
Med branjem opisa in tudi v življenju na sploh je dobro imeti v mislih tolle in tolle, še posebej za tiste, ki me “poznate” oz. veste, kako fizično izgledam.
datum objave: 25. vinotok 2007
ime bloga/strani: “Človek, ZBUDI SE!”
ime na neti: Lemurian
e-mail: lemurian.mu@gmail.com
leto rojstva: 82..85
horoskop: vodno znamenje
telesna višina: 182..85
regija: ljubljanska
dosežki:
- povprečen v srednji, popušil na faksu
- nisem poročen niti se ne pripravljam na poroko
- nimam svoje hiše niti svojega stanovanja niti svojega atomobila
- nobene velike nagrade, nobenega velikega priznanja
- nikoli bil frajer/popularen v družbi
- v preteklosti zelo zadržan
- včas dosti preigral igric
- dostikrat se “smilil samemu sebi”
- kar nekajkrat razmišljal o samomoru
Mi sploh še kaj ostane? Hja.. ogromno še ostane, ampak ne v standardnih pogledih.
Hočem povedat predvsem to, da je naša civilizacija usmerjena le v en majhen delček vesolja, da smo pozabli kako živet. Hočem povedat, da ne rabite vseh teh materialnih dobrin, vplivnih prijateljev, družbe, da bi lahko bili notranje mirni, srečni če hočete. Da to v resnici nima nobene veze z zunanjimi stvarmi. Da ne rabite čakat, da se bodo vse vaše želje in sanje izpolnile. Sreča in mir v resnici nista odvisna od tega, čeprav marsikdaj zgleda drugače.
Ne pravim, da zdaj pa zaničevat te stvari. Ne, sploh ne. Ne jim pa dajat pomembnosti, ki je nimajo. Ker če jim daste pomembnost, potem vas bo strah, da boste to izgubili in v resnic ne morate resnično uživat v teh stvareh. Ujeli se boste v mlin, v podganjo dirko; poželenje ali prepričanje, da me svet lahko izpolni in strah ali prepričanje, da mi svet lahko vzame mojo srečo. Na ta način boste vedno sužnji.
Več o sebi.. Niti se mi ne zdi toliko pomembno, da bi tu pisal življenjepis, morda kdaj drugič. Vedite le to, da nisem imel krasnega otroštva, da nisem imel krasnega odraščanja, da tudi sedaj v očeh širše družbe nimam kaj dosti. Ampak, to me v resnici niti ne moti. Preveč samovšečno? Ali bi se zaradi tega moral sekirat in nekaj na silo forsirati, se nekaj pretvarjat? Kar je bilo je bilo, naučit se nekaj iz tega in it naprej.
Kako pa zgledaš v očeh drugih je pa čist relativno, od vsakega posameznika odvisno. Če se boste oziral na to kaj drugi mislijo, če boste na druge čakali, potem ste z eno nogo že v grobu. Kaj bi naredili veliki znanstveniki, če bi delali tako kot drugi rečejo? Ne spet pretiravat, vzameš mnenja, jih sprejmeš, preveriš, pregledaš, in greš naprej. Sto ljudi sto čudi, vsem ugajat ne gre.
Kljub vsemu pa je nekaj oprijemljivih dosežkov:
- shujšal za 18 kil; iz 95 na 77 v dveh letih, brez da bi namenoma hujšal
- od prosinca 2005 nisem bil bolan; vročina, prehlad, gripa, angina,… Brez uporabe zdravil kot so antibiotike, lekadol, septolete,.. Med tem, ko sem pred tem bil vsako zimo prehlajen in vsaj enkrat zbolel.
- mozolji po obrazu izginili; nekaj so seveda leta, ogromno pa način življenja
- redno telovadim in meditiram minimalno 40 minut na dan, včasih je bilo za kaj takega “škoda časa”
- upam se hodit po gozdu, kar je bilo pred tem nemogoče
Malo manj oprijemljivi dosežki:
- ni me strah biti sam
- zaupam življenju
- težje me situacije vržejo s tira
- dosti uvidov, prebliskov, idej
- bolj odločen
- lažje grem preko strahu in lenobe
- ne moti me toliko kaj si drugi mislijo
Moto: “Najprej dobre temelje, potem vse ostalo.”
P.S. Nekaj o meni najdete tudi v objavi Alibi.
posted on December 17th, 2007 at 12:27 pm
posted on January 7th, 2008 at 8:48 am
posted on January 20th, 2008 at 11:01 am
posted on May 14th, 2008 at 11:28 pm
posted on June 13th, 2008 at 11:03 pm
posted on July 19th, 2008 at 2:59 pm