velik kaos, da bo nastopil antikrist kot odrešenik? (Prihod antikrista je napovedan pred drugim Kristusovim prihodom.) Kajti antikrist naj bi prišel na ta način: (a) Človeštvo bo v globalni krizi – demonstracije in nemiri po svetu, (b) prikazal se bo voditelj/antikrist, ki bo imel odgovor za vse človeške probleme in rekel, da je Bog ter (c) ljudje ga bodo častili kot Boga. V nekem vsesplošnem kaosu brez jasnih vlog, kjer se ne ve kdo pije in kdo plača, bi bil to eden od verjetnih izidov. Kjer naivni ljudje, brez upanja in modrosti, popolnoma že obupani in utrujeni od vojn, hočejo le konec nemirov in ustaljeno življenje naprej. V tem stanju pa bi bili pripravljeni sprejeti tudi najbolj absurdne odločitve in se marsikateri pravici odpovedati na račun “miru”. “Obljubil vam je red, obljubil vam je mir in vse kar je hotel v zameno je bila vaša tiha ubogljivost.”
 

Tako da bi vsem svetoval, dokler je še čas, da se pripravite in oborožite z znanjem in modrostjo (o človeku, čustvih, svetu, in Bogu) ter da imate noge na zemlji in Duha v Nebesih.

6 Slišali pa boste o vojnah in novice o vojskovanjih; glejte, da se ne daste zbegati! Vse to se namreč mora zgoditi, vendar to še ne bo dovršitev. 7 Vstal bo narod zoper narod, država zoper državo. Lakota in potresi bodo na raznih krajih, 8 vendar bo vse to kakor začetek porodnih bolečin. 9 Takrat vas bodo izročali mučenju in vas bodo morili. Vsi narodi vas bodo sovražili zaradi mojega imena. 10 Veliko jih bo takrat klonilo. Izdajali bodo drug drugega in se sovražili. 11 Nastopilo bo veliko lažnih prerokov in bodo mnoge premotili. 12 Ker bo krivica narasla, bo ljubezen pri mnogih ugasnila. 13 Kdor pa bo vztrajal do konca, bo rešen. 14 In ta evangelij kraljestva bodo oznanjali po vsem svetu v pričevanje vsem narodom, in takrat pride dovršitev. ~ Mt 24,6-13

Priprave in življenje v svetu

Published on February 2, 2011 in Pot v notranjost. 0 Comments Tags: , , , , .

Ampak “za vse je potreben čas, nič se ne zgodi, če ni pravi čas za to.” Ta preskok pride, ta odmik pride sam po sebi, vendar če človek ni pripravljen za to, oziroma ne čuti tega kot najbolj smiselne reči na svetu in če ima v glavi kakšne druge zanj bolj smiselne projekte, potem bi bilo seveda neumno iti nekam, zgolj zaradi tega, ker naj bi to bilo najboljše.

A kljub vsemu, “priprave so potrebne“. Četudi sedaj še ni močne želje, da bi živeli v samostanu in molili 5 in več ur na dan, je verjetno kljub vsemu želja, da bi naredili nekaj v smeri duhovnega razvoja. In potrebno je narediti maksimalno, kar v dani situaciji lahko, potrebno se je pripraviti po najboljših močeh, namesto da čakamo, da dosežemo neke hude prebliske, da “razsvetljenje” pade z neba. Nič ne pride samo po sebi, za vse se je potrebno pripraviti – še toliko bolj za duhovno. “Hrepenenje po Njem prinese Milost.”
 

Vsako učenje, vsaka tradicija ima na to odgovor, določene smernice. Pobožno katoliško življenje zgleda nekako takole:
* molitev zjutraj,
molitev pred jedjo, molitev po jedi,
molitev pred delom, molitev po delu,
molitev pred učenjem, molitev po učenju,
in molitev pred spanjem.
(Za vsako od teh, so specifične molitve.)
* Močno priporočljivo je iti vsak dan k maši, če pa zaradi takšnih ali drugačnih razlogov to ne gre, pa obvezno v nedeljo.
* Nedelja (ne-del-ja; v angleščini čisto nekaj drugega, sun-day; dan sonca) naj bi bil tudi nek Sabbath, dan posvečen Bogu in ta dan se naj ne bi nič delalo – zgolj najnujnejše reči. Zato pa prosti čas toliko bolj posvetiti Bogu in molitvi.
* Ter na vsake toliko časa spoved (enkrat na mesec (?)).

