Mnogi verjamejo, da je treba mojstre višjega vedenja iskati, če želimo od njih dobiti napotke. Obstajata dve možnosti. Prvič: tistemu, ki resnično stremi po višjem vedenju, ne bo žal truda. Nobena ovira ga ne bo ustavila [posledično], da bi poiskal posvečenca [bolj ali manj fizičnega], ki bi ga uvedel v višje skrivnosti sveta. Po drugi strani pa je lahko vsakomur jasno, da bo posvetitev vsekakor dosegel, če izhaja iz resnega prizadevanja po spoznanju. Za posvečene obstaja naravni zakon, ki poskrbi za to, da nobenemu iskalcu ni krateno znanje, do katerega ima pravico. Obstaja pa tudi zakon, ki pravi, da ne more do skrivnega vedenja nihče, če ni poklican. Posvečeni je toliko popolnejši, kolikor resneje upošteva oba zakona.

In tudi:

Če v sebi ne razvijemo globoko zakoreninjenega občutka, da obstaja nekaj višjega od nas samih [kar je problem arogantnih materialistov/ateistov], ne bomo mogli najti moči, da bi se razvili do neke višje stopnje. Posvečeni je pridobil moč, da je dvignil glavo do višin spoznanja, z usmeritvijo srca v najgloblje spoštovanje, v devocijo. Duhovne višine je mogoče doseči le, če stopimo skozi vrata ponižnosti. Resnično vedenje lahko dosežemo le, če se ga naučimo ceniti.

Vsako spoznanje, ki ga iščemo le, da bi si pridobili znanje, da bi v sebi nakopičili zaklade, vodi stran od te poti; vsako spoznanje pa, ki ga pridobimo z iskanjem zrelosti na poti oplemenitenja človeštva in svetovnega [ter osebnega/duhovnega] razvoja, nas popelje korak naprej. (..) Vsaka ideja, ki ne postane ideal, ubije v duši neko moč; vsaka ideja pa, ki postane ideal, ustvari življenjske moči. [1]

itd, itd,…

[1] Kopičenje znanja, brez da bi ga uporabili, brez da bi kaj (neposredno) koristilo, fizično ali duhovno/metafizično, je le izguba časa in energije. Zaradi tega univerze, univerzitetno znanje, na primer,.. le redko privede do kakšne konkretnejše transformacije življenja. … …

P.S. Podobno pravi npr. Vivekananda: Discipleship, ‘Kvalifikacije aspiranta in učitelja’, ‘Dve ptici‘.
 
 

10 Sicer pa zajemajte moč v Gospodu in njegovi mogočnosti. 11 Nadeníte si celotno božjo bojno opremo, da se boste mogli upirati zvijačam, ki jih bo pletel hudič. 12 Zakaj naš boj se ne bije proti krvi in mesu, ampak proti vladarstvom, proti oblastem, proti gospodovalcem tega mračnega sveta, proti zlohotnim duhovnim silam pod nebesnim oblokom. 13 Zato sezite po božji bojni opremi, tako da se boste mogli ob hudem dnevu upreti, vse premagati in v boju obstati. 14 Stojte torej prepasani okoli ledij z resnico, oblečeni v oklep pravice 15 in z nogami, obutimi v pripravljenost, da oznanjate evangelij miru. 16 Predvsem pa vzemite ščit vere; z njim boste mogli pogasiti vse ognjene puščice hudobnega duha. 17 Vzemite tudi čelado zveličanja in meč duha, kar je božja beseda. 18 Ob vsaki priložnosti molíte v duhu z vsakršnimi molitvami in prošnjami. V ta namen čujte z vso vztrajnostjo in molíte za vse svete.
~ sv. Pavel, pismo Efežanom 6,10-18

Niti ne toliko proti “krvi in mesu”, ne toliko proti konkretnim ljudem in osebam (čeprav se je z njimi pogosto potrebno spoprijeti/boriti), ampak predvsem proti zlohotni miselnosti, proti temeljni pokvarjenosti, proti egoizmu, kratkoglednosti, nevednosti, aroganci, hinavščini, manipulativnosti,.. Proti “silam”, ki takšen način delovanja podpirajo in podpihujejo.
 

Verjetno so v Matrix-u (1999) s tem mislili podobno:
‘Matrix is a system‘ (youtube video http://www.youtube.com/watch?v=MXQozTxQSiE)

Neo, matrica je sistem. Ta SISTEM je naš sovražnik. Ampak ko si znotraj, ko pogledaš naokoli, kaj vidiš? Poslovneže, učitelje, odvetnike, tesarje,.. prav te ume ljudi, katere skušamo osvoboditi. Ampak dokler tega ne storimo, so ti ljudje še vedno del tega sistema in zaradi tega so naši SOVRAŽNIKI. Moraš razumeti, da večina teh ljudi ni pripravljena, da se osvobodijo. In mnogi so tako inertni/leni/okorni, tako brezupno odvisni od sistema, da se bodo borili, da bi ga ohranili.

“Oposames” bi rekel David Icke. “Opo” kot opozicija, “same” kot enaki; v prevodu torej opozicija ‘enakih’ oz. ‘navidezna opozicija’.

(maj, 2013) P.S. No, pa še tale pogovor je fleten:

Jen: Iščem Aughro.
Augrha: Kdo te je poslal?
Jen: Moj učitelj, najmodrejši od Mistikov.
Aughra: Kje pa je? Je kje v bližini?
Jen: Mrtev je.
Aughra: Torej je lahko kjerkoli. (Could be anywhere, then.)

Torej, filmi vredni ogleda:

* Metropolis (1930); nemi film. Izmučeni delavci čakajo na posrednika, nekoga, ki bo razumel tako njih kot tudi vladajoče ljudi. Mirno in potrpežljivo čakajo, prerokinja pravi, da je čas zelo blizu. A tik pred zdajci se pojavi lažna prerokinja, in delavce nagovori k nasilnemu uporu, razbijanju in uničevanju.
 

