Starejši NWO filmi

Starejši globalistični oz. NWO (New World Order) filmi. Izredno primerni za današnji čas. Presenečajo me te stare letnice – 1930 in 1936. — Ne smemo pa tudi pozabiti, da je Huxley napisal ‘Krasni novi svet’ (Brave New World) že leta 1931; George Orwell svoji ‘1984’ in ‘Živalska farma’ malo kasneje, leta 1949 in 1945. (V tem času je nastal tudi Hobit, 1937, mogoče kot protiutež tem težnjam.) Gre seveda za precej dodelane konkretizacije določene miselnosti, ki (verjetno) obstaja vse od časa prvih velikih osvajalcev: zavladati celotnemu svetu. — Je pa to težko storiti, če so ljudje svobodni, zato jih je potrebno zasužnjiti; miselnost izražena v zgoraj omenjenih knjigah (Hobit izvzet) in npr v Fahrenheit (1966).

Torej, filmi vredni ogleda:

* Metropolis (1930); nemi film. Izmučeni delavci čakajo na posrednika, nekoga, ki bo razumel tako njih kot tudi vladajoče ljudi. Mirno in potrpežljivo čakajo, prerokinja pravi, da je čas zelo blizu. A tik pred zdajci se pojavi lažna prerokinja, in delavce nagovori k nasilnemu uporu, razbijanju in uničevanju.
 

* Things to Come (1936!!! torej 3 leta pred drugo svetovno vojno); o tridesetletni vojni; opustošenju, boleznim in lokalnim šerifom, ki so sledili; ter o plemenitih globalistih imenovanih “Wings Over the World” (Krila, ki prežemajo svet), ki so se zavzemali za konec vojskovanja, konec lokalnim/državnim oblastnikom, in skušali vse združiti pod eno streho.
 

* Fahrenheit 451 (1966); požarov ni več, gasilci ne gasijo ognja, ampak zažigajo knjige! Prepovedano je branje knjig, ker branje knjig človeka naredi anti-socialnega. Prikaz totalitarnega režima in banalnosti človeških odnosov.
 

* The Man Who Would Be King (1975; John Huston); dva zelo sposobna in malo prismojena prostozidarja (tedaj mlada igralca, verjetno tudi dejansko prostozidarja (oz še kaj višje), s kasnejšim velikim vplivom v filmski industriji: Sean Connery in Michael Caine. Igra še en znani igralec, Christopher Plummer) se odločita, da bi rada postala kralja, da se postavita Britanski kraljici po robu, zato se odpravita v Kafiristan (dobesedno naj bi ime pomenilo ‘dežela poganov/nevernikov/infidel-ov). To je pokrajna/dežela, ki je od vseh pozabljena in precej nedostopna, zato idealen prostor za takšen projekt. S seboj prineseta nekaj pušk, pomagata lokalnemu plemenu, in po spletu sreče vsa plemena združita pod eno zastavo; enega od prostozidarjev, Daniel Dravot-a (Sean Connery), v prvem boju puščica zadane v srce, vendar ga ne ubije, ker je ravno zadela njegov osebek, zato ga domačini smatrajo za boga. Izkaže se, da so v tej deželi prostozidarji že bili, Aleksandar Veliki ali kot ga domačini kličejo, “Sikander”, in ta je obljubil ponovno vrnitev. Torej, ta dva prostozidarja naj bi to bila. … Film poln prostozidarskih simbolov in ideologije.
 

* ‘Queimada’ oz. ‘Burn!’ oz. ‘Otok v plamenih’ (1969, Gillo Pontecorvo (Italija)); ta je bolj anti-NWO, saj prikazuje grotesknost sodobne civilizacije in z njo povezanega zasužnjevanja dežel “tretjega sveta”. (Pred časom bil na HRT.) Zgodba se odvija na nekem otoku, kamor so naselili afričane za suženjsko delo na plantažah sladkorja.
— Na začetku filma britanec William Walker, “agent provocateur” (to je “agent policije ali kakšne druge entitete, ki deluje podtalno, njegova naloga pa je, da nasprotno stran prepriča, da stori ilegalno dejanje”!!!; v današnjem času bi lahko temu rekli tudi “economic hit man”) prepriča upornike, da naj se borijo proti okupaciji s strani Protugalcev in za svobodno državo, jim priskrbi tudi orožje ter za boljšo voljo in da lažje pozabijo na skrbi, alkohol. — Na koncu filma, pa ta isti agent vodi vojaško akcijo proti tem upornikom, ker se kot “svobodna” država niso poklonili sedaj britansko naklonjeni imperialni/industrialni volji. (Srbija & Miloševič (?), Egipt & Mubarak (?), itd, itd… glej še: Profesionalni revolucionarji).
— Na drugi strani pa W.W. industrialcem razloži, zakaj je v njihovem interesu, da ta otok, postane samostojna država. Namreč, s sužnjem je veliko dela (tako kot z lastno ženo); zanj si odgovoren, potrebno mu je zagotoviti streho nad glavo, hrano, oblačila, itd.. Medtem ko si “svoboden” človek vse to sam priskrbi, plačaš mu njegove le usluge (tako kot prostitutki), in ko je posel opravljen, imaš mir pred njim.
— glavni upornik, José Dolores, se ne da, dojev je bistvo tega podtalnega delovanja, in se ne pusti ponovno pretentati. Da ga ujamejo, morajo imperialisti zažgati celoten otok (zato takšen alternativni naslov). In tudi ko ga ujamejo, ne nasede njihovim ukanam: namreč, agent W.W. ga skuša prepričati, da bi pobegnil in si izboril svobodo, a to le z namenom, da bi umrl kot strahopetec, in ne kot heroj.

“Če ti kdo nekdo drug zagotovi svobodo, to ni svoboda. Svoboda je nekaj, kar si moraš ti, ti sam, izboriti.”

“Če ti kdo nekdo drug zagotovi svobodo, to ni svoboda.
Svoboda je nekaj, kar si moraš ti, ti sam, izboriti.”
~ José Dolores

Na koncu, svojemu sodržavljanu, ki je deluje v vojski na strani imperija, José pravi (01:40:35):

José Dolores: “Ampak, kljub temu, prej ali slej me bodo ubili.”
vojak: “Mogoče ne, general. Mogoče vas bodo pustili živeti.”
José: “Če me pustijo živeti, to pomeni, da njim ustreza. In če to njim ustreza, potem meni ustreza, da umrem.”
vojak: “Zakaj?”
José: “Zato ker lovec pusti sokola živeti le takrat, ko potrebuje vabo, ali če hoče, da zanj lovi. Sokol je sicer živ, vendar je v kletki.”
vojak: “Ampak, čez nekaj časa, vas bodo mogoče spustili.”
José: “Ne, mali vojak. Stvari ne potekajo tako, prijatelj. Če ti nekdo drug zagotovi svobodo, to ni svoboda. Svoboda je nekaj, kar si moraš ti, ti sam, izboriti. (“If a man gives you freedom, it is not freedom. Freedom is something you, you alone, must take.”) Ali razumeš?”
vojak: (odkima)
José: “No, nekega dne boš, saj tvoje razmišljanje poteka v pravi smeri.”

in tudi:
(01:49:44) “Civilizacija pripada belemu človeku. A kakšna civilizacija in kako dolgo.” — se ne bi mogel bolj strinjati!

 

0 Responses to “Starejši NWO filmi”


  • No Comments

Leave a Reply