Tako naj bi zgledalo neko katoliško življenje v svetu, svetó življenje v svetu. In kaj je s takšnim načinom življenja narobe? Prav nič?
(…)
 

Kaj danes priporočajo učitelji duhovnosti? Meditacija zjutraj dvajset minut, meditacija zvečer dvajset minut, poleg vsega ostalega. Spomnite se, da Eckhart Tolle priporoča pozornost na dih; pa ne samo zjutraj in zvečer, ampak tudi čez dan, čim večkrat tem bolje. V knjigi Nova Zemlja zapiše: “Vztrajajte eno leto in to vas bo močneje preobrazilo, kot če bi se udeležili vseh tečajev (napisane v nekem katalogu duhovne organizacije). Pa še zastonj je.” Ker mad drugim hoče verjetno biti nevtralen, ne reče “molite k Bogu ali Jezusu”, vendar reče, zavedajte se svoje notranje Prisotnosti. Kdo drug bi rekel, “držite se Boga z eno roko, z drugo roko pa opravljajte svoje dolžnosti”, predvsem pa upoštevanje principa nenavezanosti .
 

Sri Ramakrishna (1836-1886) je učil takole:

Družite se s svetimi ljudmi – pogosto morate iti k tistim, ki častijo Gospoda (bhaktas), ali k zelo pobožnim ljudem (sadhu). Ne boste se mogli osredotočiti na Gospoda, če dan in noč živite v središču posvetnih aktivnosti in v družini. Zaradi tega morate sem ter tja iti v samoto in meditirati na Boga. Na začetku se je zelo težko osredotočiti na Gospoda, če pogosto ne greste v samoto.

Ko je sadika še mlada, mora biti ograjena. Brez ograde jo bodo koze in krave pojedle.

Samoten kotiček in gozd so prostori, kjer lahko meditirate. In vedno imejte dobre misli. ‘Le Gospod je resničen, večna substanca, vse ostalo je neresnično, minljivo.’ S takšnim razlikovanjem (discrimination) se boste otresli minljivih reči sveta.

(a) Zelo pobožni ljudje.. Ne poznam nobenega. Duhovniki – mogoče eden. “Duhovni” učitelji – nah. Mistik – niti slišal nisem o kakšnem, da bi živel v naši državi. K marsikomu lahko greš na tečaj, predavanje ali terapijo, vendar ni nekega osebnega odnosa, niti ni predanosti k Bogu, ni svetosti. Vse je tako nekako vzvišeno, uradno, izolirano.. kot da bi se bali preprostosti, bali tudi osebnega odnosa. So knjige, je kakšen zelo dober govor/predavanje (na youtubu), in to je večinoma vse. Ok ja, so določeni ljudje, ki si prizadevajo biti duhovni po svojih najboljših močeh, in to je v redu in ima svoje mesto – vendar potreben je korak naprej.

Včasih si želim, da bi živel v času Jesusa, ali pa Ramakrishne. Osebni odnos, bivanje v skupni hiši, spontani prihodi in odhodi, nobenega teženja za denar ali kakršnekoli prispevke, molitev, meditacija, predanost Bogu,… Kjer je edina potrebna vstopnica odpoved svetu (pa še to ni nujno, da popolna), “čistost srca”, iskrena aspiracija, biti pripravljen meditirati in slediti nauku,.. Kje je to danes? Kdo danes tako uči? In potem pravijo, da smo bolj razviti kot so bili pred nami, bolj pametni kot predhodniki, a v resnici smo izkoreninili osebni odnos, izkoreninili odnos Učenec-Učitelj, vse se danes podaja precej mehanično, precej distancirano.. No, tako pač je sedaj, vendar tega bo moralo biti konec, če bomo hoteli resnično “napredovati” v “stanju zavesti”. Vsak se bo pač moral pri sebi odločiti kaj hoče, kje hoče nadaljevati; ali hoče nadaljevati s staro zavestjo, ali pa bo naredil preskok v novo zavest. Če hoče nadaljevati s staro zavestjo, potem se mi zdi, da na tem planetu zanj ne bo prostora – če je pa pripravljen narediti preskok, pa lahko rečem, da se bomo še srečali.

(b) Iti v samoto, za dan, ali dva na začetku. Četudi živimo posvetno življenje. Meditirati na samem – cel dan. Sabbath. Izven tečajev. Spet, kje je takšen človek, ki to počne? Kje je takšen človek, ki si je sposoben najti takšno okolje, kjer se lahko resnično preda duhovni disciplini, preda Bogu? Jaz na žalost ne poznam nobenega.. Jih poznam veliko, ki hodijo na tečaje, doma meditirajo/molijo in vse ostalo,.. vendar nič, ki bi si na vsake toliko časa resnično vzeli čas za poglobljeno meditacijo.

Pa tudi, kje danes najti takšen prostor, takšen košček pod soncem, ki bo varen pred živalmi in varen pred nepričakovanimi “nabiralci gob”? Ne vem, se mi pa zdi, da je bilo ozračje temu včasih dosti bolj naklonjeno kot danes. Že zaradi tega, ker je ta (negativni) “rajas” (brezglava aktivnost, drvenje, hitenje) tako močno prisoten v zraku. Pa tudi neka iskrena duhovnost, neko hrepenenje po Bogu je danes bolj žalostno, predvsem pa izven javnega dogajanja. Je pa precej te materialistične duhovnosti; vizualiziranje lepega, lagodnega in brezskrbnega življenja v svetu – ampak to ni dovolj, to ni duhovnost, to ni pok k Kristusu, kvečjemu je to pot tja doli..
 