* Things to Come (1936!!! torej 3 leta pred drugo svetovno vojno); o tridesetletni vojni; opustošenju, boleznim in lokalnim šerifom, ki so sledili; ter o plemenitih globalistih imenovanih “Wings Over the World” (Krila, ki prežemajo svet), ki so se zavzemali za konec vojskovanja, konec lokalnim/državnim oblastnikom, in skušali vse združiti pod eno streho.
 

* Fahrenheit 451 (1966); požarov ni več, gasilci ne gasijo ognja, ampak zažigajo knjige! Prepovedano je branje knjig, ker branje knjig človeka naredi anti-socialnega. Prikaz totalitarnega režima in banalnosti človeških odnosov.
 

* The Man Who Would Be King (1975; John Huston); dva zelo sposobna in malo prismojena prostozidarja (tedaj mlada igralca, verjetno tudi dejansko prostozidarja (oz še kaj višje), s kasnejšim velikim vplivom v filmski industriji: Sean Connery in Michael Caine. Igra še en znani igralec, Christopher Plummer) se odločita, da bi rada postala kralja, da se postavita Britanski kraljici po robu, zato se odpravita v Kafiristan (dobesedno naj bi ime pomenilo ‘dežela poganov/nevernikov/infidel-ov). To je pokrajna/dežela, ki je od vseh pozabljena in precej nedostopna, zato idealen prostor za takšen projekt. S seboj prineseta nekaj pušk, pomagata lokalnemu plemenu, in po spletu sreče vsa plemena združita pod eno zastavo; enega od prostozidarjev, Daniel Dravot-a (Sean Connery), v prvem boju puščica zadane v srce, vendar ga ne ubije, ker je ravno zadela njegov osebek, zato ga domačini smatrajo za boga. Izkaže se, da so v tej deželi prostozidarji že bili, Aleksandar Veliki ali kot ga domačini kličejo, “Sikander”, in ta je obljubil ponovno vrnitev. Torej, ta dva prostozidarja naj bi to bila. … Film poln prostozidarskih simbolov in ideologije.
 

* ‘Queimada’ oz. ‘Burn!’ oz. ‘Otok v plamenih’ (1969, Gillo Pontecorvo (Italija)); ta je bolj anti-NWO, saj prikazuje grotesknost sodobne civilizacije in z njo povezanega zasužnjevanja dežel “tretjega sveta”. (Pred časom bil na HRT.) Zgodba se odvija na nekem otoku, kamor so naselili afričane za suženjsko delo na plantažah sladkorja.
— Na začetku filma britanec William Walker, “agent provocateur” (to je “agent policije ali kakšne druge entitete, ki deluje podtalno, njegova naloga pa je, da nasprotno stran prepriča, da stori ilegalno dejanje”!!!; v današnjem času bi lahko temu rekli tudi “economic hit man”) prepriča upornike, da naj se borijo proti okupaciji s strani Protugalcev in za svobodno državo, jim priskrbi tudi orožje ter za boljšo voljo in da lažje pozabijo na skrbi, alkohol. — Na koncu filma, pa ta isti agent vodi vojaško akcijo proti tem upornikom, ker se kot “svobodna” država niso poklonili sedaj britansko naklonjeni imperialni/industrialni volji. (Srbija & Miloševič (?), Egipt & Mubarak (?), itd, itd… glej še: Profesionalni revolucionarji).
— Na drugi strani pa W.W. industrialcem razloži, zakaj je v njihovem interesu, da ta otok, postane samostojna država. Namreč, s sužnjem je veliko dela (tako kot z lastno ženo); zanj si odgovoren, potrebno mu je zagotoviti streho nad glavo, hrano, oblačila, itd.. Medtem ko si “svoboden” človek vse to sam priskrbi, plačaš mu njegove le usluge (tako kot prostitutki), in ko je posel opravljen, imaš mir pred njim.
— glavni upornik, José Dolores, se ne da, dojev je bistvo tega podtalnega delovanja, in se ne pusti ponovno pretentati. Da ga ujamejo, morajo imperialisti zažgati celoten otok (zato takšen alternativni naslov). In tudi ko ga ujamejo, ne nasede njihovim ukanam: namreč, agent W.W. ga skuša prepričati, da bi pobegnil in si izboril svobodo, a to le z namenom, da bi umrl kot strahopetec, in ne kot heroj.

“Če ti kdo nekdo drug zagotovi svobodo, to ni svoboda.
Svoboda je nekaj, kar si moraš ti, ti sam, izboriti.”
~ José Dolores

Na koncu, svojemu sodržavljanu, ki je deluje v vojski na strani imperija, José pravi (01:40:35):

José Dolores: “Ampak, kljub temu, prej ali slej me bodo ubili.”
vojak: “Mogoče ne, general. Mogoče vas bodo pustili živeti.”
José: “Če me pustijo živeti, to pomeni, da njim ustreza. In če to njim ustreza, potem meni ustreza, da umrem.”
vojak: “Zakaj?”
José: “Zato ker lovec pusti sokola živeti le takrat, ko potrebuje vabo, ali če hoče, da zanj lovi. Sokol je sicer živ, vendar je v kletki.”
vojak: “Ampak, čez nekaj časa, vas bodo mogoče spustili.”
José: “Ne, mali vojak. Stvari ne potekajo tako, prijatelj. Če ti nekdo drug zagotovi svobodo, to ni svoboda. Svoboda je nekaj, kar si moraš ti, ti sam, izboriti. (“If a man gives you freedom, it is not freedom. Freedom is something you, you alone, must take.”) Ali razumeš?”
vojak: (odkima)
José: “No, nekega dne boš, saj tvoje razmišljanje poteka v pravi smeri.”

in tudi:
(01:49:44) “Civilizacija pripada belemu človeku. A kakšna civilizacija in kako dolgo.” — se ne bi mogel bolj strinjati!

