Človek, zbudi se..

Odlomek (zadnji del) razprave z naslovom Moči uma (The Powers of the Mind)
Swami Vivekananda, Los Angales, 8. januar 1900

Naj besedilo govori samo zase.

…Veste kaj bi hindujec pogosto rekel, ko bi se moral boriti s svojimi nasprotniki: “Oh, eden od naših jogijev bo prišel in vse pregnal.” Mogoče je to malo pretirano, ampak naj bo kar hoče, kakšna moč neki leži v roki ali v meču? Vsa moč je v Duhu (Spirit).

Če je to res (vse te nadnaravne moči, ki jih imajo nekateri ljudje, o.p.), potem je to zadostna vaba za um (mind), da poseže po najvišjem. Ampak tako kot je zelo težko narediti velik uspeh v drugih znanostih, tako je tudi v tej – ne, še veliko težje. A vendar večina ljudi misli, da so te moči pridobljene z lahkoto. Koliko let rabite da obogatite? Pomislite na to? Najprej, koliko let sploh rabite, da se naučite elektrotehniko ali strojništvo? In potem morate delati do konca življenja.

Ampak spet, večina drugih znanosti se ukvarja s stvarmi, ki se ne premikajo, ki so nepremične. Stol lahko analizirate; stol ne bo zbežal. Ampak ta znanost (joga, duhovnost, o.p.) se ukvarja z umom, ki se ves čas premika; trenutek ko ga hočete preučevati, se izmuzne. Sedaj je um v enem razpoloženju; naslednji trenutek, mogoče, je drugačen – spreminja se – ves čas se spreminja. Med vsem tem spreminjanjem mora biti preučen, razumljen, doumljiv in obvladovan. Koliko težja je potem ta znanost! Potreben je neizprosen trening. Ljudje me sprašujejo zakaj jim ne dam praktičnih navodil. Zakaj, to ni hec. Tu stojim na tem odru in vam govorim, in potem greste domov in ne bo nobene koristi; in tudi zame je ne bo. Nato boste rekli: “Vse to je neumnost.” Je, ker ste hoteli iz tega narediti neumnost. Jaz vem zelo malo o tej znanosti; ampak za to malo kar vem, sem delal trideset let svojega življenja, in že šest let govorim ljudem to malo kar vem. Potreboval sem trideset let, da sem se naučil – trideset let trdega dela. Včasih sem delal dvajset ur na dan; včasih sem spal le eno uro; včasih sem delal cele noči. Včasih sem živel v krajih, kjer je komajda kakšen zvok slišen; včasih sem moral živeti v jamah. Pomislite na to! In vendar vem malo ali nič; komaj sem se dotaknil roba oblačila te znanosti. Ampak razumem, da je resnična in obsežna in čudovita.

Sedaj, če je kdo tu izmed vas, ki bi se res rad naučil te znanosti, bo moral začeti z vrstno odločnosti, enako kot, ne, celo večjo, kot če bi se lotil katerega koli posla v življenju. In kakšno količino pozornosti zahteva posel, in kakšna neizprosna naloga je to! Celo če oče, mati, žena ali otrok umre, se posel ne sme ustaviti. Celo če se srce lomi, moramo iti do svojega delovnega mesta, ko je vsaka ura dela bolečina. To je posel; in verjamemo, da je to upravičeno, da je to v redu.

Ta znanost kliče po več marljivosti, kot jo lahko katerikoli posel sploh zahteva. Veliko jih lahko uspe v poslu, zelo malo v tem, ker je toliko odvisno od posebne konstrukcije osebe, ki to študira. Kot v poslu, lahko da ne bodo vsi obogateli, vendar vsak lahko nekaj naredi; tako je tudi v študiju te znanosti, vsak lahko dobi bežen vpogled, ki ga bo prepričal o teh resnicah in o dejstvu, da so vedno bili ljudje, ki so to popolnoma spoznali.

To je obris te znanosti. Stoji na svojih lastnih nogah, v svoji lastni luči in izzove primerjavo s katerokoli drugo znanostjo. Veliko je prevarantov, čarovnikov, in več jih je tu, kot kjerkoli drugje. Zakaj? Zaradi enostavnega razloga, kajti bolj kot je posel koristen, večje število prevarantov in prevar. Ampak to še ni razlog, da posel ne bi smel biti dober. In še nekaj: lahko je dobra intelektualna gimnastika poslušati vse te argumente in je v intelektualno zadovoljstvo poslušati o čudovitih rečeh. Ampak, če se kdo izmed vas hoče naučiti kaj več od tega, zgolj udeleževanje predavanj ne bo dovolj. To ne more biti naučeno na predavanjih, kajti to je življenje; in le življenje lahko prenese (convey) življenje. Če je kdo izmed vas resnično odločen, da se to nauči, mu/ji bom z velikim veseljem pomagal.