Samostan, novi svet in preobrazba zavesti

Published on February 1, 2011 in Pot v notranjost. 0 Comments Tags: , , , .

Kolegica nekoč rekla nekaj v tem stilu: “Danes ni pravi čas, da gremo v samoto oz v samostan (globoko v Himalaji). Danes je potrebno biti polno aktiven, ker smo na veliki prelomnici.”

Res je, res smo na prelomnici. Res je, potrebno je biti aktiven, si prizadevati za Dobro po najboljših močeh. A zakaj bi bila neka poglobljena duhovna aktivnost v nasprotju z aktivnostjo in prizadevanjem za Dobro? Jaz pravim, blagor človeku, ki je sposoben biti aktiven v meditaciji, ki je sposoben biti predan molitvi, kontemplaciji, meditaciji tako kot je podjetnik predan svojemu projektu ali ljubimec ljubimki. Blagor njemu. Res mislite, da to tako lahko? Moliti, meditirati, biti resnično predan Bogu? (…)

Čemu bi bil takšen odmik kaj protislovnega? Saj smo na prelomnici. Kdo pa pravi, da na takšen način ni moč pomagati pri prehodu, pri dvigu zavesti? In tudi, če je potreben stik z ljudmi, kje je zapisano, da mora biti na primer samostan za celo življenje ali za 20 ali pa za 10 let? Nikjer to ne piše. To, da so tako visoke frekvence, tako visoke vibracije, pomeni, da je potrebno za nek temeljni preskok v zavesti morda samo eno leto, morda celo le 6 mesecev, ali pa le 3. Vivekananda v knjigi Raja Yoga (6. poglavje) pravi: “Če ste dovolj pogumni, boste postali v šestih mesecih popoln Yogi”. ŠESTIH mesecih! In to je rekel malo več kot 100 let nazaj – danes bi mogoče ta čas še skrajšal.
 

Če se gremo neko novo zavest, nek novi svet, nekaj kar je popolnoma drugače in presega staro, potem je potrebno tako tudi delovati. V vsakodnevnem življenju, iz dneva v dan, iz ure v uro. Jaz sam lahko rečem, da sem še zelo daleč od tega, mogoče je kakšen del dneva na bolj visokem nivoju, vendar že naslednji trenutek spet v stare vzorce. Pa tudi če seštejem vse te pozitivne trenutke in minute skupaj, ali če vzamem najboljše, nisem niti približno blizu svetemu Frančiški oz. Vivekanandi oz. Ramakrišni oz. Jezusu. Daleč, daleč od tega stanja. Ponižnost, iskrenost, preprostost, predanost Bogu,…

Ob branju svetih spisov, na primer Biblije, izvemo, da se je Jezus v puščavi “postil štirideset dni in štirideset noči” (Mt 4,2), nato ga je skušal hudič – tri preizkušnje. Elija je “v moči tiste jedi potoval štirideset dni in štirideset noči do Božje gore Horeb” (1Kr 19,8), kjer je potem govoril z Bogom. V Mojzesovih knjigah najdemo devet omemb besedne zveze “štirideset dni in štirideset noči”. Na primer: “Bil je tam pri GOSPODU štirideset dni in štirideset noči; ni jedel kruha in ni pil vode. Napisal je na plošči besede zaveze, deset besed.” (2Mz 34,28) Buda je meditiral 49 (7×7(?)) dni in potem tudi tri preizkušnje.

Na podlagi tega, bi si upal trditi, da bo vsak izmed nas, če bo hotel vstopiti v to novo zavest, narediti ta preskok, po katerem hrepenimo in katerega pričakujemo, da bo moral iti čez nekaj podobnega. Hipnoza, avto-sugestije, programiranje ali prepričevanje samega sebe, da že živim novo zavest, ko jo v resnici ne, in te teči mogoče celo širiti naokoli, enostavno ni rešitev. Koliko časa bo potreben ta odmik ne vem – niti ni bistveno, lahko bodo samo “trije dnevi temè”, vendar nek odmik je zagotovo potreben. Tako kot pri posodobitvi operacijskega sistema, ko je potrebno ustaviti stare procese in resetirati računalnik, da se lahko novosti implementirajo.

Mogoče je bolj velja vprašati, čemu se bojimo odmakniti od vsakodnevnega življenja, čemu nam je tako težko za dan ali dva (za začetek) zapustiti to posvetno življenje? Čemu takšna navezanost, takšen strah? (…)