Afričani so organizirali dobrodelno akcijo, kjer zbirajo radiatorje za premražene in zasnežene Norvežane:

* objavljeno tudi na rtvslo.si
* glej še:
** Norway for Africa – Live Aid ’85
** Band aid – Do they know it’s christmas

(…)

And the Christmas bells that ring there
Are the clanging chimes of doom
We’ll, tonight, thank God, it’s them Instead of you

And there won’t be snow in Africa this Christmas time
The greatest gift they’ll get this year is life
Where nothing ever grows, no rain or rivers flow
Do they know it’s Christmas time at all?

Here’s to you
Raise your glass for everyone
Here’s to them
Underneath that burning sun
Do they know it’s Christmas time at all?

Feed the world
Feed the world

Feed the world
Let them know it’s Christmas time and
Feed the world Let them know it’s Christmas time and
Feed the world
Let them know it’s Christmas time and …

* Glede pričakovanj in nepovezanosti z okoljem je legendarna še naslednja štorija:

Bosanac u kanadi (ORIGINAL)

Besedilo iz hahabre.com (lahko tudi ringaraja.rs)

12. avgust
Uselili smo se u našu novu kuću u Kanadi. Tako sam uzbuđen. Ovdje je tako lijepo. Planine su prekrasne. Jedva čekam da ih vidim prekrivene snijegom.

14. oktobar
Kanada. To je najljepša zemlja na svijetu. Lišće joj je poprimilo sve one divne nijanse žute i narandžaste boje. Vozio sam kroz prirodu i vidio par jelena. Tako su graciozni. To su najljepše životinje na svijetu. Ovo mora da je raj. Volim Kanadu.

11. novembar
Dan Sjećanja (Kanadski državni praznik). Lov na jelene će početi uskoro. Ne mogu da zamislim kako neko može ubiti tako divnu životinju. Nadam se da će uskoro snijeg. Tako je divno.

2. decembar
Noćas je pao prvi snijeg. Ustao sam i vidio sve pokriveno bijelim pokrivačem. Izgleda kao najljepša razglednica. Izašli smo napolje, počistili stepenice i prilazni put, a onda se grudvali (ja pobjedio). Kad je prošla grtalica (mašina za čišćenje snijega s ulica koja snijeg sklanja sa strane -prim.prev.) morali smo ponovo da očistimo kapiju. Koja divna zemlja. Volim Kanadu.

12. decembar
Noćas opet snijeg. Opet prošla grtalica i zatrpala kapiju. Ovdje je prekrasno.

19. decembar
Noćas opet snijeg. Nisam mogao izvesti auto da idem na posao. Ovdje je zaista divno samo sam malo umoran od lopatanja. Opet jebena grtalica.

22. decembar
Ovo bijelo govno opet padalo cijelu noć. Dobio žuljeve od lopatanja i leđa me bole. Ovaj majmun sa grtalicom kao da se krije iza ćoška i samo čeka da ja očistim ispred kapije. Šupak.

25. decembar
Sretan jebeni i usrani Bozić. Još malo usranog snijega. Ako mi ikad padne šaka ovaj peder što vozi grtalicu, ubiću ga. Mater im j…. što ne posipaju više soli po cesti pa da se prije otopi.

27. decembar
Noćas opet snijeg. Ne izlazim već tri dana sem što čistim snijeg kad god prođe grtalica. Ne mogu nigdje ići, auto se zaglavio u brdu, snijega ispred kapije a i hladno je. Kažu da će noćas pasti novih 30 cm tih govana.

28. decembar
Prognoza je bila loša. Palo je pola metra. Ako ovako nastavi neće se otopiti do ljeta. Grtalica se zaglavila i taj šupak došao kod mene da traži lopatu. Rekao sam mu da sam već slomio šest lopata čisteći ta govna sa vrata što ih je on nabacao i zamalo da sam mu je slomio o glavu.

4. januar
Najzad izašao iz kuće. Otišao do prodavnice da kupim nešto hrane i kad sam se vraćao udario kolima u jelena. 3000$ štete na kolima. Te jebene nemani trebaju biti ubijene. Svugdje ih ima. Što ih lovci ne pobiše jesenas…

3. maj
Odvezao kola kod mehaničara. Nevjerovatno koliko su zarđala od jebene soli što je posipaju svuda.

10. maj
Selim se na Floridu. Ne mogu ni zamisliti kako neko normalan može živjeti u toj jebenoj Kanadi.

Bosanac u Floridi (Mujo preselio na Floridi)

12. maj
Stigli smo na Floridu. Uselili smo se u novu kuću. Tako je velika, ima sav komfor, naravno i pool (bazen). Kako je ovdje samo toplo i prijatno. Već sam zaboravio Kanadu. Volim Floridu.

20. maj
Ovdje su ljudi neverovatno dobri i uvijek se samo smiju. Stvarno je Florida interesantna, a ima puno interesantnih životinja. Baš je fino toplo i ovaj tjedan sam se pregrijao od one hladne Kanade. Puno volim Floridu.

12. jun
Već smo mesec dana tu, vrijeme je još uvijek toplo i jako vlažno. Dobro da u kući imamo klimu. Susjed mi je pričao kako u jednom restoranu u blizini služe dobrog aligatora. Kako mogu ljudi da jedu te životinje, koje izviru iz doba dinozaura. To ne mogu nikako razumijeti. Vidjeli smo puno toga na Floridi, neverovatno je interesantna. Najviše te volim, Florida.

30. jun
Odkad smo došli vrijeme se skoro nije menjalo. Uvjek toplo, a sad i pomalo suviše vlažno. Ali klima uređaj u kući i u kolima radi odlično. Noću nam jedino smetaju komarci, kojih ima u ovo doba puno. Upoznao sam još neke susjede. Stvarno su ljudi na Floridi dobri.

