Dobrodelnost, prijaznost, nevednost

Alan Watts v ‘A. W. Teaches Meditation’ je podal naslednjo ponazoritev:
“Revica, naj ti pomagam, sicer boš utonila”, je opica rekla ribi, in jo brez oklevanja prestavila na drevo.
(“Kindly let me help you or you’ll drown,” said the monkey putting the fish safely up a tree.)
 

Afričani so organizirali dobrodelno akcijo, kjer zbirajo radiatorje za premražene in zasnežene Norvežane:

* objavljeno tudi na rtvslo.si
* glej še:
** Norway for Africa – Live Aid ’85
** Band aid – Do they know it’s christmas

Nadaljuj z branjem zapisa: ‘Dobrodelnost, prijaznost, nevednost’

Modra misel ~ Dokazovati svoj prav

tt

 


 

dr. Vesna Vuk Godina ~ Religija in religioznost v antropološki perspektivi: “Znanost je iluzoren projekt.”

 
Združenje ateistov Slovenije, 29. feb 2012, predavanje ‘Religija in religioznost v antropološki perspektivi’, Vesna Vuk Godina:

dr. Vesna V. Godina: “Religija in religioznost v antropološki perspektivi”

 

Ateizem, ateist, v smislu: nekdo, ki ne verjame v OSEBNEGA Boga, vladarja vesolja, vrhovnega poglavarja stvarstva.

P.S. dober tudi intervju “Kje smo po dvajsetih letih samostojnosti Slovenije?” (glej tretji zapis) — oz. glej zapis/transcript pogovora tukaj (html).
 

Alan Watts ~ Learning the human game

Spoznavam, da ima vsaka specifična poklicna skupina posebno skrb, ko se udeležijo seminarja kot je ta; kakšna je praktična uporaba idej v njihovem specifičnem poklicu. In velikokrat so me zelo konkretno vprašali, da če razlagam igro človeštva in promoviram neke vrste filozofijo ‘življenja kot igre’, kako boste to prenesli na vaše stranke, študente, paciente, itd oz. kakorkoli jih že imenujete. In zagotavljam vam, da je to ena od tem na zemlji, o kateri vas ne bi smelo skrbeti.

Zelo pogosto govorim, različnim skupinam govorim. In v teh skupinah so ponavadi starši in slišijo o določenem pogledu in hočejo vedeti, kako to uporabiti pri njihovih otrocih. Kot da bi bili otroci neke stvari, na katerih uporabljate določene reči. Otroci so zelo prebrisani in v trenutku, ko na njih hočete uporabiti metodo, se zavedajo, da nekaj ni prav. In edini način, da karkoli naredite z otroki je, da ste NARAVNI, da ste VI SAMI. Ampak ni nobenega načina, kako to narediti, kajti v trenutku, ko se zavedate, da ste naravni, niste! Če pa ste oseba z nečem FASCINIRANA, vas nekaj močno pritegne, v čemerkoli, ni važno kaj za vraga to je, otroka to privlači, od vas pridobi navdušenje preko osmoze. In na popolnoma enak način, če ste popolnoma prevzeti z življenjem, lahko opravljate psihoterapijo brez kakršnekoli tehnike. Obstajajo rituali, ki vas privedejo v stik z ljudmi; morate se dogovoriti za sestanek, oni imajo problem in bi se radi pogovorili o tem. In to moramo sprejeti. A preko tega, si pravzaprav želijo spoznati osebo, katera ima IZPOLNJENO lastno življenje, raje kot osebo, ki je poklicana za to, da ureja življenja drugih ljudi. Ni načina kako bi to storili! (3.08)

 

In ravno tako kot otroci, ki ne marajo pretvarjanja in nekih agend, postanem alergičen, ko poslušam raznorazne “intelektualce”, “doktorje znanosti”, ki poizkušajo biti intelektualni (to je objektivni in znanstveni in analitični in naravni), ampak vse kar počno je, da zagovarjajo in branijo stališča svoje pozicije/ideologije; in vse argumentacije prilagodijo svojemu stališču. Naj bodo to levi ali desni, črni ali beli, rdeči ali modri,.. — na bruhanje mi gredo!

In potem se sprašujem, kakšna je vrednost let in let izobrazbe in študija in polnjenja svojih možganov z informacijami/podatki, če nimajo razčiščenih osnovnih življenjskih pojmov, če niso dovolj trdni, da bi zmogli stati na “svojih lastnih nogah”, če nimajo modrosti, kako to ŽIVETI v vsakdanjem življenju. …
 

In tako kot Watts pravi, ljudje nismo neke STVARI, na katerih je možno uporabiti določena orodja (v določeni meri sicer deluje, vendar..). Ljudje smo predvsem BITJA, in en na drugega vplivamo na tisoč in en način, ne le preko hipnoze besed; pomembna so tudi dejanja, pomemben je NAČIN, KAKO se človeško bitje nečesa loti, kakšno energijo prinese s seboj, kaj sporoča zgolj s svojo PRISOTNOSTJO, telesno mimiko in svojo AURO. — Kar je tudi razlog, da zakoni na papirju, če niso ukoreninjeni v družbeni praksi, ne morejo nikoli delovati. Starš, ki otroku nekaj prepove, sam pa to prepovedano počne, otroka naredi le še bolj zmedenega. Enako v “družbi” (karkoli že ta stvaritev pomeni oz. je),…
 

Optična čarovnija: Inverzija barv ~ in dopolnjujoči si polovici

Verjetno ste že zasledili naslednji “optično iluzijo”:

jesus_blackandwhite

Navodilo je naslednje: (a) glejte v središče slike približno 30 sekund, (b) mežiknite (pomaga, ni pa nujno), in (c) poglejte v/na belo steno ali beli papir. Kaj vidite?
 
 

Kaj pa naslednji primer? Velja enako navodilo:

triangle_green

Kaj se vam prikaže na steni/papirju?
 

Postopek lahko ponovite s to razliko, da po točki (c) (ali namesto točke (c)), dodate še naslednji korak, to je: (d) zaprete oči in dopustite, da se vam v tretjem očesu! oblikuje/izkristalizira slika. Presenetljivo, da na enak način deluje tudi v tem primeru!
 
 

Odgovor“: Nadaljuj z branjem zapisa: ‘Optična čarovnija: Inverzija barv ~ in dopolnjujoči si polovici’

Špicparkeljc ali kako so illuminati nategnili človeštvo

spicparkeljc-rumpelstiltskin-rumpelstilzchen

Za vso to civilizacijsko dogajanje bi lahko bil arhetip/prispodoba zgodba o Špicparkclju (povezava na youtube video) ():

Oče ni mogel več plačevati davkov, zato se zlaže, da ima njegova hči poseben dar in lahko “iz slame naredi zlato”. Kraljevi odposlanec to izkoristi, pripelje njegovo hči pred kralja, mu pove zgodbo – kralj pa, sicer pravičen in dober kralj, ker je njegovo kraljestvo v dolgovih in revščini (kasneje izvemo da zaradi tega, ker je njegov svetovalec/illuminati denar na skrivaj kradel – denar lahko uporabimo tudi kot metaforično, neka pomembna lastnost oz. znanje: na primer, pristna religioznost, metafizično/duhovno znanje brez zavajanja, skrb za zemljo, sposobnost pridelati si hrano in poskrbeti za svojo okolico,..) ni imel druge izbire in dodeli blagoslov, da klet napolnijo s slamo, katera naj bi do jutra postala zlato. To je uvod v to godljo – sedaj prihaja bistveno:

Dekletce joče in joče, ker se ji niti sanja ne, kako bi spremenila slamo v zlato, in če tega ne bo storila, bodo njo in njenega očeta obesili. Za to štorijo nekako izve škrat (ne vemo kako) in se prikaže v njeni sobani. Pravi, da on lahko naredi iz slame zlato, in da je pripravljen priskočiti na pomoč, vendar hoče nekaj dragocenega v zameno. Dekletce mu podari prstan in zjutraj je sobana polna zlata, vsi na dvoru zadovoljni. Vendar pokvarjeni svetovalec pravi, da bo to premalo zlata, in da bi izkoristili priliko in ga naredili še več. Kralj nekako neodločen, a pritrdi. Drugi večer ista zgodba, dekletce da škratu v zameno družinski medaljon, katerega ji je podarila njena pokojna mama. Na dvoru zopet vsi zadovoljni, vendar bi imeli še več zlata – zakaj pa ne, če lahko, kdo ve, kdaj se bo takšna prilika spet ponudila. A ta naloga je zadnja. Kralju, ki je dobrega srca, se dekletce sicer smili a ne more nič ukrepati, ji pa obljubi, da se bo z njo poročil. Dekletce zaprejo v veliki skedenj, dekletce vsa obupana, kajti tokrat škratu nima kaj dati. Škrat se pojavi, ves presrečen – končno je pišel do kopčije, katero je očitno ves čas nekako načrtoval – nekaj hoče v zameno. Dekletce obljublja vse bogastvo: “Ko bom kraljica, vam bom lahko dala vse bogastvo sveta.” A škrat tega noče, on ima vse to na voljo, če lahko iz slame naredi zlato, in zlato marsikaj velja pri ljudeh, torej si lahko kupi skorajda karkoli želi – zato to ponudbo odkloni in pravi: “Bogastvo – kaj mi bo? Želim si veliko več od tega, nekaj živega. Svojega prvorojenca mi boš dala!” [1]

spicparkeljc_prvorojenec_bogastvo_

Bodoča kraljična se malo obotavlja, škrat še dodatno podpiha situacijo in dekletce kajpak privoli – nekako si verjetno misli, da se bo že izmuznila. Zjutraj zlato, dekletce postane kraljična, rodi otroka, sina. Pojavi se škrat. Hoče otroka. Kraljična mu ga ne da: “Rajši umrem, kakor da ti izročim detece.” A škratu je obljubila, “dala si besedo”, in obljuba presega fizične zakone: škrat tleskne s prsti in otrok se pojavi v njegovem naročju. Kraljična joka in ihti, in prosi škrata, da tega pa naj ne naredi, in nekako se škrata to le dotakne oz. uživa v njeni agoniji, in se odloči, da ji da tri dni časa, da ugotovi njegovo pravo ime, “moje ime je največja skrivnost, če ga uganeš, lahko sinka obdržiš” [2]. Prvi večer nič, drugi večer nič, tretji večer kraljičini prijatelji zaidejo globoko v gozd in slišijo škratovo ime: “Danes kuham, cvrem in pečem; jutri po otroka stečem. Dobro da nihče ne ve, da mi Špicparkeljc je ime.” (Škrata je izdala njegova lastna aroganca in vzvišenost.)

Škrat ju pri tem zaloti in s čarovnijo ustvari okoli njih labirint, s katerega naj ne bi prišla nazaj – vsaj ne v pravem času. Škrat gre še zadnji večer h kraljici, jutro se bliža, in ravno pravi čas kraljičina odposlanca (nekako le najdeta izhod) prideta in povesta ime [3]. Ko kraljica pove škratovo ime, škrat začne goreti in z ognjem za petami odhiti iz palače.

spicparkeljc_izgubamoci
 

[2] Kraljična je izvedela njegovo ime, njegovo bistvo, njegovo največjo skrivnost, tisto srž/jedro/srce, ki je poganjalo njegovo hudobijo, in ko je izvedela za to bistvo, se je znala tudi pred tem zavarovati in ubraniti, kar pomeni konec škratove moči. Preneseno v sedanji čas: enkrat, ko bodo ljudje DOJELI kaj je bistvo temnih sil, illuminatov, šele tedaj se bodo znali ubraniti njihovih napadov in jih tudi poraziti. Vse dokler pa bomo nasedali nekim pravljicam o svobodi, demokraciji, možnosti soodločanja, veličini civiliziranega življenja, kako lepo in edino pravilno je biti podjetnik/politik/pravnik/zdravnik/doktor, kako lepo je živeti meščansko/aristokratsko življenje na račun drugih.. vse do tedaj pa bodo zganjali raznorazne proteste in organizirali državljanske forume, a spremenilo se ne bo nič.
 

[1] Še bolj pomembna pa je škratova izjava: “Bogastvo – kaj mi bo? Želim si veliko več od tega, nekaj ŽIVEGA. Svojega prvorojenca mi boš dala!” Illuminati imajo vse, imajo denar, imajo v rokah ključne/strateške pozicije moči, imajo v rokah inštitucije, organizacije, določene naravne vire – imeli so jih že od vsega začetka svojega delovanja. Prav tako imajo v rokah tudi veliko ozemlja, tako da tega zares niti ne rabijo. A največja dragocenost na tem planetu ni zlato in naravni viri, ampak ČLOVEŠKA DUŠA [glej in premisli že o stokrat omenjenem viru: Zgodba tvojega suženjstva, npr]. Zato bi illuminati radi osvojili to poslednjo trdnjavo in se z njo hranili in napajali. Te dragocenosti pa ne morajo kar tako z lahkoto dobiti, potrebno je ogromno spretnosti, manipuliranja, laganja in zavajanja, znanja psihologije, (človeka lahko fizično sicer zasužnjijo, a na ta način jim je duša nedostopna – na nek način).. In tako so si ti hudički izmislili marketing in propagando, kjer bodo ljudem dali neke ultimativno LAŽNE dobrine: uživaško življenje, hrana, pijača, potešitev seksualnih potreb, velike hiše, stanovanja, vile, avtomobili, vsak dan nova oblekca, novi čevlji, življenje brez bolečine in odgovornosti, brez truda in napora,… Pokazali so, kako lahko z tehnologijo in znanjem nadomestimo fizično delo.

