Archive for the 'Matrica' Category

Page 2 of 2

Kdo ima denar in s tem povezano moč?

Pustimo za trenutek to, da je denar le iluzija, da je danes praktično ves denar ustvarjen kot DOLG. Tu si postavimo vprašanje, kdo ima to, kar si predstavljamo pod pojmom denar.

Na splošno velja prepričanje, da imajo denar države in še posebej korporacije (kljub ogromnemu dolgu – pa razumi če moreš). In potem te korporacije proizvajajo izdelke, da jih lahko potrošniki kupujemo, s tem pa ropajo zemljo. Več izdelkov proizvedejo, več je potrebno prodati, več denarja gre za reklame (da ljudje kupijo tisto, kar ne rabijo). In potem s tem denarjem ustvarijo še več stvari, ki jih ljudje ne rabimo, poleg tega pa podkupujejo državne uradnike in institucije, da pišejo zakone in se ravnajo korporacijam v prid, da lahko te še več zaslužijo. Več denarja zase, manj za delavce in manj za davke.

Ampak, kje pa korporacije dobijo denar? Ok, pustimo tukaj privatne korporacije, ki se jim reče banke, katere denar ustvarijo iz zraka – ustvarijo ga takrat, ko nekdo (posameznik, država, korporacija) vzame kredit. Tu se osredotočimo na ostale korporacije – od kje dobijo denar? Od kje dobijo denar, s katerim ljudem perejo možgane, s katerim izsušavajo ljudstvo, s katerim podkupujejo državne uradnike?

Od kje dobijo korporacije denar? Milijon evrov vreden odgovor…..

Od ljudi, kajpak, od potrošnikov. Torej si vsak posameznik sam jamo koplje, s tem ko kupuje nepotrebne izdelke, s tem ko si zagotovi N različnih zavarovanj. Denar ima vsak posameznik, tako kot ima vsak posameznik moč, ampak ker jo prepušča institucijam in korporacijam, se te lahko igrajo z njim. Samo in zgolj samo zaradi tega.

Predstavljajte si za trenutek, da umaknemo nepotrebna zavarovanja, da nehamo kupovati nepotrebne izdelke, da sami kaj naredimo za svoje življenje,…. V mesecu dni cel zajedalski ekonomsko-potrošniški sistem propade – kot hiša iz kart.

Revščina tako in drugače

Če malo bolj pomislim, se mi revščina zdi zelo zanimiv fenomen. Na globalnem področju je jasno, da so v nekaterih deželah bolj bogati, v drugih pa bolj revni, vendar smešno postane, ko pogledamo na lokalno raven. V isti vasi ali v isti soseski živijo ljudje od najnižjega sloja do najvišjega sloja, vsak se briga le zase, med seboj se ne poznajo in zaradi tega si niti ne pomagajo – pa bi si lahko/morali.

Kako je do tega prišlo bi bilo zelo zanimivo raziskati. Ker si ne predstavljam, da bi v neki plemenski skupnosti en šotor imel veliko za obleči in za jesti, drugi pa lačni hodili naokoli. Ne vem kako je dejansko bilo, vendar se zelo verjetno zdi, da se kaj takega ni dogajalo. Ali so vsi imeli za obleči in za jesti, ali pa so po večini stradali. Skratka celo pleme/rod je sodelovalo med seboj, so si pomagali en drugemu. Tako kot mati skrbi za otroka, tako so si takrat pomagali med seboj.

Danes pa za svojo žlahto če je v isti vasi še mogoče skrbiš, za ostale pa ne, te niti ne zanima, kaj se s sosedi dogaja. In tu je iskati enega od vzrokov, v uničenju lokalne skupnosti. Uničena od zunaj, ker so vsa dela v mestih, ker so vsi pridelki v velikih trgovskih centrih, vendar nič zunanjega ne pride kar samo od sebe, torej je uničena predvsem odznotraj. Ker se ljudje zaprejo, ker si nočejo pomagati med seboj, ker se ne poznajo, ker je greh nekoga nekaj prositi dakaj posodi, da nekaj naredi, ker si je itaq sam kriv, da je pristal v takem položaju. In posameznik prav tako samega sebe krivi, gleda v tla, brez (samo)dostojanstva, ne vidi pa širšega problema, da je čedalje več takih.

V oddaji je bil kot rešitev s strani GPR (Gibanja za Pravičnost in Razvoj) predstavljen UTD (Univerzalni Temeljni Dohodek). Ampak to je še vedno zelo površna rešitev, še vedno imamo centralno banko, še vedno imamo obresti. Koliko ti ljudje vedo o teh stvareh, o temeljih denarnega sistema? Kaže da ne veliko.. Ne pravim da jaz pa veliko vem, a mislim da poznam osnove. Jaz jih vam predstavim, sedaj pa vi inteligentni ekonomisti zgruntejte kako s tem dejansko je, do najmanjših podrobnosti, na podlagi tega pa naredite podroben načrt za rešitev tega problema.