18. jul
Neverovatna vrućina i skoro 100% vlaga, za vikend idemo na obalu. Nadam se na lep provod…

20. jul
Kakva noć. Fata je u hotelu slučajno ostavila otvoren prozor. Zamalo da me živog pojedu ti komarci. Kad se želimo vratiti kući, neko nam je ukrao kola! I tako ima da se vozim 100 milja taksijem. Crnac taksista uvjek se samo smješka, imam utisak da je on ukrao kola. Stvarno ima kriminala na Floridi!

21. jul
Posle vraćanja kući, opet taksi i na posao, pa ja kao da radim samo za ove taksiste. U firmi šef mi je rekao, da se ne smijem dovoljno, ali kako da glupanu objasnim da nisam sklopio oka od onih komaraca, a kamoli da spominjem ukradena kola. Neverovatna vrućina!

30. jul
Vrućinski val je na maksimumu, a nama je u kući crkla klima. I još ovi komarci, jedino će da me spasi ujutro jedno kupanje da proživim. Već kad sam htio da se bacim u bazen, vidio sam u njemu aligatora od 3 metra!! Još mi je samo ta *****rija trebala, brzo zovem policiju da upitam šta treba da radim. Oni kažu da ga pustim na miru, da će sam otici odakle je došao. Poludeću!

31. jul
Već od rana jutra neverovatna vrućina. Na poslu sam opet kao prebijen. Šef, onaj *****, kaže da se uopšte ne smijem i da to nije dobro za konzumente. Jebo njega i konzumente!

1. avgust
Kakva vrućina. Već drugi dan bez klime što znači i bez spavanja. Sve će da izgori samo komaraca ima, sve crno i sve više. Onaj mrgan od 3 metra kao da je u mom bazenu kampirao. Kažem cjelu priču susjedu, on se samo smije, kao i uvjek, ***** li mu lepa mila materina!

2. avgust
Jedva dočekam, da mi dođu popraviti tu kurčevu klimu, a onaj niger umesto klime sredi mi ćerku. Policija kaže samo da treba biti pažljiv a da crnca verovatno neće moći izslediti jer su i onako svi isti. Vrućina kao da smo u paklu – j…. ti Floridu!

12. avgust
Ne mogu da podnesem tu vrućinu. Tu smo još uvjek kao u paklu, a odkad smo došli vrjeme je isto. Šef me izbacio iz firme sa osmijehom na licu i rekao da su se konzumenti pobunili jer se nisam dovoljno smijao. E tako sam ostao bez posla i idem u kafanu da se propijem. Svi se meni i mojoj priči samo smiju, a osobito onaj policajac koji me uhiti pijanog i traži da mu platim 3000 USD. Majku im j…., mrzim Floridu, prokleta bila!

13. avgust
Petak, 13. Bože kakva vrućina. Vraćam se kući iz ćuze bez kola, posla i bez para. Mrzim taksiste. Svi beže sa osmijehom na licu, a usput mi kažu da dolazi Mitch. Legnem u kuću, u kojoj još uvijek ne radi klima da malo razmislim o svemu. Odjednom neverovatan vjetar zapara zrak i kuća nema više krova, još minut dva i nema više kuće. Vjetar sve poleže. Nemam više ništa, samo je onaj aligator ostao u poolu. Što ga nisu poklopali u onom restoranu….

Susjedi se vraćaju i sa osmjehom na licu kažu da imam sreću da sam preživio hurikan Mitcha. Opet je vrućina ko prije, a ja bez svega mrzim Floridu i selim se odavde. Gde,ovaj put neću da vam kažem…

Sledi še “povratak”, ki si ga lahko preberete na zgornjih povezavah.

dr. Vesna V. Godina: “Religija in religioznost v antropološki perspektivi”

P.S. zelo dober intervju še “Kje smo po dvajsetih letih samostojnosti Slovenije?” (glej tretji zapis) — oz. zapis/transcript pogovora na voljo tudi tukaj (html).

Spoznavam, da ima vsaka specifična poklicna skupina posebno skrb, ko se udeležijo seminarja kot je ta; kakšna je praktična uporaba idej v njihovem specifičnem poklicu. In velikokrat so me zelo konkretno vprašali, da če razlagam igro človeštva in promoviram neke vrste filozofijo ‘življenja kot igre’, kako boste to prenesli na vaše stranke, študente, paciente, itd oz. kakorkoli jih že imenujete. In zagotavljam vam, da je to ena od tem na zemlji, o kateri vas ne bi smelo skrbeti.

Zelo pogosto govorim, različnim skupinam govorim. In v teh skupinah so ponavadi starši in slišijo o določenem pogledu in hočejo vedeti, kako to uporabiti pri njihovih otrocih. Kot da bi bili otroci neke stvari, na katerih uporabljate določene reči. Otroci so zelo prebrisani in v trenutku, ko na njih hočete uporabiti metodo, se zavedajo, da nekaj ni prav. In edini način, da karkoli naredite z otroki je, da ste NARAVNI, da ste VI SAMI. Ampak ni nobenega načina, kako to narediti, kajti v trenutku, ko se zavedate, da ste naravni, niste! Če pa ste oseba z nečem FASCINIRANA, vas nekaj močno pritegne, v čemerkoli, ni važno kaj za vraga to je, otroka to privlači, od vas pridobi navdušenje preko osmoze. In na popolnoma enak način, če ste popolnoma prevzeti z življenjem, lahko opravljate psihoterapijo brez kakršnekoli tehnike. Obstajajo rituali, ki vas privedejo v stik z ljudmi; morate se dogovoriti za sestanek, oni imajo problem in bi se radi pogovorili o tem. In to moramo sprejeti. A preko tega, si pravzaprav želijo spoznati osebo, katera ima IZPOLNJENO lastno življenje, raje kot osebo, ki je poklicana za to, da ureja življenja drugih ljudi. Ni načina kako bi to storili! (3.08)

In ravno tako kot otroci, ki ne marajo pretvarjanja in nekih agend, postanem alergičen, ko poslušam raznorazne “intelektualce”, “doktorje znanosti”, ki poizkušajo biti intelektualni (to je objektivni in znanstveni in analitični in naravni), ampak vse kar počno je, da zagovarjajo in branijo stališča svoje pozicije/ideologije; in vse argumentacije prilagodijo svojemu stališču. Naj bodo to levi ali desni, črni ali beli, rdeči ali modri,.. — na bruhanje mi gredo!