A vse ima svojo CENO, kot pravijo starejši ljudje. In cena za vse te užitke, tehnologijo,… Petdeset let nazaj, ko smo več ali manj živeli v materialni revščini, tega ni bilo mogoče videti, a danes, danes postaja precej očitna cena tehnologije in tega, da smo sužnji svojim užitkom. Imamo ogromno reči, a si jih ne upamo uporabiti oz. nimamo časa za njih. Ljudje, ki delajo 12 ur na dan, lahko imajo sicer veliko denarja, a nimajo časa za uporabo. Ko končno pridejo do časa na stara leta, nimajo zdravja in energije. Ljudje, ki imajo veliko časa in energije, nimajo denarja, ker tisti egoistični prasci šparajo za svojo penzijo, za svojo lažno in utopično in nikoli videno prihodnost. Hkrati so si pa svet takšen naredili, da če nisi podjetje/institucija, če nimaš papirjev in potrdil, in če ne izstaviš računa, ne moreš nič narediti. Hkrati pa rabiš denar za vsako pizdarijo; vsak hoče le denar, usluga, blagovna menjava – to je ničvredno, tega nihče ne rabi niti noče. Lahko imajo velika posestva, materialno blagostanje, ženo, otroke, psa, a nimajo časa se z njimi ukvarjati. Ne morejo si vzeti dneva prostega, ne upajo si gledati v zvezde, ne upajo si zakuriti tabornega ognja,… Pridejo domov, in vse kar se upajo je to, da se zicnejo pred televizijo… Mislijo, da so svobodni, a bolj zasužnjeni kot kdajkoli v zgodovini kali-juge; in njih duša je več ali manj prodana.

P.S. Še en primer verjetno marsikdo od vas pozna. Gresta na obisk ali k vam pride kakšen malo bolj premožen podjetnik, se pripelje z lepim novim dobrim avtom (bmw, mercedes, in podobno), in seveda mladoletniki zelo navdušeni. Mladino podjetnik vzame s seboj na testno vožnjo ali jim da celo avto za vozit – navdušenje izjemno. In sedaj bi mladci kar na enkrat tudi oni sami imeli tak avto in o tem sanjarijo, in so marsikaj pripravljeni za to narediti (to je sicer bolj redko, a vendar). In idealno za tega podjetnika bi bilo, če si na ta način na svojo stran in biznis pridobi novo delovno oz. kakšno drugačno silo, energijo, se razširi. No, seveda mladci ne morajo imeti takoj svojega avtomobila, za to morajo marsikaj narediti in se marsičemu odpovedati (s čimer sicer ni nič narobe), je pa močno problematično, če se v zameno za dodatni denar odpovejo etiki, morali, poštenosti, in gledajo zgolj na to, da bodo čim hitreje zaslužili in čim prej imeli možnost voziti se s takšnim avtomobilom. Kar se mnogokrat zgodi.. in za nekaj časa imajo malo veselja, potem velikokrat sledi precej krut konec (nezmožnost odplačevanja kreditov oz. starih dolgov).. Ujamejo se na limance in v nepomembne reči vložijo ogromno svoje energije, od česar pa konec koncev nimajo nič – pridobi le podjetnik/sistem..
 

[3] V vseh teh pravljicah, spomnim se še nekaterih drugih Grimovih – pa tudi ostalih mitih, je vedno neka rešitev iz nastale godlje. A zahteva precej napora in spust v podzemlje in obračun z zlom/hudičem (glej Joseph Campbell, Power of the Myth). Če se dobro izteče, če je avantura uspešna, lahko junak in njegovo kraljestvo na koncu konča z dodatnimi vrednotami in dobrinami, ki jih na začetku ni imel. Na primer, v tej naši zgodbici dekletce postala kraljica, kraljestvo pa je preskrbljeno z zlatom za mnogo, mnogo let. Torej, če vržemo illuminate s prestola, lahko imamo nek svoboden način življenja, takšen kot ga imajo na primer domorodna plemena, hkrati pa imamo v lasti tudi izredno napredno tehnologijo, katero uporabljamo takrat, ko je to potrebno; tehnologija služi nam in ne mi tehnologiji [npr, Nassim Haramein – Verjamem (I Belive)]. ČE je/bo spust v podzemlje oz. obračun s hudičem uspešen.
 
 
P.S.S. Podobno tematiko o izdaji, ki jo prikazuje Špicparkeljc, najdemo tudi v Zgodbah iz Narnije: Lev, čarovnica in omara. Ko Edmund prvič pride v Narnio (sledi svoji sestri Lucy), se izgubi in naleti na temno/snežno kraljico/čarovnico. Snežna kraljica presenečena, ko vidi novi obraz. Da ga spodbudi k besedi mu pričara pladenj zanj odličnih (mandeljevih) piškotov, in ugotovi, da je človek, Adamov sin; s tem pa je povezana tudi prerokba o koncu zime in njenega vladanja. Kraljica mu obljubi, da lahko dobi še več slastnih piškotov, a le v njenem gradu in če s seboj pripelje svoji dve sestri in svojega brata. Edmund poln strahospoštovanja nad njeno veličino in očaran nad njenimi dobrimi piškoti obljubi, da bo to storil. V zameno za ene uboge pričarane piškote je pripravljen izdati svoji sestri in brata. —- Prenešeno to v sedanji čas: kaj vse je zaslepljeni človek danes pripravljen storiti za malo večjo plačo, bolj debelo denarnico oz. večje številke na bančnem računu; nekaj malega posvetne moči, vpliva in prepoznavnosti,.. ? …. ….
 
 

Trinitas XII ~ George Carlin II.

Precej dobra opredelitev problemov, sicer na trenutke dokaj krut in brezčuten – a kljub temu neprecenljivo.
 

TAVIS SMILEY | Guest: George Carlin | PBS

GC: Zanimiva je stvar o tej državi.. Govorijo, kako imamo svobodo izbirte – saj veste, svobodo izbire? – zelo omejeno. Pomembno je: omejena izbira. Dve politični stranki – v osnovi. Velike medijske družbe, pet, šest? Naftne družbe, sedaj mislim da so tri vse skupaj, ali štiri. Velike banke, velike posredniške hiše, velika računovodska podjetja,.. Pri vseh rečeh, katere so pomembne, je izbira zmanjšana. Časopisi, v mestu, koliko? Včasih so bili trije, štirje, sedaj eden ali dva – in lastniki so isti, in ti imajo v lasti tudi radijske in televizijske postaje. Ampak sladkarije, dvaintrideset okusov; vse reči, ki niso pomembne, nepomembne reči: veliko izbire. Veste kaj jaz pravim? Veste kakšna je vaša svoboda izbire v Ameriki? Papir ali plastika – to je to, gotovina ali charge, aisle ali okna, kaditi ali ne kaditi, coca-cola ali pepsi; to so vaše izbire, vse ostalo je nekako položeno pred vas. Naredite to kar resnično hočejo – naredijo kar hočejo. Enkrat ko so si prilastili državo [1913 eden od pomembnih datumov, op. pr.]; naredijo kar hočejo.

TS: Ko govoriš o izbirah, da so nam jih odvzeli, kakšno je tvoje mnenje – rad bi te to vprašal, kajti o vseh teh rečeh o katerih si govoril skozi leta, so.. Prehodili smo cel krog glede tega, zato sem tako počaščen – hvala, ker si prišel. Ampak trideset lep po tem ko si govoril o tem, je ta velika debata, ta velik prepir, ali so nam odvzeli državljanske svoboščine. Kakšno je tvoje mnenje?

GC: Mislim da, če pogledate na zgodovino zakonov, ki so bili sprejeti v zadnjih 30, do 40 letih.. Obstaja nekaj čemur se reče družbena histerija/nerazsodnost. Družbena histerija je poudarjena – večinoma – s strani medijev. Kriminal. V času Nixona je bil kriminal velika družbena histerija; preveč je kriminala, sodišča niso kompetentna, preveč kriminalcev se izogne kazni, potrebujemo strožje zakone. Veliko civilnih svoboščin je bilo odpravljenih na račun (in terms of) pravic kriminalcev in pravic obtožencev, in ljudi, katerim so sodili. Te so omejili, zmanjšali so jih. Te pravice, katere zagotavlja ustava in bill of rights. Spet druga družbena histerija: droge. Zgodila se je ta reč z drogami, ista stvar. “Velika poplava mamil, bojevali se bomo proti drogam, potrebujemo novejše in strožje zakone, potrebujemo ___ in kazni, imeti moramo pooblastila preiskati hiše, moramo narediti to, imamo razloge..” Vse te bližnjice, so imele za posledico manj svoboščin zaradi družbene histerije. [glej: David Icke: Problem-Reaction-Solution] Mediji povzročijo bleznost/divjost, vsi so navdušeni, legislat/zakonodajalec to sprejme, izvršilec/executive to podpiše, in sodniki potem oz. sodstvo – v redu, včasih kasneje, ko pač pride do njih. In kar se zgodi je to, da imate manj neodvisnosti/freedoms, manj svoboščin/liberties, civilnih svoboščin, manj pravic. In tretja socialna histerija je terorizem. To je bilo odpravljeno. Sedaj je malo več razlogov. Pogledate 9/11 [911, klic na pomoč], zelo dramatičen dogodek, ampak tudi to so uporabili, s ‘patriot act’-om, da zmanjšajo naše svoboščine. Pravijo, “no, če nimate ničesar za skrivati, kaj potem skrbite?” Poznate to? Povejte mi o ljudeh, ki so ravno prišli iz zapora, zaradi DNA-ja – pozabite – ker niso imeli nič skrivati.. Poslušajte, ta država je v lasti lastniškega razreda, naredijo več ali manj kar hočejo. Jaz sem ugotovil, da je to kot nastop norcev. Jaz naredim tako, veste kako naredim? Zame, če si rojen v svetu, dobiš karto za nastop norcev, dobiš karto za nastop norcev. Če si rojen v Ameriki, dobiš sedež v prvi vrsti. Tako da, nekateri ljudje so v tem nastopu. Imamo norce. Potem imamo nekatere ljudi, ki hočejo popraviti/fix te norce, ti so ___, pravniki, okoljevarstveniki,.. “Popravili bomo norce, ali ni to grozno, dajmo to narediti.” In potem so ljudje, ki zgolj gledamo nastop norcev, mednje spadam sam. Nekateri o tem pišemo in govorimo, in jaz to počnem. Ja, pravim: “Poglej kako slabo ti gre.” – ne štejem se mednje – “Poglejte kako slabo vam gre ljudje, kako ste si to dovolili? Zakaj ste jim pustili, da so vam to naredili?”

 
 

George Carlin the illusion of freedom (Iluzija svobode)

Američani očitno mislijo, da bodo počitnice trajale večno, da bodo kar trajale in trajale. In v resnici ne vidijo napake določenih stvari. Thomas Raynesford Lounsbury (1838–1915), vzgojitelj v 19. stoletju, je rekel: “Ne neha me presenečati neskončna zmožnost človeškega uma, da se upre uvedbi/predstavitvi uporabnega znanja.” (“It never ceases to surprise me at the infinite capacity of the human mind to resist the introduction of useful knowledge.”) In to se dogaja, ljudje vedo boljše, ljudje čudijo, da obstaja nekaj boljšega, ampak gredo proti temu, mislijo, da ni nobenih posledic. Zanesljivo gredo navzdol. Veste, ta država je v resnici končana, resnično je tehnično končana. Vprašanje je le še o tem, kako se bo konec iztekel. Res je, res je. Lahko to vidite, lahko to duhate. Vsakdo, ki ne more videti ali duhati, tega ne razume. Obstaja medicinski izraz, ki ga uporabijo v bolnišnicah, ko oseba nima več prihodnosti na tem planetu, ko jim ne morejo več pomagati, in na list napišejo CTD: circuling the drain, po odtoku navzdol. In to mi počnemo, počasi krožimo po odtoku in krogi postajajo manjši in postajajo hitrejši. Osebno v tem uživam. Osebno nimam vložka na določen izid. Osebno uživam v tem cirkusu, v katerega so me povabili. Pogostoma sem rekel, ko se rodite v svetu dobite vstopnico za nastop norcev, ko se rodite v Ameriki, dobite sedež v prvi vrsti in ne bi mogel bolj uživati.
 

