Človek, zbudi se..

Nikoli nisem razumel starejših ljudi, ki drugim vsiljujejo svoje mnenje, ki od drugih zahtevajo določen način obnašanja, določen način delovanja. Še posebej, ko je očitno, da njihovo življenje ni življenje, ki bi si ga človek želel posnemati.

Zakaj bi moral narediti po tvoje? Kakšen smisel ima vse to? Kam me bo to pripeljalo..? Star bom 50 let (in več), hodil v službo, ki je ne maram, imel družino in ženo s katero se komaj kaj pogovarjam, in če se že, izjemno površinsko. Tisti čas, ko ne bom v službi, si bom zapolnil s športnimi in družbenimi dejavnostmi, preostanek pa vegetiral pred televizijo ali na internetu, vse samo zato, da se izognem samemu sebi.. Zakaj mi ne pustiš, da grem po svoji poti? Zakaj mi ne zaupaš? Mar ne vidiš, kaj takšno življenje povzroča tebi in tvojim bližnjim? Res hočeš, da jaz živim enako življenje kot ti, enako hipnotizirano življenje?

Saj razumem, veš da to ni to, a ne vidiš izhoda. “Ni najbolj optimalno, a je najboljše kar lahko človek ima. Videl sem pa že veliko ljudi, ki so poizkušali nekaj svojega, a na koncu so vsi propadli in pristali še slabše od povprečja. Zato se drži povprečja in delaj tako kot drugi delajo pa boš mirno prišel čez življenje.” Mirno?!?! Misliš mrtvo, hladno, nepremično, zakrnelo, togo?

Vem tudi, da kljub vsemu še vedno imaš sanje, a jim ne dovoliš vzkliti. Še vedno imaš inspiracije, a jih neprestano tlačiš. Želiš si sprememb, a se bojiš kaj bodo “THE OTHERS” rekli. Želiš si svetlobe, a se nisi pripravljen soočiti s temo. Hočeš živeti drugače, a za to nisi pripravljen nič spremeniti. Želiš biti močan, a se neprestano oklepaš vloge žrtve. Hočeš biti svoboden, vendar vedno znova podležeš svojim navadam.

Razumem vse to in vem kako je to, tudi sam sem bil nekoč na tem mestu, kjer si ti že mnogo let. Tako da te kljub vsemu ne morem sovražiti, nasprotno, preplavlja me globoko sočutje.
 

Nekaj neverjetnega je, koliko si ljudje delajo utvare, da nekoga poznajo. Po petih minutah pogovora si si že napravil vtis o meni, po petih minutah že vse veš kar je vedeti o meni? Po tem kar sem povedal v petih minutah, po mojem zunanjem videzu, po obleki, po avtu, po prijateljih, ki so prišli z menoj,.. si upaš delati zaključke in trditi, da veš, kakšen sem jaz, da veš, kakšna je moja osebnost, da veš, kdo sem jaz?

Pa si res prepričan, da veš vse kar je vedeti o meni. Lahko sem pa imel le slab dan, planeti niso bili v najboljši poziciji, sem vstal z levo nogo,.. A ti si upaš po 5ih minutah trditi, da veš kakšen sem jaz in me že ocenjevati in opravljati? Torej tudi poznaš moje misli, moje skrite želje, talente, strahove? Veš kakšen sem za zaprtimi vrati?

Če bi bil iskren bi rekel približno takole: “Glede na to, kar sem imel videti v petih minutah mislim to in to. Vendar pa je to le začasno stališče, ki je plod mojih prepričanj/filtrov in se lahko celotno stališče spremeni. Zato so kakršni koli dokončni zaključki popolnoma odveč.”

Violator3
Nadaljuj z branjem »

(in obratno) Trenutni pogled je tak kot nam je prodan preko medijev, pesmi, filmov, knjig in okolice. Partnerstvo naj bi nam rešilo vse naše probleme in težave ter prineslo izpolnitev do konca svojih dni. To je nekako tipična romantična zgodbica, ki se dostikrat konča na ta način – s poroko ali medenimi tedni.

Vem da je lepo poslušati zgodbice o ljubezni, ki prinese srečo do konca svojih dni. Lepo je videt, ko sta dva zaljubljena. Nič ni narobe s tem. Vendar delat si neke ideale, in se tega oklepat za vsako ceno, pa kot lahko sami pri sebi vidimo, prinese več škode kot koristi.

Kaj storiti? Dostikrat sem omenil, da če nekaj ne deluje, je smiselno najti nove rešitve – fizične ali pa “zgolj” način dojemanja situacije.

Vsak na svojem planetu

Kaj sploh je namen PARTNERSTVA, namen odnosov? Je to izmenjava ljubezni, je to skupno življenje, ustvariti skupno družino ali kaj tretjega?

Čemu nismo vsak na svojem planetu in bi se izognili veliko težavam in problemom. Bili bi vsak na svojem koncu toliko časa, dokler se ne bi naučili v polnosti sprejemat samega sebe in ljubit takega kot smo, potem pa bi nam bilo dovoljeno oditi na planete, kjer ljudje živijo skupaj. Ker bi ljubili samega sebe, bi privlačili tudi take partnerje, in vse bi bilo kot v pravljici. Da, to lahko deluje. Nadaljuj z branjem »