In potem se sprašujem, kakšna je vrednost let in let izobrazbe in študija in polnjenja svojih možganov z informacijami/podatki, če nimajo razčiščenih osnovnih življenjskih pojmov, če niso dovolj trdni, da bi zmogli stati na “svojih lastnih nogah”, če nimajo modrosti, kako to ŽIVETI v vsakdanjem življenju. …
 

In tako kot Watts pravi, ljudje nismo neke STVARI, na katerih je možno uporabiti določena orodja (v določeni meri sicer deluje, vendar..). Ljudje smo predvsem BITJA, in en na drugega vplivamo na tisoč in en način, ne le preko hipnoze besed; pomembna so tudi dejanja, pomemben je NAČIN, KAKO se človeško bitje nečesa loti, kakšno energijo prinese s seboj, kaj sporoča zgolj s svojo PRISOTNOSTJO, telesno mimiko in svojo AURO. — Kar je tudi razlog, da zakoni na papirju, če niso ukoreninjeni v družbeni praksi, ne morejo nikoli delovati. Starš, ki otroku nekaj prepove, sam pa to prepovedano počne, otroka naredi le še bolj zmedenega. Enako v “družbi” (karkoli že ta stvaritev pomeni oz. je),…
 

Navodilo je naslednje: (a) glejte v središče slike približno 30 sekund, (b) mežiknite (pomaga, ni pa nujno), in (c) poglejte v/na belo steno ali beli papir. Kaj vidite?
 
 

Kaj pa naslednji primer? Velja enako navodilo:

Kaj se vam prikaže na steni/papirju?
 

Postopek lahko ponovite s to razliko, da po točki (c) (ali namesto točke (c)), dodate še naslednji korak, to je: (d) zaprete oči in dopustite, da se vam v tretjem očesu! oblikuje/izkristalizira slika. Presenetljivo, da na enak način deluje tudi v tem primeru!
 
 

“Odgovor“: Videli “naj bi” trikotnik v tem oz. podobnem odtenku:

magenta obarvan trikotnik

opozorilo: naj naslednji primeri ostanejo za kakšen poznejši trenutek, da ne boste preveč utrudili svojih oči

Kaj pa če sedaj naš trikotnik pobarvamo z obema barvama: levo polovico z zeleno, desno z magento:

Vidimo polovici obrnjene? Levo megentno in desno zeleno?
 
 

Deluje tudi s tremi barvami? Na primer z rdečo (“FF0000″), zeleno (“00FF00″) in modro (“0000FF”)?:

Deluje vedno? Rumena (“FFFF00″) naj bi postala modra (“0000FF”).

————- v kolikor vas to področje ne zanima, mirne volje preskočite—————————–

Ezoterična obrazložitev

Barvi se medsebojno dopolnjujeta. Zelena v vidnem svetu ima v nevidnem svetu skrito dopolnjujočo polovico, magento. Magenta v vidnem svetu, ima v nevidnem zeleno.
Bogastvo in revščina gresta z roko v roki. Človek se dostikrat na zunaj pretirano kaže bogatega/veselega/uspešnega, ravno zaradi tega, ker je znotraj reven, in si tega — niti tudi samemu sebi — ne upa priznati (Revolver (2005), npr.). Zelena zanika megento.
Moški v fizičnem svetu se je ločil od svoje ženske polovice, ki je ostala v nerazodetem. Ženska v fizičnem se je ločila od svoje moške polovice, ki je ostala v nerazodetem.
Moški občuduje žensko, ženska občuduje moškega (ker čuti, da ga/jo lahko dopolni). Hkrati tudi: moški prezira žensko, ženska prezira moškega (verjetno ker se boji nasprotnih, nepoznanih kvalitet, ker se ne upa oz. ne zna soočiti z njimi).
Nerazodeto je zavestnemu delu v večji meri nedosegljivo; ampak zavestni del sluti, da nekaj obstaja, da nekaj manjka. In išče to združitev. Ker ne pozna drugega kot telesno, išče telesno združitev z zunanjim nasprotujočim polom. A ta združitev in posledično blaženost je v telesu kratkotrajna. Izhod iz tega je, da se dvigne nad telesno, nad zunanje — zunanje je le v pomoč — in združitev išče v zavesti, znotraj sebe, v globljih, duhovnih dimenzijah. In tam zelena spozna, da je hkrati tudi magenta; in ko to spozna in se je s tem pripravljeno soočiti in si to priznati, potem… (beri spodaj)
[Ali drugače (mogoče ne najboljši primer, a vendar): če seštejemo (GIMP: 'Bucket fill' tool, Mode: Addition) zeleno ("00FF00") in magento ("FF00FF") dobimo belo ("FFFFFF"); enako velja za vsako barvo in njen inverz.]
 

Tomažev evangelij, 22:

(22) Jesus saw infants being suckled. He said to his disciples, “These infants being suckled are like those who enter the kingdom.”
They said to him, “Shall we then, as children, enter the kingdom?”
Jesus said to them, “When you make the two one, and when you make the inside like the outside and the outside like the inside, and the above like the below, and when you make the male and the female one and the same, so that the male not be male nor the female female; and when you fashion eyes in the place of an eye, and a hand in place of a hand, and a foot in place of a foot, and a likeness in place of a likeness; then will you enter the kingdom.”