GC: Govorim o dejstvu, da je vojna nekaj, kjer stari ljudje zavarujejo svoje ozemlje s tem, da pošljejo mlade ljudi, oz. bogati stari ljudje varujejo svojo lastnino s tem, da pošiljajo srednji in revni razred mladih ljudi v smrt. Vedno je bilo tako. [aplavz]

GC: Vse to debatiranje namiguje na to, da so resnično izbire v tej državi, da resnično imate izbire, svobodo izbire. (sogovornik, parafraziram: “Nihče nikogar ne sili v vojsko.”) To je iluzija. Američani… [sedaj je pokapiral kaj je rekel:] Čudim se, zakaj imajo takšne probleme, da zapolnijo mesta v tej prostovoljni vojski – sprašujem se zakaj. Naj povem nekaj o izbiri. Ne obstaja resnične izbire! Pravijo svoboda izbire. Na volju imate ILUZIJO izbire. Američani naj bi se počutili svobodne s tem, da izvajajo nepomembne izbire, nimate… Veste kaj so izbire v tej državi? Papir ali plastika. Aisle ali okna. Kaditi ali ne kaditi. To so vaše resnične izbire.
 

GC: Pred nekaj časa nazaj sem dobil občutek, da ni presenečenje, npe bi smelo bit presenečenje. Ne bi smelo biti presenečenje, da bogatim belim ljudem ni mar za revne črne ljudi. Pika. [aplavz] Ni visoko na njihovem seznamu. Niso visoko na zavednem ali nezavednem seznamu teh ljudi, ki vodijo stvari v tej državi: lastniki. Pozabite te neumne volitve, lastnikom te države ni mar za revne in.. (sogovornik: “Ali mi govori Karl Marks? Lastniki te države so volilci v tej državi.”) O tem se pa motite. (sogovornik: “Ali niso lastniki v tej državi njeni volilci?) Poslušajte me, te volitve so farsa, farsa; mišljeno je.. [aplavz] Samo poslušajte za minuto, naučite se nekaj. Volitve v politiki so nastavljene z namenom, da Američani dobijo ILUZIJO, da imajo svobodo izbire. V resnici nimate izbire v tej državi. [aplavz]
 

GC: K temu imam dodatek. Resnična kraja v tej tej državi je v prenosu bogastva od revnih v roke bogatih. Žal mi je, da ne marate razredov in resnice, prijatelj moj, ampak resnica je, da ste z njimi obtičali. In revni so bili sistematično oropani in bogati so še bogatejši, pod tem kriminalnim, fašističnem, predsednikom in njegovo vlado [velik aplavz]. (sogovornik: “George, mislim da veš, kaj je fašizem. Veš kaj je fašizem? Veš kdo so nacisti?”) Ko bo fašizem prišel v Ameriko, ne bo v rjavih in črnih srajcah, ne bo v visokih škornjih, ampak bo Nike sneakers in Smiley majice. Smejoče se, smejoče se. Nemčija je izgubila drugo svetovno vojno, FAŠIZEM jo je dobil. Verjemite mi.
 

(…)

 
GC: Morate jim priznati za eno stvar, sedaj so na odprtem, niti ne poizkušajo stvari več prikriti. Lastniki te države so kupili volitve, rekli so, “dobili bomo te volitve, ljudi bomo postavili na sodišča z razlogom”. (sogovornik: __) Pozabite na vso to neumno sranje. Na odprtem so (sogovornik: Ne obstaja…), odkrito vozijo avtobus in vsi smo zadaj. (sogovornik: zaradi energijske politike, ki je bila izoblikovana v Kaliforniji – ne kot rezultat zarote.) Ne potrebujete, ne potrebujete, ne potrebujete, ne potrebujete URADNE zarote, ko se interesi skladajo. Ti ljudje so hodili na enake univerze, so na enakih nadzornih mestih, so v enakih klubih, imajo podobne interese, ne rabijo sklicati sestanka, vedo kaj je dobro za NJIH. In to dobivajo. Včasih je bilo sedem naftnih družb, sedaj so samo tri, kmalu bosta le dve. Reči, ki so pomembne v tej državi so zmanjšane v izbiri: sta dve politični stranki, le nekaj zavarovalniških agencij, šest ali sedem informacijskih družb, ampak če hočete begol-a imate na izbiro 23 okusov, ker imate ILUZIJO, imate ILUZIJO izbire. [velik aplavz] V rečeh, ki so resnično pomembne, ni svobodne izbire!!

 
 

George Carlin – Saving the Planet (Reševanje planeta)

Dandanes vidite ljudi – dežela jih je polna – ljudje cele dneve hodijo naokoli, vsako minuto dneva, in VSE jih skrbi. Skrbi jih zrak, skrbi jih voda, skrbi jih prst. Skrbijo jih insekticidi, pesticidi, dodatki v hrani, karcenogeni; skrbi jih izpušni plini, skrbi jih aspestice, skrbi jih reševanje OGROŽENIH vrst. Naj vam nekaj povem o ogroženih vrstah, v redu? Reševanje ogroženih vrst je le še en aroganten način s strani ljudi več, da bi NADZOROVALI naravo. To je arogantno vtikanje. To je prvotni razlog za naše težave. Ali nihče tega ne razume: VMEŠAVANJE v naravo. Preko 90%, močno preko 90% vseh vrst, ki so KDAJKOLI živele na tem planetu, ki so KDAJKOLI živele – ni jih več, izumrle so. Mi nismo vseh pobili. Enostavno so izginile. To pač narava počne. Danes jih izumre 25 na dan. In mislim ne glede na naše početje. Ne glede na to, kako se mi obnašamo na tem planetu, 25 vrst, katere so danes tu, jih jutri ne bo več: naj odidejo na lep način. Pustite naravo pri miru. Ali nismo naredili že dovolj? Tako smo samo-pomembni, tako samo-pomembni. Vsak bo nekaj rešil: rešite drevesa, rešite živali, rešite kite, rešite tiste polže. In največja aroganca izmed vseh: reševanje planeta. KAJ?!?! Ali me ti ljudje zajebavajo? Reševanje planeta? Saj še niti ne vemo kako bi poskrbeli zase! Nismo se naučili kako skrbeti drug za drugega in sedaj bomo rešili planet. Utrujen sem že tega sranja. Utrujen sem tega sranja. Utrujen.

Sit sem prokletega dneva zemlje, sit sem že teh kvazi-pravičnih/self-righteous okoljevarstvanikov, teh belih-buržo-liberalcev, ki mislijo, da vse kar je narobe s to državo je to, da ni dovolj kolesarskih poti. Ljudje poizkušajo za svoje volvote narediti varen prostor. Poleg tega okoljevarstvenike ne briga stanje planeta! Ni jim mar za planet! Ne v abstraktnem. Ne v abstraktnem. Veste kaj jih zanima? Čisti prostor, kjer bi lahko živeli. Njihovo lastno domače okolje. Da bodo lahko nekoč v prihodnosti oni osebno pomirjeni; omejeni, neumni, sebični interesi me niti ne presenečajo. [Podobno tudi sam “pogruntal”, zakaj mi namreč novodobni protesti, peticije in podobno, ne dišijo preveč: večinoma protestirajo le zaradi tega, ker je ogrožen njihov razvajeni/potrošniški/neodgovorni način življenja, in ne zaradi tega, ker bi bilo kaj temeljnega/bistvenega narobe s svetom (tako notranjim kot zunanjim; kar pomeni, da je temeljna neumnost tudi znotraj človeka in ne le zunaj) in načinom življenja.] Poleg tega, s planetom ni nič narobe! Nič ni narobe s planetom! Planet je v redu – ljudje so zahojeni! Razlika! Razlika!

Planet je v redu. V primerjavi z ljudmi, se planet drži zelo dobro. Tu je že 4.5 milijarde let; ste kdaj razmišljali o aritmetiki? Planet je tu že 4.5 milijarde let, mi smo tu, kaj?, stotisoč let, mogoče dvestotisoč let. In težko industrijo imamo le malo več kot 200 let. 200 let proti 4.5 milijardami – in mi mislimo, da smo nekako grožnja, da bomo nekako ogrozili to lepo, zeleno žogo, ki kroži okoli sonca [no, tudi to se lahko zgodi. Mars je uničila civilizacija podobna naši.]. Planet je že preživel veliko hujše stvari kot nas. Je bil skozi vse sorte reči SLABŠIH od nas. Preživel je potrese, vulkane, premike skorij*, continental drifts, sončni izpuhi, sončne pege, magnetske nevihte, magnestki obrati polov, 100 tisoče let meteorskega bombardiranja kometov in asteroidov, svetovne poplave, valovi, požari, erozije, ponavljajoče se ledene dobe, in mi mislimo, da bodo neke PLASTIČNE vrečke in neke aluminijaste pločevinke naredile razliko. Planet, planet, planet ne gre nikamor! Mi gremo! Odhajamo! Spokajte kufre ljudje, odhajamo. In niti ne bomo pustili kaj dosti sledu. Hvala Bogu za to. Mogoče male styrofoam, mogoče, male styrofoam. Planet bo tu ko nas že DOLGO ne bo več; le še ena propadla mutacija, še ena biološka stran pot, evolucijska cul-de-sac (slepa pot). Planet bo z nami pometel kot z bolhami. Nadloga na površini planeta. Hočete izvedeti, kako gre planetu? Vprašajte ljudi v Pompejih, ki jih je vulkanski pepel zamrznil v določen položaj – kako gre planetu. Hočete vedeti, ali je planet v redu? Vprašajte ljudi v Mexico-City-u ali Armeniji ali na stotine drugih področij, ki so poteptana pod tisoči tonami potresov, če mislijo, da so grožnja planetu – ta teden. Ali tiste ljudi v Kilowai-ju na Hawajih, kateri so si zgradili dom zraven aktivnega vulkana in potem se sprašujejo zakaj imajo lavo v dnevni sobi.

Planet bo tu bo še dolgo, dolgo, dolgo ko nas ne bo več. In se bo ozdravil, očistil se bo, kajti to je njegova funkcija. Je samo-obnovljivi sistem. Zrak in voda si bosta opomogla, zemlja se bo obnovila [čez nekaj milijonov/milijard let], in če je res, da plastika ni razgradljiva, no, tedaj bo planet vgradil plastiko v novo paradigmo in se poimenoval Zemlja plus plastika. Zemlja ne gleda na plastiko tako kot mi, plastika je izšla iz zemlje, Zemlja verjetno vidi plastiko kot enega od svojih otrok. Morda je to edini razlog, da nam je Zemlja dovolila, da smo hodili po njenem površju, hotela je plastiko zase. Ni vedela kako naj jo naredi, zato je potrebovala nas. Modra je to odgovor na starodavno filozofsko vprašanje, ZAKAJ smo tu?: PLASTIKA, neumneži! Tako da, plastika je tu, naše delo je končano, lahko odidemo. In mislim, da se je to že začelo, se vam ne zdi. Če smo pošteni, nas planet verjetno vidi kot majčkeno grožnjo. Nekaj s čimer se je potrebno spopasti. In prepričan sem, da se bo planet zavaroval, kot se zavaruje veliki organizem, na primer panj ali mravljišče. Prepričan sem, da se bo planet nečesa spomnil. [Jaz bolj upam na podoben scenarij kot je bil prikazan v Avatarju (2009). Kjer bodo “odplaknjeni” (postopoma, naravno, čez čas, lahko tudi nekaj 10 ali 100 let; seveda z določenimi obdobji večje intenzivnosti, kot trenutno doživljamo) le tisti, ki se obnašajo kot paraziti, in da se bo človeška vrsta nadaljevala in napredovala v kakšno bolj čisto/angelsko obliko – postopoma, naravno, čez čas.] Kaj bi vi storili, če bi bili planet in se poizkušali zavarovati pred to nadležno, težavno vrsto. “Poglejmo. Hmmm.. Virusi, zdi se, da nimajo zaščite pred virusi. In virusi so prebrisani, vedno mutirajo, oblikujejo nove oblike ko je cepivo izumljeno. Mogoče bi lahko bil prvi virus takšen, ki ogrozi imunski sistem teh bitij. Mogoče človeški imunizacijski virus, da bodo potem ranljivi za vse ostale vrste bolezni in infekcij. In mogoče bi se lahko razmnoževal preko spolnosti. Da se ne bodo tako radi razmnoževali.”

No, to je poetičen izraz. In je začetek, in lahko sanjam – mar ne? Vidite, ne skrbijo me malenkosti: čebele, drevesa, kiti, polži. Mislim da smo del večje modrosti, katero ne bomo nikoli razumeli. Višji red. Recite mu karkoli hočete. Veste kako ga jaz imenujem: veliki elektron. Veliki elektron: “Whoooa. Whoooa. Whoooa.” Ne kaznuje, ne daje nagrad, niti ne sodi, enostavno je – in tako smo tudi mi, še za nekaj časa. Hvala, tudi vam, da ste bili malo časa ta večer z menoj. Hvala. Najlepša hvala.

 
 

Gregg Braden ~ Prva pot

Odlomek iz seminarja “Speaking the lost language of God”, CD 10 / 10, 05. track, od 2. min naprej (zvočni zapis):

Get the Flash Player to see this content.