(22) Jezus je videl otroke, kako jih matere dojijo. Rekel je svojim učencem: “Ti otroci, ki sesajo mleko, so tako kot tisti, ki vstopijo v Kraljestvo.”
Vprašali so ga, “ali bomo potem tudi mi, kot otroci, vstopili v Kraljestvo?”
Jezus jim je odgovoril, “Ko boste iz dvojega naredili eno, in ko boste naredili notranjost takšno kot zunanjost, in zunanjost takšno kot notranjost, in zgoraj takšno kot spodaj, in ko boste boste gledali na moškega in na žensko kot na eno in isto, tako da moški ne bo moški niti ženska ne bo ženska; in ko boste naredili/oblikovali oko na mestu očesa, in roko na mestu roke, in stopalo kjer je stopalo, in podobo na mestu podobe; tedaj boste vstopili v Kraljestvo.”

Elisabeth Haich, Posvetitev (Aura, 2002) (Initiation oz. Einweihung, 1954), poglavje ‘Drevo spoznanja dobrega in slabega’, stran 183:

(…)

(..) “Kadar koli se kaj kaže v svetu, ostane dopolnjujoči nasprotni del v nerazodetem. Ko govoriš, ostaja v nerazodetem negativna stran govorjenja: molčanje. In ko molčiš, ostaja v nerazodetem pozitivna stran: govorjenje. (..) Ko se razodeva nekaj pozitivnega, ostaja negativno v nerazodetem, in nasprotno, če se pokaže negativno, ostane pozitivne nerazodeto. Kjer se pojavi eno, mora biti ob njem tudi njegov dopolnjujoči del, čeprav v nerazodetem stanju. Njuna medsebojna zlitost ju večno povezuje.

Ločitev je torej le navidezna, ker se dopolnjujoči se polovici, čeprav ločeni in izločeni iz enosti/celote, ne moreta ločiti druga od druge in se zapustiti. Neločljiva, božanska enost se kaže zmeraj in povsod, kajti tudi v tej navidezni ločitvi še naprej deluje enost kot povsod navzoča privlačna sila med pozitivnem in negativnim. Oba dela hočeta nazaj v svoje prvotno stanje, k božanski enosti. Četudi se kaj pojavi v vidnem svetu, se to ne more dokončno izločiti iz celote; kadar koli, prej ali slej, se bosta obe dopolnjujoči se polovici združili in vrnili v božansko enost. Silo, ki prebiva v vsem, kar obstaja, in sili vse nazaj v enost, imenujemo Bog.

(…)

“Toda dokler živo bitje išče svojo drugo polovico zunaj sebe, v ustvarjenem, vidnem svetu, ne bo te enosti nikoli našlo, kajti dopolnjujoča ga polovica ne obstaja ločeno od njega v razodetem svetu, temveč je združena z njim v lastnem nerazodetem, v nezavednem. Ni živega bitja, katerega druga polovica ne bi prebivala v nerazodetem. Poglej sebe: Nasprotje vsega, kar si v svojem zavestnem delu in kar se je razodelo, je sestavina tvojega nezavednega dela, ki pa kljub temu sodi k tebi, ki je tudi ti. Svojega dopolnjujočega dela ne boš našla zunaj sebe – niti ne v moškem iz mesa in krvi – temveč samo v nezavednem delu svojega sebstva. Ko boš ti dve polovici svojega sebstva združila v svoji zavesti, se boš znova povrnila v ‘nič – in vse’ in znova postalo eno z Bogom.

In prav s to združitvijo, ki se bo zgodila v tvoji zavesti, bo ugasnilo večno hrepenenje tvojega ustvarjenega bitja, ker je našlo svojo dopolnitev in se z njo zlilo v eno, enkrat za vselej bo ugasnila tudi želja tvojega telesa po spolnosti. V sebi boš dopolnjena, že v telesu boš doživela božansko stanje: nesmrtnost, blaženost. In ker v vsakem živem bitju živi ista, edina bit, se boš takrat, ko boš temeljila v svojem pravem sebstvu, hkrati poistila tudi s pravim sebstvom vsakega živega bitja. Eno boš z Bogom, hkrati pa tudi eno z vsem svetom. Svojo zavest boš razširila zunaj svojega telesa in osebnosti in doživela kozmično vse-zavest. V vsakem živem bitju, v vsem svetu – v Bogu se boš počutila kot ‘Jaz’. To pomeni: Znova boš jedla plodove drevesa življenja! Tedaj boš prešla iz sveta posledic v svet vzrokov, iz minljivega v neminljivo, iz ustvarjenega se boš prelevila v ustvarjajoče, iz kraljestva smrti boš vstala v kraljestvo življenje, v večno bit. In to je posvetitev!”

Za vso to civilizacijsko dogajanje bi lahko bil arhetip/prispodoba zgodba o Špicparkclju (povezava na youtube video) ():

Oče ni mogel več plačevati davkov, zato se zlaže, da ima njegova hči poseben dar in lahko “iz slame naredi zlato”. Kraljevi odposlanec to izkoristi, pripelje njegovo hči pred kralja, mu pove zgodbo – kralj pa, sicer pravičen in dober kralj, ker je njegovo kraljestvo v dolgovih in revščini (kasneje izvemo da zaradi tega, ker je njegov svetovalec/illuminati denar na skrivaj kradel – denar lahko uporabimo tudi kot metaforično, neka pomembna lastnost oz. znanje: na primer, pristna religioznost, metafizično/duhovno znanje brez zavajanja, skrb za zemljo, sposobnost pridelati si hrano in poskrbeti za svojo okolico,..) ni imel druge izbire in dodeli blagoslov, da klet napolnijo s slamo, katera naj bi do jutra postala zlato. To je uvod v to godljo – sedaj prihaja bistveno:

Dekletce joče in joče, ker se ji niti sanja ne, kako bi spremenila slamo v zlato, in če tega ne bo storila, bodo njo in njenega očeta obesili. Za to štorijo nekako izve škrat (ne vemo kako) in se prikaže v njeni sobani. Pravi, da on lahko naredi iz slame zlato, in da je pripravljen priskočiti na pomoč, vendar hoče nekaj dragocenega v zameno. Dekletce mu podari prstan in zjutraj je sobana polna zlata, vsi na dvoru zadovoljni. Vendar pokvarjeni svetovalec pravi, da bo to premalo zlata, in da bi izkoristili priliko in ga naredili še več. Kralj nekako neodločen, a pritrdi. Drugi večer ista zgodba, dekletce da škratu v zameno družinski medaljon, katerega ji je podarila njena pokojna mama. Na dvoru zopet vsi zadovoljni, vendar bi imeli še več zlata – zakaj pa ne, če lahko, kdo ve, kdaj se bo takšna prilika spet ponudila. A ta naloga je zadnja. Kralju, ki je dobrega srca, se dekletce sicer smili a ne more nič ukrepati, ji pa obljubi, da se bo z njo poročil. Dekletce zaprejo v veliki skedenj, dekletce vsa obupana, kajti tokrat škratu nima kaj dati. Škrat se pojavi, ves presrečen – končno je pišel do kopčije, katero je očitno ves čas nekako načrtoval – nekaj hoče v zameno. Dekletce obljublja vse bogastvo: “Ko bom kraljica, vam bom lahko dala vse bogastvo sveta.” A škrat tega noče, on ima vse to na voljo, če lahko iz slame naredi zlato, in zlato marsikaj velja pri ljudeh, torej si lahko kupi skorajda karkoli želi – zato to ponudbo odkloni in pravi: “Bogastvo – kaj mi bo? Želim si veliko več od tega, nekaj živega. Svojega prvorojenca mi boš dala!” [1]

Bodoča kraljična se malo obotavlja, škrat še dodatno podpiha situacijo in dekletce kajpak privoli – nekako si verjetno misli, da se bo že izmuznila. Zjutraj zlato, dekletce postane kraljična, rodi otroka, sina. Pojavi se škrat. Hoče otroka. Kraljična mu ga ne da: “Rajši umrem, kakor da ti izročim detece.” A škratu je obljubila, “dala si besedo”, in obljuba presega fizične zakone: škrat tleskne s prsti in otrok se pojavi v njegovem naročju. Kraljična joka in ihti, in prosi škrata, da tega pa naj ne naredi, in nekako se škrata to le dotakne oz. uživa v njeni agoniji, in se odloči, da ji da tri dni časa, da ugotovi njegovo pravo ime, “moje ime je največja skrivnost, če ga uganeš, lahko sinka obdržiš” [2]. Prvi večer nič, drugi večer nič, tretji večer kraljičini prijatelji zaidejo globoko v gozd in slišijo škratovo ime: “Danes kuham, cvrem in pečem; jutri po otroka stečem. Dobro da nihče ne ve, da mi Špicparkeljc je ime.” (Škrata je izdala njegova lastna aroganca in vzvišenost.)

Škrat ju pri tem zaloti in s čarovnijo ustvari okoli njih labirint, s katerega naj ne bi prišla nazaj – vsaj ne v pravem času. Škrat gre še zadnji večer h kraljici, jutro se bliža, in ravno pravi čas kraljičina odposlanca (nekako le najdeta izhod) prideta in povesta ime [3]. Ko kraljica pove škratovo ime, škrat začne goreti in z ognjem za petami odhiti iz palače.

[2] Kraljična je izvedela njegovo ime, njegovo bistvo, njegovo največjo skrivnost, tisto srž/jedro/srce, ki je poganjalo njegovo hudobijo, in ko je izvedela za to bistvo, se je znala tudi pred tem zavarovati in ubraniti, kar pomeni konec škratove moči. Preneseno v sedanji čas: enkrat, ko bodo ljudje DOJELI kaj je bistvo temnih sil, illuminatov, šele tedaj se bodo znali ubraniti njihovih napadov in jih tudi poraziti. Vse dokler pa bomo nasedali nekim pravljicam o svobodi, demokraciji, možnosti soodločanja, veličini civiliziranega življenja, kako lepo in edino pravilno je biti podjetnik/politik/pravnik/zdravnik/doktor, kako lepo je živeti meščansko/aristokratsko življenje na račun drugih.. vse do tedaj pa bodo zganjali raznorazne proteste in organizirali državljanske forume, a spremenilo se ne bo nič.
 

[1] Še bolj pomembna pa je škratova izjava: “Bogastvo – kaj mi bo? Želim si veliko več od tega, nekaj ŽIVEGA. Svojega prvorojenca mi boš dala!” Illuminati imajo vse, imajo denar, imajo v rokah ključne/strateške pozicije moči, imajo v rokah inštitucije, organizacije, določene naravne vire – imeli so jih že od vsega začetka svojega delovanja. Prav tako imajo v rokah tudi veliko ozemlja, tako da tega zares niti ne rabijo. A največja dragocenost na tem planetu ni zlato in naravni viri, ampak ČLOVEŠKA DUŠA [glej in premisli že o stokrat omenjenem viru: Zgodba tvojega suženjstva, npr]. Zato bi illuminati radi osvojili to poslednjo trdnjavo in se z njo hranili in napajali. Te dragocenosti pa ne morajo kar tako z lahkoto dobiti, potrebno je ogromno spretnosti, manipuliranja, laganja in zavajanja, znanja psihologije, (človeka lahko fizično sicer zasužnjijo, a na ta način jim je duša nedostopna – na nek način).. In tako so si ti hudički izmislili marketing in propagando, kjer bodo ljudem dali neke ultimativno LAŽNE dobrine: uživaško življenje, hrana, pijača, potešitev seksualnih potreb, velike hiše, stanovanja, vile, avtomobili, vsak dan nova oblekca, novi čevlji, življenje brez bolečine in odgovornosti, brez truda in napora,… Pokazali so, kako lahko z tehnologijo in znanjem nadomestimo fizično delo.