To je eden od starešine, ki je z menoj delil pogled, ki je očitno precej običajen v notranjem krogu teh tradicij [indijanske; hopi npr], čeprav ni pogled, ki bi ga pogosto slišal, zunaj in na odprtem. In mogoče s tega stališča, nam bo pomagalo, da bomo dobili okvir, izhodiščno točko (point of reference), glede na to kam danes gremo z vsemi temi informacijami. V teh domorodnih tradicijah [ki naj bi svoje modrosti dobili od starodavnih Esenov], [!!!!!]govorijo o času v človeški zgodovini; dolgo, dolgo časa nazaj, ko smo precej drugače živeli v primerjavi z današnjim načinom življenja. Bilo je nekaj ljudi, ki so hodili po zemlji, bližje smo bili zemlji, razumeli smo svoj odnos do sil narave in do sveta okoli sebe, tako dobro smo razumeli ta odnos, da smo vzajemno sodelovali s temi silami narave na odgovoren in skrben in moder način, in potrebovali smo zelo malo zunanje tehnologije, za podporo pri svojem življenju.[/!!!!!] Avtohtone tradicije, o katerih govorim, pravijo temu PRVA POT. To je prva pot, ki jo je človeška vrsta prehodila na obličju te zemlje.

In potem se je nekaj začelo dogajati, skozi čas. Skozi čas, zaradi razlogov, ki niso nikoli dobro razloženi v teh tradicijah [padec iz raja, npr] – in nadaljujem z iskanjem, da bi razumel točno, zakaj, to kar bom delil z vami, zakaj tega ni več. Ampak sčasoma, smo začeli – mi kot človeški rod in naša vrsta, smo se začeli odmikati iz te poti, ki nas je tako tesno povezala s svetom okoli sebe in silami narave in začeli smo se izgubljati; tako opisujejo opisuje pot. In bolj kot smo odstopili od te poti, dlje kot smo odstopili od razumevanja, ki nam pove, da smo del nečesa večjega, da smo del svata okoli sebe, da smo del vsega kar vidimo. Dlje kot smo zašli s te poti, bolj smo HREPENELI po tem, da bi imeli to modrost in spet začeli hoditi po prvi poti. In kar smo začeli delati je to, da smo začeli graditi svet [glej npr, Celestinaska prerokba] ZUNAJ naših teles, začeli smo graditi stroje in naprave, ki so podaljški naših zaznav, podaljški našega občutka dotika in okusa in vonja in sluha. Začeli smo graditi stroje zunaj svojih teles, ki dobesedno ODSEVAJO, posnemajo to, kar smo postali znotraj naših teles. To se mi zdi izredno zanimivo. Kajti v dvajsetem stoletju, zahodna znanost začenja razumeti, da je znotraj vsake celice, vsakega človeškega telesa, imamo, na primer, 1.17 voltov električnega potenciala. Povprečen človek uteleša približno 50 bilijonov (10^12) celic v svojem telesu, in vsaka od teh 50 bilijonov celic ima približno 1.17 voltov električnega potenciala. Lahko izračunate, to je neverjetna vsota električnega potenciala, 50 bilijonov krat 1.17 voltov, ta potencial nosimo znotraj svojih teles. Zgolj iz tega stališča, in vi meni povejte, kateri virus, katera bakterija, kakšno elektro-magnetno silnično-polje ima možnost postaviti se 50 bilijonov krat 1.17 voltov električnega potenciala. In pravzaprav šele začenjamo razumeti, kako močan je potencial naših teles. Vsaka celica v našem telesu ima potencial, da deluje kot električni krog in tako tudi deluje. Je kot računalniški čip v mnogih pogledih. Celice našega telesa so kondenzatorji, shranjujejo energijo, izpustijo energijo, imajo sposobnost upornosti, so prevodniki, prejemajo; mi smo informacijska-shranjevalna-retrieval naprava. Mi imamo vse te reči znotraj VSAKE celice v naših telesih. In s tega stališča, kar domorodne tradicije pravijo ima velikanski smisel. Svet katerega smo si zgradili naokoli nas, je PODALJŠEK in ODSEVA prav te funkcije, ki jih nosimo znotraj mikrokozmosa najmanjšega elementa, v vsaki celici našega telesa.

Tradicija govori naprej, in pravi, da MI, kot vrsta, da bomo nadaljevali s tem, da bomo še naprej posnemali, da bomo gradili ogledala o tem kar naša telesa počno v svetu okoli nas. Še naprej bomo gradili tehnologijo zunaj svojih teles, in bolj kot postane zapletena tehnologija v zunanjem svetu, to postane pokazatelj, ki nam pove kako močno smo zašli s te prvotne poti. Kajti ko se bomo začeli SPOMINJATI našega odnosa do sveta okoli nas skozi naša telesa, bomo ugotovili, da rabimo MANJ in manj zapletenosti iz zunanjega sveta. To se mi zdi presenetljivo, je fascinantna zmožnost. Kar namiguje je, na primer, da ko pogledamo ostanke nekaterih najbolj starodavnih civilizacij na tem planetu. In delal sem z antropologi in geologi, ki so naredili nekaj izkopavanj na teh mestih in pravijo: “No, ti ljudje so bili precej napredni, zmožni so bili zgraditi tro-nadstropno zgradbe, imeli so sistem za čiščenje vode, ampak niso bili niti približno tako napredni kot smo mi, kajti nikoli nismo našli nikakršnega dokaza o tosterju ali televiziji ali video rekorderju”. In ko slišim takšne zgodbe, jim pravim, delim s svojimi arheološkimi in geološkimi prijatelji in kolegi, pravim: “Res je, morda nismo našli tosterja, video rekorderja in radia, vendar, vsaka od funkcij, ki naredi toster da peče in video rekorder in radio da naredijo kar naredijo, ali veste, da to naredijo tudi celice znotraj naših teles? Kaj če je bila civilizacija, ki jo raziskujete, tako DOVRŠENA, tako napredna v njihovem razumevanju, da niso potrebovali zapletenosti zunanje tehnologije takšne kot jo imamo danes. V tem primeru, kakšno bi bilo vaše mnenje o teh civilizacijah?” In pogledajo me z odprtimi očmi in pravijo: “Veš, to je zelo, zelo drugačen način o pogledu na našo preteklost in je zelo resnična možnost, definitivno vredna razmisleka.”

Iz pogleda domorodcev, zopet, ko nadaljujemo z gradnjo s to neverjetno zapletenim zunanjim svetom, kar počnemo je to, da gremo v večje in večje dolžine, da se opomnimo o moči, ki živi znotraj naših teles. In v nekem trenutku pravijo, bomo spet prepoznali to moč in v trenutku ko bomo to naredili, potem bo pot, ki jo sedaj živimo, pot, ki se ji reče druga pot, se zaključi. In zopet gremo nazaj in hodimo po prvi poti. Svet okoli nas je zelo poenostavljen, kajti svet ZNOTRAJ nas, je popolnoma uresničen, kjer naš odnos, ki smo ga opisali, misli, občutki, čustva v našem telesu so sprožilci, ki spremenijo kemijo našega telesa, ki proizvedejo zdravljenje v naših telesih, ustvarijo zdravljenje v telesu drugih, vzajemno delujejo s silami narave in dejanjih vremena, kot je zgodba, ki sem jo prej omenil in z živalmi in viri hrane okoli nas. Tako da, to je pogled, ki sem ga hotel deliti, kajti lahko nam da okvir in nam pomaga razumeti zakaj smo naredili kar smo naredili in kam gremo.

 
 

Na drugem mestu pravi, da smo v obdobju, ko gremo skozi intenzivne, a zelo kratkotrajne spremembe, kjer imamo na izbiro (a) ali skušamo obdržati to, kar je obsojeno na propad, in izgubimo vse ali (b) gremo s tokom sprememb in pustimo oditi tistemu, kar mora oditi – ter obdržimo tisto, kar je v skladu z “novim” svetom in, ko je čas za to, na podlagi tega gradimo naprej.

V tedanjem času velja tudi naslednja definicija:
apokaloptimist: “nekdo, ki ve, da gre vse k vragu, vendar verjame, da se bo dobro izteklo”.

apocaloptimist
 

Adam Weishaupt ~ Zakon Petic

Najbolj zanimivo zaradi 4. (birokracija) in 5. stopnje (posledice) – precej točno opiše trenutno dogajanje; moč zakonov, nemoč in otopelost ljudi. Koliko je to ali ni od Adam Weishaupt-a ne vem, je pa interpretacija Bill Schnoebelen-a precej na mestu – vsaj 4. in 5. točke…
  Celoten proces niti ni nujno da je slab – no, možno ga je seveda zlorabiti. A nič ni narobe, če bomo živeli v skladu z naravo, in hkrati imeli visoko razvito tehnologijo (predvsem notranjo) – kar naj bi bil (po mojem mnenju) globlji namen tega procesa..
 

adam_weishaupt

Blog foundingfather1776 na wordpress.com:

Adam Weishaupt je menil, da se vse zgodi v serijah po pet. Človeška zgodovina, tako je menil, se odvija v ciklu s petimi stopnjami: (1) KAOS, začetna točka vseh družb. Povezana je, v Weishauptovem umu, s kultom boginje v antičnih časih; posebno čaščenje Lilith, Eirs, Diane ali Kali. (2) RAZDOR, kjer se pojavi vladajoči razred in prevzame nadzor. To obdobje je Weishaupt povezal s čaščenjem Marduk-a ali Osiris. (3) ZMEDA, kjer bodo ljudje poizkušali obnoviti razmerje med dvema prevladujočima si silama. To povezuje z otroškim bogom Lokijem ali Horusom ali neke vrste hudičem. (4) BIROKRACIJA, posledica neuspeha na 3. stopnji. Duhovna praznina, kjer ne bo priznano nobeno božanstvo. Ljudje ne morejo vzdržati te praznine in pobegnejo v fantazijo, droge ali norost. Med tem časom se začne razpad srednjega razreda. (5) POSLEDICA, kjer družba IMPLODIRA in se zopet znajde v kaosu. Birokracija se sesuje pod lastno težo in stvari so izven nadzora. Sedaj ponovno vlada čarovnija in narava, in cikel je v pripravi, da se začne ponovno, odtod moto prostozidarjev Scottish Rite 32: “red iz kaosa” (ordo ab chao).

 

ali v besedah Bill Schnoebelen-a, predavanje “Exposing the Illuminati From Within“, [prvi del; 1 ura, 2 minute], prosti prevod:

Naslednje kar se je zgodilo je to, da je prišel Grand Orient (1773), to je najbolj zlobna, proti-krščanska oblika prostozidarstva, ki obstaja danes. Le nekaj let po tem (1776), 1. maja, kar je veliki satanistični praznik, je gospod po imenu Adam Weishaupt ustanovil skupino, po imenu llluminati. O tem bomo veliko govorili v naslednjih minutah, kajti to je moderni izvir zarote. To je ta gospod, in kot sem rekel, ime mu je Adam Weishaupt, bil je profesor, šolan pri jezuitih, v Cannon Law, v Ingolstadt univerzi, na Bavarskem. In dobil je idejo, da bi bilo krasno imeti združbo znotraj združbe prostozidarsta, ki bi delovala v namen ukinitve monarhije cerkve in družine in pripeljala ljudi nazaj v čudovito stanje čistega poganstva. Tako da je skupaj sestavil čarobno pijačo in skupaj je zmešal štiri različne reči: islamski misticizem in čarovnijo, jezuitske tehnike nadzorovanja uma (mind control), prostozidarske skrivnosti nesmrtnosti in z drogami povzročena spremenjena stanja zavesti. (…)

[3.37] Adam Weishaupt je imel načrt, imel je svetovni nazor. Menil je, da zgodovina poteka po določenih ciklih in verjel je, da če lahko ujame te cikle, mu bo to omogočilo, da bo vladal svetu. Zgodovino je videl razdeljeno v pet stopenj. To je poimenoval Zakon petic (The Law of Fives): kaos (chaos, Verwirrung), razdor (discord, Zweitracht), zmeda (confusion, Unordnung), birokracija (bureaucracy, Beamtenherrschaft) in posledica (aftermath, Grummet). In tako naj bi delovalo:

V (1) KAOSU (chaos, Verwirrung), je stanje, kateremu bi danes rekli poganstvo; kjer ste divjak podoben Rusoju, se sprehajate po gozdu, nabirate zelišča, objemate drevesa – Al Gore bi to oboževal. Pomeni, da ste čarovnica. In častite mati boginjo in vse je srečno in veselo in taralalalala. Ni odveč reči, da to ne more trajati večno.

(2) [RAZDOR (discord, Zweitracht)]; V to stanje Eden-a (raj) pride kača, s to razliko, da je kači v tem primeru ime Jehova. In Jehova s seboj prinese zlobni kult MONOTEIZMA. Monoteizem je prepričanje, da je le eden resničen živi Bog. To verjamejo židje, to verjamejo kristjani, to verjamejo celo muslimani. Vendar to je diametralno nasprotje poganstvu. In zaradi tega pogani tako močno sovražijo kristjane, ker mi vztrajamo, da imamo le mi edino pravo pot. (..) Kar se zgodi je, da zlobni monoteist, po Adam Weishauptu, zatre srečne pogane in od njih zahteva, da se držijo PRAVIL. Morali so prenehati kaditi travo, morali so prenehati častiti lažne bogove; odvzeli so jim vso ZABAVO. In to je povzročilo veliko RAZPRTIJ in veliko zmede, ker so pogani hoteli vse to početi, ker je bilo zabavno. In to je povzročilo, da je nastopila tretja faza,

(3) ZMEDA (confusion, Unordnung). In to se je zgodilo zaradi tega, ker je monoteist moral ugotoviti razlog, zakaj ti neumni pogani, še vedno nočejo upoštevati pravil, in tako je izumil idejo o HUDIČU. Hudič je tisti, ki jih odvrača od tega. Poizkušali so vnesti predstavo o hudiču, da bi razložili njihove probleme, a to ni delovalo. Sinteza tretje stopnje je propadla in to nas prinese do četrte stopnje,

[!!!] (4) BIROKRACIJE (bureaucracy, Beamtenherrschaft); zagotovo nihče od nas ne ve kaj to pomeni. Kaj imamo tu, je ta filozofija, da moramo vse pazljivo slediti, ker je navaden človek, to ste vi in jaz, NEUMEN. Neumen kot hlod. Niti iz svoje spalne srajce ne moremo, brez da bi nam vlada pomagala, ali ni tako? Tako da, vse do potankosti nadzorujejo. Kot varuška; poskrbite za to, poskrbite za ono, naredite to, izpolnite ta obrazec,.. Pravzaprav sem prebral zanimiv primer takšne mentalitete. [Tipičen primer Američanov, kjer nekdo toži podjetje, ker je uporabil izdelek na nek čuden način in se poškodoval; “morali bi imeti nalepko na tem izdelku, ki izrecno prepoveduje takšno početje”. In seveda, zmaga ter dobi odškodnino.] Zaradi tega ima vse kar kupite danes petdeset opozorilnih znakov, ker vlada ravna z nami kot imamo vsi sposobnosti povprečnega otroka. In zaradi tega smo FRUSTRIRANI, postanemo ODTUJENI, in točno to je Adam Weishaupt želel. Ker ko so ljudje frustrirani in odtujeni, kaj počnejo? Začno kaditi travo, začnejo piti prekomerne količine alkohola, zatekajo se v FANTAZIJE: kot so Vojna zvezd ali Star Trek ali ljubezenske nanizanke ali romantične novele ali karkoli že je. In kot posledico tega, večina ljudi konča poneumljenih, v umskih bolnicah. To začne razjedati srednji sloj, in seveda, srednji sloj je vir vsega kapitala. Družba tako posledično ostane brez denarja, razen če ne začnete s ponarejati, kar se seveda dogaja danes. In kar se zgodi je, da se celotni sistem ZRUŠI pod LASTNO TEŽO [!!!] in končamo s

(5) POSLEDICAMI (aftermath, Grummet); kjer celoten sistem nekako IMPLODIRA in zapade v poslednji kaos, in nato ponovno začnemo cikel; s srečnimi pogani. S to razliko, da tokrat srečnim poganom vlada presvetljeni filozofski kralj, imenovan Adam Weishaupt. [9.32]

ordoabchao

[Ordo ab chao, iz kaosa v red; enostavno povedano, umetno ustvarite krizo in potem predstavite rešitev te krize, ki seveda zajema še več birokracije in vpletanja vlade in nenadoma imate zaradi birokratov še bolj omejeno svobodo. In to je zamisel zadaj za celotnim načrtom Illuminatov.

Adam Weishaupt je imel vse pripravljeno za izvedbo svojega načrta, vendar naj bi leta 1785 strela zadela njegovega/njihovega (Illuminati) kurirja Lanze-ja (nekateri povezujejo to z Božjo intervencijo) in policija je zasegla dokumente, jih dešifrirala in aretirala kogar je dobila v roke. [vir]

 

P.S. Kar neprestano ponavljam – več zakonov ne bo rešilo ničesar. Oz. ali ni ravno ta velika količina zapisanih zakonov dodaten dokaz, da je nekaj narobe? Ali naj ne bi bile večina teh reči samoumevnih? Mora nekdo res s prepovedjo nekaj prepovedati in izvajati nadzor, da živimo po “zdravi pameti” (karkoli že to pomeni)?
In vso to birokracijo in kretenizme, ki jo spremljajo, je nekdo predvidel/opazil že pred več kot 200-timi leti – neverjetno, res.!.!…

P.S.S. !Pomnite! Illuminati so bili tisti, ki do zrušili monarhije, cerkveno avtoriteto in avtoriteto družine. Ne z namenom, da bi ljudi osvobodili, ampak z namenom, da bi jih še dodatno zasužnjili! In danes ti isti rušijo države in njihove politike ter na svoj mlin speljejo sicer na začetku iskrene proteste, z namenom ukinitvijo suverenih držav in da bodo lahko celemu kontinentu vladali z enega centralnega sistema.
  Hočem reči naslednje: če ste proti sedanjemu sistemu, še ne pomeni, da se borite proti “illuminatom” oz. miselnosti, ki jo poosebljajo; to je: brezskrbno/neodgovorno/tuti-fruti, navidez svobodno, satanistično/materialistično/ateistično/posvetno življenje.

P.S.S.S. Bill Schnoebelen ima veliko koristnih informacij, pa vendar je potrebno biti pazljiv; iz istega predavanja, 1.28.00, satanističen znak – mislim da. Tako da je verjetno neke vrste dvojni agent.
 

Trinitas XI ~ George Carlin (1937 – 2008)

George Carlin: 12. maj, 1937 – 22. junij, 2008
:poklon: človeku, ki si je upal povedati to kar misli in to v kar verjame ter se potrudil, da je raziskal ozadje družbenega/političnega dogajanja..

 
O ameriških sanjah


 

opomba (2013): se ne bi branil, če bi ‘theendgame984’, preden se je lotil projekta malo pogledal, če prevod že obstaja. …

Ampak obstaja razlog, obstaja razlog. Obstaja razlog za to, da je izobrazba ZANIČ! in je isti razlog, zaradi katerega nikoli ne bo nič boljše. Nikoli se ne bo izboljšalo, ne pričakujte tega [da se bo to samo od sebe zgodilo, ali da bo nekdo na oblasti to naredil, medtem ko se boste vi v domačem naslonjaču praskali po jajcih; dobesedno in metaforično; fizično in čustveno, mentalno ter duhovno], bodite zadovoljni s tem kar imate. Ker LASTNIKI te države tega nočejo! Sedaj govorim o resničnih lastnikih. Resničnih lastnikih, o velikih in bogatih podjetniških interesih, ki nadzorujejo reči in se odločajo o vseh pomembnih odločitvah. Pozabite politike. Politiki so nastavljeni z namenom, da dobite vtis, da imate možnost izbire. NIMATE JE! Nimate izbire! Imate lastnike! Lastijo si vas! Vse si lastijo: vso pomembno zemljo, lastijo si in nadzorujejo korporacije, že dolgo tega so kupili in plačali za senat, kongres, državniške hiše, mestne hiše, nadzirajo sodnike, in lastijo si vse velike medijske hiše, tako da imajo pod nadzorom vse novice in informacije, ki jih slišite! Za JAJCA VAS DRŽIJO! Milijarde dolarjev porabijo vsako leto in lobirajo, lobirajo, da dobijo to kar hočejo! In vemo kaj hočejo: hočejo več zase in manj za vse ostale! Ampak povedal vam bom česa si ne želijo: ne želijo si populacije državljanov, ki je sposobna kritičnega razmišljanja! Nočejo dobro informiranih, dobro izobraženih ljudi sposobnih kritičnega/razsodnega razmišljanja! To jih ne zanima! To jim ne pomaga! To je proti njihovim nameram. Tako je!

Nočejo ljudi, ki so dovolj pametni in sedijo za kuhinjsko mizo in razmišljajo kako jih je sistem zajebal, ko jih je vrgel iz službe 30 let nazaj – tega nočejo! Veste kaj hočejo? Hočejo POSLUŠNE DELAVCE! POSLUŠNE DELAVCE! Ljudi, ki so ravno dovolj pametni, da upravljajo naprave in izpolnjujejo papirje ter dovolj neumni, da pasivno sprejmejo vse te čedalje slabše službe, z nižjo plačo, z daljšim delavnim časom, z zmanjšanimi bonitetami, neplačljivimi nadurami in izginjajočo se pokojnino, ki izpuhti v trenutku, ko greste v pokoj. In sedaj prihajajo po vaš denar za socialno zavarovanje! Hočejo vašo pokojnino, hočejo jo nazaj!, da jo lahko dajo svojim kriminalnim prijateljem na borzi. In veste kaj? Dobili bodo. Vse bodo dobili od vas, prej ali slej, ker NADZORUJEJO ta prekleti prostor [zaenkrat še… jep]. Je velik klub, in vi niste v tem klubu; vi in jaz nismo v tem velikem klubu! Mimogrede, to je enak veliki klub, ki vam vsak dan trpa v glavo in vam govorijo kaj morate verjeti! Skozi ves dan, preko svojih medijev, vam govorijo kaj morate VERJETI, kaj MISLITI in kaj KUPITI! Miza se je prevrnila, igra je zgoljufana; in zdi se, da nihče tega ne opazi, zdi se, da ni nikomur mar. Dobri-pošteni-delovni ljudje – bela barva, modra barva – ni pomembno kakšne barve je vaša srajca – dobri-pošteni-delavni ljudje, še naprej – to so ljudje skromnega značaja – še vedno volijo te bogate prasce, katerim je malo mar za delavce. Vi jih ne zanimate, ni jim mar za vas! Ne brigajo se za vas! Res ne! Res ne! Res ne!

Veste… In zdi se, da nihče tega ne opazi, da nikomur ni mar. In na to lastniki računajo, na dejstvo, da bodo američani verjetno ostali ZAVESTNO NEVEDNI glede tega, kako jih vsak dan nategujejo. Kajti lastniki te države vedo resnico: reče se ji ameriške sanje; kajti morate trdno spati, če hočete tem sanjam verjeti.
(Because the owners of this country know the truth; it’s called the American Dream because you have to be asleep to belive it.)

 
samoklicana aristokratska elita, stražarji, ilizionisti, zaslepljene množice, vojska seje teror
slika je precej popularna (na primer: ‘Wake Up Call – Remastered Edition’ (2008), 2:13:30)), originalen avtor mi ni znan; spremljajoči tekst “Delaj se, da ne veš!” (brez vejice in klicaja) (skupaj s sliko) pa je naslov sedaj izbrisanega slovenskega blog zapisa – škoda; skompiliral sem pa jaz
 

O volitvah in politikih in državljanih

Lahko ste opazili, da se glede nečesa ne pritožujem: glede politike. Č I S T O V S A K se pritožuje glede politikov. Vsi pravijo, da so politiki zanič. No, od kje pa ljudje mislijo, da ti politiki prihajajo? Ne padejo iz neba. Ne pridejo skozi membrano iz druge resničnosti [no, to bi se dalo debatirati, je pa nedvomno res, da so produkt KOLEKTIVNE ZAVESTI človeštva, in odraz časa, v katerem živimo; se pa njihov nekaj tisočletni mandat izteka]. Pridejo od ameriških staršev in ameriških družin, ameriških domov, ameriških šol, ameriških cerkev, ameriških podjetij, ameriških univerz in izvolijo jih američani; ljudje, to je najbolje kar lahko naredimo! To imamo za ponuditi. To je tisto kar naš sistem proizvede: smeti notri, smeti ven! Če imate sebične, ignorantne državljane. Če imate sebične, ignorantne državljane, boste dobili sebične, ignorantne voditelje. Če jih boste zamenjali ne bo nič boljše, končali boste le z novo skupino sebičnih in ignoranstkih američanov. Tako da mogoče, mogoče, mogoče niso politiki tisti, ki so zanič. Mogoče je kaj drugega zanič tu okoli. Kot na primer: JAVNOST! Da! Jasnost je zanič! Imam lep slogan za kampanijo: “ljudstvo je zanič, odjebite upanje“. Odjebite upanje! Ker če bi bili le politiki krivi, potem kje so vsi tisti pametni ljudje čiste vesti. Kje so vsi bistri, pošteni, inteligentni američani, ki so pripravljeni prevzeti mesto in rešiti narod in pokazati pot: nimamo takšnih ljudi v tej državi! Vsi NAKUPUJEJO! Pretegujejo svoje riti, vtikavajo svoj nos in s kreditno kartico kupi snickerse z lučko znotraj! Tako da sem sam zase rešil to politično dilemo na zelo preprost način: na dan volitev, JAZ OSTANEM DOMA! Ne volim! Jebite jih! Jebite jih! Ne volim.