A vse ima svojo CENO, kot pravijo starejši ljudje. In cena za vse te užitke, tehnologijo,… Petdeset let nazaj, ko smo več ali manj živeli v materialni revščini, tega ni bilo mogoče videti, a danes, danes postaja precej očitna cena tehnologije in tega, da smo sužnji svojim užitkom. Imamo ogromno reči, a si jih ne upamo uporabiti oz. nimamo časa za njih. Ljudje, ki delajo 12 ur na dan, lahko imajo sicer veliko denarja, a nimajo časa za uporabo. Ko končno pridejo do časa na stara leta, nimajo zdravja in energije. Ljudje, ki imajo veliko časa in energije, nimajo denarja, ker tisti egoistični prasci šparajo za svojo penzijo, za svojo lažno in utopično in nikoli videno prihodnost. Hkrati so si pa svet takšen naredili, da če nisi podjetje/institucija, če nimaš papirjev in potrdil, in če ne izstaviš računa, ne moreš nič narediti. Hkrati pa rabiš denar za vsako pizdarijo; vsak hoče le denar, usluga, blagovna menjava – to je ničvredno, tega nihče ne rabi niti noče. Lahko imajo velika posestva, materialno blagostanje, ženo, otroke, psa, a nimajo časa se z njimi ukvarjati. Ne morejo si vzeti dneva prostega, ne upajo si gledati v zvezde, ne upajo si zakuriti tabornega ognja,… Pridejo domov, in vse kar se upajo je to, da se zicnejo pred televizijo… Mislijo, da so svobodni, a bolj zasužnjeni kot kdajkoli v zgodovini kali-juge; in njih duša je več ali manj prodana.

P.S. Še en primer verjetno marsikdo od vas pozna. Gresta na obisk ali k vam pride kakšen malo bolj premožen podjetnik, se pripelje z lepim novim dobrim avtom (bmw, mercedes, in podobno), in seveda mladoletniki zelo navdušeni. Mladino podjetnik vzame s seboj na testno vožnjo ali jim da celo avto za vozit – navdušenje izjemno. In sedaj bi mladci kar na enkrat tudi oni sami imeli tak avto in o tem sanjarijo, in so marsikaj pripravljeni za to narediti (to je sicer bolj redko, a vendar). In idealno za tega podjetnika bi bilo, če si na ta način na svojo stran in biznis pridobi novo delovno oz. kakšno drugačno silo, energijo, se razširi. No, seveda mladci ne morajo imeti takoj svojega avtomobila, za to morajo marsikaj narediti in se marsičemu odpovedati (s čimer sicer ni nič narobe), je pa močno problematično, če se v zameno za dodatni denar odpovejo etiki, morali, poštenosti, in gledajo zgolj na to, da bodo čim hitreje zaslužili in čim prej imeli možnost voziti se s takšnim avtomobilom. Kar se mnogokrat zgodi.. in za nekaj časa imajo malo veselja, potem velikokrat sledi precej krut konec (nezmožnost odplačevanja kreditov oz. starih dolgov).. Ujamejo se na limance in v nepomembne reči vložijo ogromno svoje energije, od česar pa konec koncev nimajo nič – pridobi le podjetnik/sistem..
 

[3] V vseh teh pravljicah, spomnim se še nekaterih drugih Grimovih – pa tudi ostalih mitih, je vedno neka rešitev iz nastale godlje. A zahteva precej napora in spust v podzemlje in obračun z zlom/hudičem (glej Joseph Campbell, Power of the Myth). Če se dobro izteče, če je avantura uspešna, lahko junak in njegovo kraljestvo na koncu konča z dodatnimi vrednotami in dobrinami, ki jih na začetku ni imel. Na primer, v tej naši zgodbici dekletce postala kraljica, kraljestvo pa je preskrbljeno z zlatom za mnogo, mnogo let. Torej, če vržemo illuminate s prestola, lahko imamo nek svoboden način življenja, takšen kot ga imajo na primer domorodna plemena, hkrati pa imamo v lasti tudi izredno napredno tehnologijo, katero uporabljamo takrat, ko je to potrebno; tehnologija služi nam in ne mi tehnologiji [npr, Nassim Haramein - Verjamem (I Belive)]. ČE je/bo spust v podzemlje oz. obračun s hudičem uspešen.
 
 
P.S.S. Podobno tematiko o izdaji, ki jo prikazuje Špicparkeljc, najdemo tudi v Zgodbah iz Narnije: Lev, čarovnica in omara. Ko Edmund prvič pride v Narnio (sledi svoji sestri Lucy), se izgubi in naleti na temno/snežno kraljico/čarovnico. Snežna kraljica presenečena, ko vidi novi obraz. Da ga spodbudi k besedi mu pričara pladenj zanj odličnih (mandeljevih) piškotov, in ugotovi, da je človek, Adamov sin; s tem pa je povezana tudi prerokba o koncu zime in njenega vladanja. Kraljica mu obljubi, da lahko dobi še več slastnih piškotov, a le v njenem gradu in če s seboj pripelje svoji dve sestri in svojega brata. Edmund poln strahospoštovanja nad njeno veličino in očaran nad njenimi dobrimi piškoti obljubi, da bo to storil. V zameno za ene uboge pričarane piškote je pripravljen izdati svoji sestri in brata. —- Prenešeno to v sedanji čas: kaj vse je zaslepljeni človek danes pripravljen storiti za malo večjo plačo, bolj debelo denarnico oz. večje številke na bančnem računu; nekaj malega posvetne moči, vpliva in prepoznavnosti,.. ? …. ….