Dva razloga, dva razloga zaradi katerih ne volim. Prvič: je BREZUPNO! To državo so kupili in prodali in zanjo plačali že dolgo časa nazaj. DREK, ki ga premetavajo na vsake štiri leta, čisto nič ne pomeni! In drugič: ne volim zaradi tega, ker verjamem, da če voliš, se nimaš pravico pritoževati. Ljudje radi to obrnejo, saj vem, pravijo: no, če ne voliš, se nimaš pravice pritoževati. Ampak kje je logika v tem? Če voliš, in izvoliš nepoštene, nesposobne ljudi, in zavzamejo položaj in vse zajebejo, potem si TI odgovoren za to kar so storili. TI si povzročili problem: TI!!!! si jih izvolil. TI se nimaš pravice pritoževati. JAZ… na drugi strani, ki nisem volil, ki nisem volil, ki pravzaprav niti nisem zapustil hiše na dan volitev, nikakor nisem odgovoren za to, kar so ti ljudje storili in se imam vso pravico pritoževati kolikor dolgo hočem za to zmedo, ki ste jo VI!!! ustvarili, s katero jaz nisem imel opravka. Zatorej, vem da boste kasneje to leto imeli predsedniške volitve, ki jih tako ljubite, uživali boste in se zelo zabavali, in prepričan sem, da takoj ko bodo volitve končane se bo vaša država nemudoma izboljšala. Kar se mene tiče, jaz bom tisti dan doma in bom delal pravzaprav isto stvar kot vi, edina razlika je, da ko bom jaz končal z mastrubiranjem bom imel nekaj malega za pokazati. Najlepša hvala! Najlepša hvala! Se vidimo kasneje!

 
 
 

Odrekel sem se svoji vrsti

To je preveč kratkovidno, nič ne naredite s tem, spremeniti morate sebe! Tega pa nikoli ne bomo naredili, kajti dolarji sedaj… vsak hoče dolar in igračko. Vsak ima telefon, ki bo spekel palačinko in jih čohal po jajcih. Tako da nihče noče dražiti zmaja, nihče noče nič spremeniti, “nič ne spreminjajte!”. Lepo se peljemo navzdol. Jaz temu rečem po odtoku navzdol. Tako bom imenoval svojo naslednjo knjigo, po odtoku navzdol [to je medicinski izraz, ki ga uporabijo takrat, ko so človeku šteti dnevi; CTD: “Circling the Drain”]. In krogi postajajo manjši in manjši, in hitrejši in hitrejši, če gledate odtok, če gledate kako toni in se prazni. In ni ga več. In to je v redu, jaz to pozdravljam. Želim si, da bi lahko živel tisoč let in videl kako se to zgodi – z razdalje, tako da bi lahko vse videl.

N: Vas to spravi v depresijo?

GC: Ne, vzpodbudi me. Vzpodbudi me, ker sem se odrekel temu. Odrekel sem se svoji vrsti in odrekel sem svojim ljubim američanom, odrekel sem svojim sodržavljanom. [Vivekananda: odpoved je prvi korak na poti religioznosti.] Kajti mislim, da smo zapravili velika darove. Mislim, da smo ljudje imeli velike velike darove: hodimo vzravnano, dvočni pogled, ločen* palec (opposable thumbs), velike možgane, izdelujemo orodja. Izdelujemo orodja, veliki možgani, večji možgani, boljša orodja. Govor, morate ustvariti jezik, naučili smo se jezika, možgani so se povečali, zrasli smo. Imeli smo velike sposobnosti. In odrekli smo se vsemu temu, v zameno za oboje, človeka… denar IN Boga. Boga in mormona. To smo dali visokim svečenikom: “vaša naloga je”, “Božja volja je.” To ljudje pravijo: Božja volja je. In Bog lahko naredi karkoli hoče, zatorej, zakaj moliti? Pravijo, da moliš za nekaj. V redu, ni odgovoril mojim molitvam. “No, to je božja volja.” Če je Božja volja, čemu sploh molijo, če bo v vsakem primeru naredil karkoli hoče. Vsemu smo se odrekli in zamenjali za praznoverje. PRIMITIVNO PRAZNOVERJE. Primitivno sranje, primitivno sranje: “neviden mož je na nebu in nas gleda in zapisuje kaj delamo. Pazimo, da ne naredimo kaj napačnega, kajti če bomo, nas po postavil v pekel in se bomo večno cvrli” [spridena (zahodnjaška) podoba Boga]. Takšne vrste sranje je zelo omejujoče. Je zelo omejujoče za te možgane, ki jih imamo. In držimo se v omejenosti, in potem hočemo igračo in gizmo in zlato. Hočemo svetlikajoče se stvari. Hočemo nekaj, da vtaknemo in bo naredilo velike velike velike reči za nas. In vso to sranje ni nič. NIČ NI! Vsemu smo se odrekli. In američani, imajo prav tako velika darove. Če vzamete teorijo o demokratičnem vladanju, [!!!!]samo-vladanje[/!!!!]. V redu, začeli so narobe: sužnji, niso dovolili ženskam, da volijo, niso dovolili ljudem brez zemlje, da volijo, v redu. Začeli so z napačno nogo, vendar so bile IDEJE dobre. In to smo zasrali. Onesnažili smo. Onesnažili smo s temi stvarmi, rečmi, matrerialnimi dobrinami, igrami, gizmoti, igračkami, pripravami, potreba po imetju: “imam večji tovornjak, njegov tovornjak je večji od mojega, kupil si bom nov tovornjak. Tu je nov tovornjak, tega bom vzel.” “Imaš to video in DVD tudi, mi nimamo DVDja, moram si kupiti DVD.” Oh prosim…

Karkoli se bo že zgodilo – vse to se bo zgodilo, veste – in zaradi tega sem se ločil od tega. Gledam iz razdalje, napisal sem si ločitveni list. Rekel sem si: “George, čustveno nimaš tu nobenega vložka, ni ti mar ne za eno ne za drugo, zatorej glej, zabavaj se.” Veste kaj, jaz pravim tako: [!!!!]ko se rodite na tem svetu ste dobili vstopnico za predstavo norcev (freak-show). In ko se rodite v ameriki, dobite sedež v prvi vrsti[/!!!!], in nekateri sedimo tam z beležko. In jaz imam beležko: “o moj Bog, si videl to.” In gledam predstavo norcev, in si zapisujem in si izmišljujem šale in govorim o čudakih; čudaki so vsi ljudje, so kot jaz. Vsi smo enaki. Nisem drugačen, nisem boljši, le sedaj sem se oddaljil od tega, ločen sem, sem tukaj, kajti nisem več vpleten v tej enačbi; nimam vložka in nobenega izida ne pričakujem. Nisem navijač za določen izid. Oh, pravijo, da če naletiš na CINIKA, boste našli razočaranega idealista. Jaz bi priznal, da je nekje globoko pod vsemu temu majhna trohica plamena idealizma, ki bi rad videl, da se vse na enkrat spremeni, ampak to se ne more zgoditi na ta način. Postopna sprememba… zdi se le, da je   K U P   G N O J A   P R E G L O B O K  . . . .

 
 

dokumentarec: Kymatica

po dolgem času gledal nekaj odlomkov Kymatice (2009; spodaj hrvaški podnapisi). Avtorji tega dokumentarca – ‘Ben: Stewart’ & kompanija; talismanicidols.org – so pred tem naredili tudi Esoteric Agendo (super predvsem zaključek) in kasneje še Ungrip (pravna podlaga za neupoštevanje (zatiralske) zakonodaje); kakor se spominjam kar fletni dokumentarci.

Tako kot je človek psihično/duhovno bitje in ne materialno, tako kot ta materialni svet ne obstaja ampak je zgolj vibracija z izredno visoko frekvenco, kar daje občutek trdnosti; tako tudi problemi tega sveta niso materialni, ampak so duhovni/psihični! Učenja, ki tega ne upoštevajo so – najmanj kar lahko rečem – nepopolna.
 


 

Začetek:

“Evolucija je izraz, ki definira le en organizem, in to je Jaz (the Self). Jaz [z veliko] je Vesolje, Jaz je alfa in Omega, Bog, Neskončnost, in to je edina “stvar” [thing; reč, stvar, predmet, stvor; ali ne obstaja nobena bolj splošna beseda? In drugič: thing = stvar; think = misliti, razmišljati], ki se razvija, in mi smo vsi del tega Jaza. Nič ne gre skozi proces evolucije samo po sebi ali brez direktne podpore celote. Ko razmišljate o tem, da je tam ta vladajoča elita, ta skrita roka zadaj za zaveso, ki vodi planet v uničenje, ko mislite, da je konec blizu, Apokalipsa, Armagedon, in ko mislite, da smo kot vrsta pogubljeni… Niso oni tisti, ki so to povzročili, ampak ti/vi. In zaradi zelo dobrega razloga… Razvijaš/te se. Nehaj/te obsojati vsakogar in vse ostalo. Nehaj/te paničariti glede globalne tiranije in naravnih katastrof in bodi/te pozoren/ni, kajti svet ti/vam hoče nekaj povedati; govori ti/vam kaj točno je narobe s teboj/z vami in kako to popraviti [oziroma… ta “in kako to popraviti”, s tem se ravno ne bi strinjal. Kajti kako to popraviti zahteva modrost/inteligenco, ki presega obstoječe znanje – tisti slavni oz. mnogokrat uporabljeni citat A.Einsteina: “Problemov ni mogoče rešiti s stopnjo zavesti, katera je te probleme ustvarila.” – tega pa v svetu ni moč najti; odtod nuja po duhovni Poti oz. religioznosti.].

Ne iščite na tujem ozemlju, ampak ozrite se navznoter, kajti v notranjem človeku biva resnica. ~ Sveti Avguštin

Vsaka od velikih [organiziranih] religij v svojem nauku govori o notranjem vodstvu… o Kristusovem Duhu, [Svetem Duhu], Atmanu, Bogu znotraj. ~ Kristina M. Comstock

 

poglavje.psiha (34.22):

Carl Jung je [ponovno] odkril, da obstaja kolektivno nezavedno, ki je povezano z vsemi ljudmi. To pomeni, da si celotno človeštvo deli en sam um. To je razvidno v svetu skozi mitologijo in simbole, študije o morfo-genetskem polju [Dr. Rupert Sheldrake] in skozi kineziološko znanost. Kolektiv je globalni primer nezavednega uma človeškega telesa, kjer si bilijone celic deli podoben signal. Parazit, ki ga imenujemo “lažni ego”, za svoj obstoj potrebuje nenehen dotok substance. Hrana, gorivo, in katerakoli druga oblika substance je energija. Človeška zavest je elektro-magnetno polje energije. Ko je ta potencial energije koristno uporabljen, izpusti kinetično energijo, katera potem hrani lažni ego. Takšen scenarij se odvija v najmanjših zajedavskih organizmih, in vse do kolektivnega organizma imenovanega “Človeštvo”. Parazit bo izpustil kemikalije, katere bodo v gostitelju povzročile hrepenenje po substanci, katero parazit potrebuje za svoje preživetje. Toliko časa kot je gostitelj nezaveden (živi v nevednosti), bo hranil parazita in stradal samega sebe. Na podoben način, je Willhelm Reich izjavil, da celotna družba trpi za psihozo, ki je posledica naših sestradanih organskih bioloških impulzov. Trdil je, da zatiranje seksualne energije podpira moč cerkve, katera ima zelo globoke korenine v izkoriščanih množicah, preko seksualne nestrpnosti in krivde. Splodi bojazljivost nasproti avtoriteti in pritrdi otroke na njihove starše [kar ni nujno, da je vedno slabo]. To se odraža v odrasli osebi, ko je pokorna državni oblasti/avtoriteti in kapitalističnemu izkoriščanju. Paralizira kritične intelektualne moči zatiranih množic, kajti porabi/požre/zapravi (consume) večji del biološke energije. In končno, omrtviči neomahljiv razvoj kreativnih funkcij in smatra za nemogoče kakršne koli inspiracije po človeški svobodi. Na ta način prevladujoči ekonomski sistem, v katerem lahko posamezniki na zelo enostaven način vladajo množicam, postane zakoreninjen v psihičnih strukturah zatirancev. Kar je Reich pokazal v tem močnem citatu je to, da se bo na kolektivnem nivoju zatiranje naravnih funkcij, najsi bo to biološke, duhovne ali emocionalne, da se bo to odražalo v nenormalnem odzivu, v fizični bolezni. Ta bolezen (illness) ali bolezen (disease) je odsevana v množicah skozi kolektivno nezavedno preko epidemije. Človeštvo je okuženo z nezmožnostjo biti svobodno. Kar pomeni, da ljudje in množice nimajo zmožnosti, da bi vladali/upravljali (govern) sami s seboj na psihičnem nivoju, in to se udejanji/manifestira na makrokozmosu kot vlade in organizirane religijske moči. Tako na stežaj odpremo vrata, naša nacionalna in posamezna, vsakomur in vsemu.

Vstopite neslavni vladarji Zemlje, očaki/patriarhi civilizacije, v politično, družbeno, ekonomsko in duhovno diktatorstvo, v psihično tiranijo.

Enostavna bolezen znotraj naše psihe – pomanjkanje odgovornosti in zanikanje osnovnih človeških svoboščin – je ustvarila pot vsaki tiraniji, ki je kadarkoli vladala ljudem na tem planetu. Človeštvo je ujeto v krog strahu, apatije in sovraštva. Ti človeški instinkti poganjajo hierarhične politične sisteme in birokracije, ki pogostoma omejijo osnovno človeško pravico zasledovati srečo [no, jaz bi rekel raje, da je osnovna človekova pravica – ali bolje rečeno dolžnost – živeti odgovorno življenje in si prizadevati za Resnico]. Družba, ki je osnovana na strahu, apatiji in sovraštvu ustanovi sistem/sestavo/ustroj/omrežje kateri temeljno vpliva na srečo posameznika. Zatre/potlači/zaduši/prepreči razvoj posameznika in vzdržuje cikličen vedenjski vzorec nadvladanja in podrejenosti ter vzdržuje razredno družbo, ki sloni na neresničnih idealih. [!!!!!!]Ampak ti opresivni tirani, katere množice demonizirajo, niso nič kaj drugačni od nas. Pravzaprav, oni so eno z nami. V knjigi “Prerok” Khalil Gibran-a poetično izjavi:

Pravim vam, tako kot se ne moreta svetnik in pravičnik povzdigniti preko najvišjega, kar je v vsakem izmed vas, ravno tako pokvarjeni in slabotni ne morejo pasti nižje kot najnižje, ki je ravno tako v vas samih.

Vsak izmed nas ima zmožnost, da zagreši najstrašnejši greh ali pokaže najlepši izraz sočutja do sočloveka. To je prava definicija/označba/določitev bolezni, znotraj psihe in duše človeka. Kajti ne bojujemo se zoper duha in kri, ampak proti principalnosti, proti močem, proti vladarjem teme tega sveta, proti duhovni pokvarjenosti na visokih mestih. Pomislite na katerikoli pozicijo moči, za katero mislite, da je nad vami: kraljeve družine, vladni voditelji, Združeni Narodi, finančne organizacije, korporativni monopoli in medijska božanstva. Vsi ti so obrazi lažnega ega. So le fizični nastop naše lastne bolezni. Zahtevajo našo lastno sodelovanje, našo zavestno energijo, da preživijo. Kajti brez našega sodelovanja, brez da jih hranimo s substanco sokrivde (complicity) [in vsem ostalim: strahom, sovraštvom, apatijo, prelaganjem odgovornosti, nezmožnostjo vladati samemu sebi,.. ], oni stradajo. Njihovo prvobitno bistvo je odvisno od naše želje, da nam nekdo vlada.[/!!!!!!] In tipičen pokazatelj današnje bolezni človeštva je naše zavestno zanikanje [, ignoranca, zaslepljevanje samega sebe; ali Revolver (2005): “Nekaj je v tebi, česar ne poznaš. Nekaj, kar boš [celo samemu sebi] zanikal, da sploh obstaja, dokler ni [skoraj] prepozno, da bi karkoli naredil glede tega.”] lastne bolezni.

konec.poglavje.psiha (40.04)
 

Družinski zakonik ali individualizacija zahodne družbe

11. junij 2012; ali bolje rečeno: odtujevanje
beta verzija

Za otroka skrbijo starši, družina in ožja (sorodstvena) skupnost; strici, tete, stare mame in stari očetje. Vse tiste zabave in praznovanja in rojstni dnevi, kjer se zbere rodbina. Pa ko starši peljejo otroka na obisk k starim staršem, da ga varujejo. Med seboj si pomagajo.

Danes pa imamo en velikanski problem. To razpada. Vse je “individualizirano” (beri: ODTUJENO eno od drugega). Nihče nobenega več ne potrebuje. Ženska se lahko oplodi brez moškega, če se ji kaj pokvari v hiši pokliče serviserja, v trgovino ni potrebno hoditi, vam lahko pripeljejo na dom, veliko reči je možno naročiti preko interneta ali telefona. Če je žena tečna, gre k frizerki ali v kakšen kozmetični/masažni salon. Če se kakšna naprava doma pokvari, ni problema, peljete na servis, oz. to ste naredili v starih časih, sedaj enostavno kupite NOVO. Če se komu zahoče seksa, lahko pokliče po telefonu, če ima več denarja gre za na to določena mesta, če pa ni ravno pri denarju, je dovolj že običajni pub.; če že nočete imeti resne zveze, ker je preveč zahtevna, in se hočete le malo pozabavati, pocrkljati. Če kdo zboli, gre takoj k zdravniku in takoj ga pozdravijo; da ne bi zbolel v prihodnje obstajajo tudi kakšna “imunizativna” zdravila/tekočine. Za toploto v hiši/stanovanju poskrbijo naprave, tako da ne rabite več se truditi z drvi, za kar ne rabite več gledati moškega pri hiši. Vrta človek tudi ne potrebuje, ker je možno vse kupiti v trgovini. Za starost in pokojnino so nekoč skrbele mlajše, pri moči polne generacije, danes, ko se ta generacije le še bolj ali manj zabava (link), so starejši prepuščeni sami sebi, in vaša penzija tudi – če jo hočete imeti, vplačujte že sedaj. …

Tako nekako, vsak zase, noben nikogar ne potrebujemo več – OPA! ne potrebujemo bližnjih, ne potrebujemo povezanih skupnosti, ne potrebujemo ljudi, ki bi nas malo bolje poznali, namesto tega pa potrebujemo SISTEM/Matrico. In izkaže se, da bolj kot smo razvajeni, bolj kot smo leni, bolj kot svojo odgovornost (in s tem moč) zavračamo, bolj se krepi sistem in mogočnejši postaja. Čedalje več je takšnih podjetij, ki vam nudijo raznorazne storitve in usluge. Človek se z ničemur ne bi ukvarjal, vse se mu zdi pretežko in sedaj imamo kar imamo – tu nastopi rek, “pazi kaj si želiš”, ker to kar želiš se ti lahko uresniči, in to kar se ti bo uresničilo ima svojo CENO. Nič ni zastonj, tudi če kaj vizualizirate in iz zraka manifestirate; še vedno terja vašo pozornost in skrb in nekako ste vi odgovorni za to, kar ste ustvarili. Človek si lahko zaželi avto, ampak s tem avtom pridejo določene obveznosti in odgovornosti in določene sitnosti, ki jih je potrebno znati odpraviti.. Prav tako z razvajenostjo, ima svojo ceno: večanje sistema/matrice. Sedaj, večja kot je razvajenost, večji je sistem/matrica; večji kot je sistem/matrica, več vaše energije zahteva – in verjemite, ne pozna meje…
 

Pa vendar, ljudem nekaj manjka – pri vsej tej “individualizaciji”; je tako? Nekaj se je izgubilo. Je že res, da smo se osvobodili vseh tistih težakov, ki bi se vtikali v naše življenje, a manjka nekaj drugega; manjka toplina, manjka razumevanje (tudi za to imamo psihologe, psihiatre, psihoterapevte,..), manjka kolegialnost, sodelovanje, povezanost, globlji stik,.. Kar na enkrat smo ostali brez tega in sedaj se sprašujemo kdaj in kako je prišlo do tega? Imamo vse, a hkrati smo strašansko osamljeni.. zakaj?
 

“Emancipacija” žensk; ženske so postale “svobodnejše”, imajo svoje pravice (in s tem tudi goro novih dolžnosti), so približno enakopravne (karkoli že to pomeni), pa vendar; ali so srečnejše? Ali so zaradi tega, ker se lahko same preživljajo, ker lahko imajo same otroke, ker so za vse same sposobne poskrbeti, ali so zaradi vsega tega kaj srečnejše?
Verjetno da ne – kaj pa je iz tega nastalo? Večji razvrat v družbi, večja sprevrženost, večja razvajenost, stanje, “ko je vse dovoljeno in nihče za nič ne odgovarja”, spolnost in seks vse povprek, kar tako malo, za šport.

In sedaj še “emancipacija” otrok. Otroci s svojimi pravicami. In nad temi pravicami bo bedela država.

Zamislite si, da ste stari 30 let, zapitek, na robu družbe in zavoženim življenjem in se spominjate zgodnjih let svojega otroštva: doma niso bile najbolj urejene razmere, imeli smo se radi, a bili so tudi občasni prepiri. O teh prepirih sem potožil prijatelju v vrtcu, ta prijatelj je povedal vzgojiteljici in vzgojiteljica naprej socialnim centrom. Po podrobnem zaslišanju, so ugotovili, da razmere v naši družini niso v mojo korist, da bi se razvil v sposobno in vsestransko osebnost, in so me odtujili mojim staršem. Odtujili so me! Si predstavljate! Zaradi tega, ker sem malo potožil prijatelju v vrtcu. Jokali smo vsi, jokala sta starša, jokal sem jaz, a poti nazaj ni bilo. Dali so me v drugo družino, ugledno družino, ki so po materialni plati lepo skrbeli zame, a na vse ostalo so pozabili. Zahteval sem drugo družino in so me prestavili, spet enake razmere, ko so ugotovili, da se izmišljujem in da niti približno ne vem kaj hočem. Zato so me posadili v rejniško skupnost, kjer nas je bilo 10 otrok.. Kaj smo delali v tej skupnosti je bolje, da vam ne opisujem. Mogoče poznate tiste zgodbe o šolanju v Afriki in o otrocih, ki nosijo orožje, no, to se je zgodilo pri nas! Podobno. Si predstavljate? V urejeni družbi, kjer imajo tako ženske kot otroci svoje pravice, kjer obstajajo zakoni za vsako najmanjšo podrobnost; v takšni družbi izkoriščajo otroke bolj kot kadarkoli poprej. … Naposled sem iz tega centra pobegnil in sedaj sem, kjer pač sem…
 

Ženska se ne more odločiti, katerega partnerja bo izbrala in tava od enega do drugega in išče “tistega tapravega”. Ja kaj pa otrok, kaj bodo pa otroci počeli? Iskali prave starše? Nepopolno razvita oseba bo iskala svoje “dušne starše” – tu na zemlji.. Ali ste resni? Hočemo otroke, ki bodo zahtevali svoje in če jim ne bo zadoščeno, si bodo našli zavetnike v socialnih centrih?

Že sedaj si nihče ne upa vzgajati otrok; ne starši, ne vzgojitelji, ne dedki, ne babice.. Nihče.. In prepuščeni so večinoma svojim vrstnikom in televiziji in raznoraznim agresivnimi igrami s kartami in podobno. Z novim zakonikom se bo pa to le še stopnjevalo.

Kako lahko otrok odraste v samostojno in razvito osebnost, če pa nima nobenih zgledov v okolici, niti ne v domišljijskih zgodbah (tiste dobre zgodbe so skorajda pozabljene); od kje bo črpal svojo identiteto, od kje bo dobil prave zglede,…?

————————-
 
 

“Nisem tu, da bom življenje omejeval, ampak da ga bom spodbujal”…. ali ni evolucija človeka, duhovna rast to, da se povzpne nad svoj nižji jaz in da končno zavlada višji jaz. Tisti, ki ste bolj resno na duhovni poti veste koliko je potrebno truda, da držite nižji jaz v šahu, da ga nadzirate, da je neprestano pod drobnogledom in analiziranjem,… Neprestan boj. “Telo hoče eno, duh drugo.” In morate biti prekleto pazljivi in preverjati svoje želje; kaj je v skladu z mojo dušo in kaj je skušnjava nižjih centrov.
In kako lahko imate kaj življenja, svobode, globine, če ne omejujete svojega nižjega jaza, ali ga celo spodbujate? In take izjave lahko pridejo le iz ust nevednih, oprostite, ampak razumnosti v vaših besedah enostavno NI!

Ali pa STRPNOST. Kar na enkrat mora človek biti do vsega strpen. Če se čemu upre je takoj označen za homofoba ali kaj hujšega. Kot da bi žensko nekdo hotel posiliti, ona se tega brani, in bi bila označena za homofobno. To počne ta liberalnost; VDIRA v zasebnost posameznika, brez kakršnegakoli spoštovanja ali da bi skušali razumeti, in zahteva karkoli že pač zahteva…

Včeraj je bilo lepo rečeno, da vsa ta društva/zavodi/organizaciji od nekod dobivajo lepe denarčke.. In če povežem to z Novus Ordo Seclorum, Novim Svetovnim Redom, je točno to kar ti hočejo. Destabilizacijo družbenega reda, destabilizacijo odnosov med posamezniki, da ne bo nikjer trdnega središča, ki bi bil zmožen organizirati kakšen odpor ali se vsaj postaviti za svoje od Boga dane pravice.
 

245. člen (oseba skrbnika)
(2) Skrbništvo se lahko zaupa tudi ustrezni pravni osebi, ki imenuje svojega delavca za odgovorno osebo za izvajanje skrbništva.

Torej lahko neko “odgovorno” podjetje/institucija, imenuje tretjo osebo kot skrbnika? Kaj je že bilo tisto z ameriško vojsko v Iraku in varnostnike privatnih podjetij, bivši vojaki/specialci in podobno, ki so ali še vedno varujejo vojaške objekte in se celo udeležujejo vojaških akcij…
 

Homoseksualne osebe so lahko uspešne in lahko vzgojijo zgleda vredne otroke; vendar, ne želim si živeti v svetu, kjer bo to postalo standard ali celo zaželjeno. Brez stabilnosti, brez korenin, brez tradicionalne družine kot takšne, brez širše trdne podpore ne bo nikoli neke razumne družbene strukture..

Pa de ne omenjam vseh teh ponavljajočih se fraz “korist otroka”, ki jih je v zakoniku polno….

Tako da… zakoni mi niso nikoli bili všeč, in da če hoče nekdo razumeti zakon in se po njem ravnati rabi ali (a) specializiranega odvetnika ali (b) goro časa in energije in zavzetosti.

In če že sprejemamo zakone, bi jih morali sprejemati vsi vpleteni; tako stroka, kot tisti, katere ta zakon zadeva.

In da ne sprejemamo zakonov kot po tekočem traku, in potem imamo goro zakonov, ki si med seboj velikokrat nasprotujejo, in tako za spretnega odvetnika ni problem, da se njegov varovanec izogne neprijetnim kaznim. Takšna zakonodaja je zgolj farsa…
 

zunanje povezave

* Živi in pusti živeti ali ko ljudje hočejo biti več kot bogovi
* Družinski zakonik – Cepljenje in alternativna prehrana
* Vse bo hudič vzel; ne strinjam se ravno z vsemi članki, ampak to okoli družinskega zakonika dam g. Vodebu precej prav
* Yuri Bezmenov: Psychological Warfare Subversion; podreditev države se začne mnogo pred dejanskimi koraki; podobno kot John Perkins in “the ecomonic hit man”. Poglejte tudi “Deception was my yob
 

Zadnji ostanki kali-juge ali “kaj pa če?” vprašanje

Kot rečeno (glej prejšnji zapis, Duhovnost v kali-jugi), Slovenci smo za takšne reči vsaj 30 let prepozni, poleg tega je pa naš trg močno premajhen. Konkurirati tujcem v teh rečeh ni smiselno, preveč vložene energije, premalo koristi.

Motivacijski avtorji, predavatelji, vodenje tečajev, certifikati in učenje novih terapevtov, s tem se je izredno dobro služilo na začetku – tako kot vedno pri vseh ostalih rečeh, tisti, ki izumijo neko panogo, imajo daleč največ koristi od tega – tam v 80letih v ZDA, ampak danes je trg s tem preveč zasičen, vedno nekaj novega – a le z novim imenom, kopito je pa staro, zato nič čudno, da vedno manj deluje..

Poleg tega je Slovenija za igranje kakršnihkoli vlog premajhna. V tej podalpski deželi vas ljudje vidijo v vsakdanjem življenju, vas imajo vedno na očeh, in tudi težko je dobiti toliko denarja, da bi se lahko oddaljili in vas sosedje nikoli ne bi videli; nič dela okoli hiše, nič sprehodov, nič domačih zabav in podobno. To bi bilo možno le, če bi imeli veliko posestvo ograjeno z dvometrsko ograjo; kar je pa precej težko dosegljivo, pa še v okolje ne paše najboljše. Zato se pri nas ne moremo izogniti, da se o določeni znani/pomembni osebi ve veliko reči, ki ne vplivajo ravno najboljše na videz posameznika; aroganca, vzvišenost, goljufanje, prilizovanje, grebatorstvo,… In te informacije gredo zelo hitro okoli; ne po uradnih kanalih, ne toliko po časopisih in medijih ampak bolj od ust do ust. Ker smo majhni, ta od ust do ust doseže precej ljudi, zadostno število ljudi, da uravnoteži precenjeno sliko posameznika preko medijev in pomembnih dogodkov/prireditev. Drugače je na primer v ZDA, kjer imajo 313-milijonov prebivalcev, nepovezane skupnosti, med seboj so si odtujeni, veliko priseljencev, neprestane selitve, in ker ni nekega trdnega središča, prevlada idealizirana slika podana preko množičnih občil, katera dosegajo milijone ljudi. Nek uspeh v ZDA, kakšen “best-seller”, ki doseže milijon bralcev, vam hitro omogoči, da se oddaljite od povprečnih ljudi; kaj pa v Sloveniji, dobro prodana knjiga, 5000 izvodov? Nekaj sicer je, ampak veliko premalo..
   Tako da vsa ta slava, pomembnost, to zgledovanje po številu velikih deželah ni smiselno. Pa tudi, kaj ti slavni in pomembni naredijo za navadnega državljana? Kako zgleda prenos energije? Nekdo vloži svoj trud in svoj napor za dosego nekega cilja, pozabi na dnevne obveznosti, doseže neke rezultate, dobi tisoče evrov, dobi aplavze in občudovanje množice,.. ampak, kaj pa ta oseba nudi ljudem v zameno? Kaj je ta oseba naredila, da bo njen oboževalec lažje živel v življenju, da bo v življenju naredil korak ali dva proti temu, da bo boljši človek?… Velikokrat so ti ljudje vzvišeni, arogantni, samo-pomembni, od drugih zahtevajo spoštovanje,.. in vse to učijo tudi mlade, vse to učijo mlade ljudi, katerim so vzorniki. So to vrednote vredne posnemanja?… In potem imate tisto tipično, ko se najde kakšen komentar točno v zgoraj opisanem stilu, “kaj pa oni naredijo za nas, kaj je takšnega kar so naredili, da je meni življenje lažje” (kar je upravičena zahteva, ker ti slavni velikokrat zahtevajo podporo od množice), in odgovori so v stilu, “kdo si pa ti, da imaš pravico in blatiš po drugih”, “kaj si pa ti že naredil v življenju, da lahko jezik steguješ”.. Bolj kot razmišljam o tem, bolj se mi zdi ta slava in zvezdništvo le maska, fasada, prevara, kjer nastrada tako slavna oseba kot njeni oboževalci; koristi imajo pa tako kot vedno tisti, ki nek šov vodijo, ali so to korporacije, ali pa države. Poglejte nekatere znane osebe iz preteklosti, tiste malo bolj instant, kje so sedaj? Koliko jih konča v drogah, mamilih, alkoholu, v depresiji,..? Tako da bi bil jaz zelo pazljiv, ko omenjamo slovensko nevoščljivost, in bi se raje vprašal, “ali imajo zvezdniki pravico do arogantnega obnašanja, pravico do tega, da zahtevajo občudovanje?” Zgolj zaradi tega, ker so dobri in uspešni na svojem področju? Ali pa je morda potrebno še kaj drugega, in uspehi le niso dovolj… … …
 

Ampak, čemu bi sploh morali služiti denar na račun drugih? Čemu je vedno potrebno nekaj prodati, nekje množično nastopiti, da se lahko bogastvo posameznika poveča? Čemu je potrebno, da je vse ovekovečeno in poštempljano s strani podjetij/institucij/države? Kot da brez tega nima nobene vrednosti..

Kdo je bogatejši? Tisti, ki ima veliko evrov na računu, tisti, ki ima veliko “zakopanega” zlata “na skritih mestih”; ali tisti, ki zna unovčiti svoje fizične, umske in duhovne sposobnosti na licu mesta, brez dodatnih pripomočkov? Tisti, ki tudi če nič nima fizičnega, zna preživeti, je sposoben nekaj narediti, da dobi v zameno osnovne dobrine, na primer hrano in prenočišče ali tisti, ki rabi s seboj vedno denar, da lahko plača neko uslugo… Kdo je modrejši, tisti, ki novači ljudi in jih vabi na srečanja njegove skupnosti, ali tisti, ki je zmožen neznancu v nekaj besedah razložiti oz. povedati nekaj besed, zaradi katerih bo ta neznanec za korak ali dva ali tri bližje Resnici? Kateri je močnejši, tisti, kateri rabi zaledje svoje organizacije in somišljenikov, ali tisti, ki se je zmožen sam znajti med svojimi “nasprotniki”. Kateri?
 

Kar bi si želel je to (nič novega sicer), da pogledamo kaj imamo in česa nimamo, kaj so naše prednosti in naše slabosti, in da ne kopiramo tujih vrednot kar vse povprek, ampak iz njih izluščimo tisto, kar je najbolj pomembno, kar bi v resnici radi dosegli, in se potem brez tujega vmešavanja odločimo, po kateri poti bomo šli.

Da ne kopiramo tujih motivatorjev, ki imajo tečaje samo zato, da se prodaja, ampak da izluščimo pomembne stvari. Če je pomembna modrost, znanje, ljubezen, duhovno bogastvo,.. Katera je najhitrejša pot do tega? Kaj je bolj pomembno, da imam 5 ljudi, ki dela zame ali to, da imam enega človeka, ki dela skupaj z menoj? Kdaj bom več dosegel? Kdaj bom bolj uspešen? Kdaj se bom hitreje naučil?

Na našem področju bi morali izkoristiti svoje PREDNOSTI. Majhnost, odmaknjenost, gore, gozdove, naravo, tišino, čisto okolje,… To, da imamo veliko zahodnjaških dobrin, da nam je na voljo njihovo najboljše (bolj ali manj) znanje in znanje celotnega sveta (Indija na primer), da nam je na voljo njihova tehnologija (elektrika, računalniki in internet), hkrati pa nismo tako globoko zabredli v materializem/marksizem/ateizem/liberalizem (obstaja skupni imenovalec vsem tem), da ne bi bilo nobenega izhoda. Še vedno imamo veliko svojega posestva, svojih hiš, še obstoječe skupnosti (komajda še kaj), še kar nekaj medsebojne pomoči (kljub tej vedno slišani škodoželjnosti)..

Ni nam potrebno kopirati zahodnjakov vse povprek in pri vsem kar počno.. Ni, nobena takšna potreba ne obstaja.. Verjamem celo nasprotno, da zahodni svet bolj potrebuje nas kot mi njega; ker s tem, ko jih kopiramo, se tudi oni počutijo boljše, v stilu, “no, saj če so pa ti Slovenci prevzeli določene naše navade, potem pa že ne morejo biti te navade tako slabe in zgrešene”. Ste kdaj pomislili na to, da si IMPERIJ išče uteho s tem, ko si podreja vse ostale države in ko mu vse ostale države hočejo biti podobne in se centru moči klanjajo? In da se imperij čuti OGROŽENEGA, ko kdo ne živi njegovih vrednot? (Lahko kaj takšnega opazite v vsakdanjem življenju; na primer, relacija otroci – (stari-)starši?)
 

Bo že držalo, “sto-tisoče je učiteljev, ampak težko je najti enega učenca”, “vsi hočejo biti učitelji, vsak berač hoče napraviti darilo za milijon dolarjev”, “za ljudi v Kalkuti je moderno, da predavajo in vodijo druge k luči; kako bi sami sebe pripeljali k luči, tega ne vedo”.

Si predstavljate, da ste pravi učenec, pravi aspirant? In naposled pridete do uresničitve in gori rečete, “premakni se!”, in gora se premakne? Da ste neodvisni od hrane, “človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki pride iz Božjih ust”, “moja jed je, da izpolnjujem voljo tistega, ki me je poslal”. Da niste odvisnik-odobravanja (approval-junkie), odvisni od mnenj drugih, da če vas kdo kratkoročno ne mara še ni konec vašega sveta, da se ne klanjate pred posvetnimi vladarji, ampak se zgolj v tišini klanjate Bogu. Ali ne bi bilo lepo, da ko se znajdete pred smrtno grožnjo nasprotniku pogledate v oči in z mirnim in odločnim glasom, glasom za katerim stoji realizacija, rečete: “To je najbolj neumna reč, kar si jih rekel. Mene ne moreš ubiti. Mene sonce ne more posušiti, ogenj ne more opeči, meč ne more ubiti, kajti jaz se nisem rodil, niti ne bom umrl, jaz večno živim, sem vsemogočni, vseprisotni Duh.”

Imajo zahodnjaški predavatelji karkoli od tega? So prosti strahu in poželenj? So prosti pred manipulacijami posvetnih vladarjev, posvetnih vrednot; želje po slavi, biti prepoznaven, želji/strahu po ugajanju? Kaj pomaga vso znanje, vse sposobnosti (katere že imajo), če jih lahko tako hitro zavržete in pozabite od kod izvirajo? Če jih uporabite za laž, zavajanje in zaslepljevanje ljudi, namesto da bi ljudi osvobajali?

Ali ne bi bilo lepo, da greste na tržnico, tako kot Sokrat, in ko vas drugi vprašajo zakaj, odvrnete: “Rad grem na tržnico, da vidim koliko reči zlahka pogrešam.” Ali pa tako kot Nox-i, preprosto ljudstvo, ki ob morebitni nevarnosti pravijo, “mi se ne bojimo nikogar, nikomur nismo sužnji, naš način življenja nam služi od kar obstaja naše ljudstvo“.

Ali ne bi bilo lepo imeti zgolj delček te modrosti, delček tega vedenja, delček te notranje/duhovne moči in vsaj delček tega živeti v vsakdanjem življenju? Ali ni to vredno več kot vsi milijoni na banki ali zlato v gozdu, kot vsa posvetna poznanstva in spoštovanja in diplome in titule? Ali ni? Ali ne bi bilo smiselno tega preizkusiti, to postaviti na preizkušnjo? .. ..