Duhovna revščina

A kot že rečeno, je to kljub vsemu le zunanji poseg v revščino. Če drugače povem, je največja revščina v glavi in srcu posameznika, največja revščina je duhovna in če ne bomo te primerne revščine rešili, nismo naredili popolnoma ničesar. Ta revščine je odtujitev od samega sebe in s tem odtujitev od soljudi, kar povzroča vsa grozodejstva, v bolj in manj mili obliki. Se zavedamo tega problema? Se zavedamo, da je to tako moj, kot tvoj problem, problem vsakega posameznika? Se zavedamo tega problema tako močno, da smo pripravljeni poiskati rešitve? Ali pa smo se enostavno sprijaznili s tem, “pač tako je, nič se ne da narediti, še malo potrpim pa sem zmagal.” Ali pa “sej je že država dosti pametna, da bo kaj naredila, zakaj bi si jaz mazal roke s tem?” S tem da zavedanje ne pomeni, da je potrebno koga kriviti ali obtoževati. Pač pa enostavno zavedati se tega, videti, kajti le tisto kar vidimo/sezavemo lahko zdravimo.

Dve stvari v povezavi z državo. Prvič, nihče ne bo nič naredil namesto tebe niti ne more, svoje duhovne revščine se lahko reši le vsak posameznik. In drgič, država je prav tako obupala, sploh pa jo po večini vodijo še bolj duhovno nezreli ljudje od povprečja. Država je že zdavnaj obupala nad iskanjem rešitev za duhovno revščino, vse kar skuša narediti je to, da jo potlači/prekrije. Preko big brother (kamer na vsakem koraku), preko birokracije (nadzorovati vsak tvoj korak, podjetja, gradnja hiš,..), preko umske manipulacije,.. Povedano drugače, če ljudi naredijo za žive robotke ala MK ULTRA in jim s tem potlačijo čustva, so rešili vse probleme duhovne revščine oziroma njenih posledic – laganja, jeze, strahu, nezaupanja, nevoščljivosti, ljubosumja, pretiranih egoističnih želja.

Ampak duhovni mojstri ali učitelji modrosti že skozi stoletja kažejo drugo pot, ki več kot očitno obstaja. A večina je še vedno preveč strahopetnih, da bi se na to pot podala, raje živi v agoniji do konca življenja in čaka na čudež. Tako da tistim, ki gredo na tako pot vse čestitke, kajti potreben je izjemen pogum.

Navdih: Včerajšnji ogled oddaje Polnočni klub na temo revščine preko interneta.

ZeitGeist ~ Duh časa

Zeitgeist - Duh ČasaRevolucija je ZDAJ…
in začne se s teboj.
Je individualna in
je revolucija duha.

(Oktobra 2008 izšel 2. del, Zeitgeist Addendum, v določenih pogledih koristen) Zeitgeist (Duh Časa) Fenomenalen povzetek vsega dogajanja v svetu in kaj stoji za tem. Ker je dolg le 116 minut pomeni, da je tudi zelo zelo strnjen, zatorej naj služi kot zelo dobra odskočna deska, ne pa kot dogma. Odlično je, da so taki filmi odzunaj in da imajo tako veliko gledanost (je med najbolj gledanimi videi na googlu), kar dokazuje le to, da se ljudje prebujamo. Poleg tega so celo slovenski podnapisi na voljo, ki so tudi direktno integrirani v google video.

Vse v dokumentarcu je zelo dobro, rad pa bi opozoril na nekaj stvari, ki so lahko napačno razumljene ali hitro spregledane.

1. del: Najboljša zgodba vseh časov

Prvi del je napad na RELIGIJE na primeru zahodnjaške religije – krščanstva. Religije si zaslužijo to, saj so povzročile daleč največ škode človeštvu. Poleg tega so osnovane na neki astrološki zgodbici, ki je zaradi večje zanimivosti uprizorjena z besedami. Hecno pa je, da so te zgodbice vzeli kot dejstva, jih jemali DOBESEDNO in ne metaforično. Ob tem si je dobro zapomnit, da Cerkev uradno nasprotuje astrologiji, med tem ko najvišji vrh Cerkve dobro ve o čem se gre.

Vendar če je človek preveč površen dobi občutek, da prvi del nagovarja k ATEIZMU. Če Jezus ni obstajal, če Horus ni obstajal, to kvečjemu pomeni, da so imeli ljudje (vsaj nekateri) ogromno znanja in vedenja o vsem tem že v tistih časih – 3000 pr.n.š in še dlje nazaj v zgodovino. Saj večina besed Jezusa ima smisel, so zelo temeljite in globoke, vendar jih je potrebno pravilno razumeti; METAFORIČNO in ne dobesedno. Kasnejši modreci, za katere pa je dokazano da so živeli in še danes živijo, govorijo o istih stvareh z malenkost drugačnimi besedami. Nauk Jezusa je torej pristen, o tem ni dvoma – vendar je metaforičen in ne dobeseden.

Ni res kot pravi na koncu, da mit ne more biti poučen, četudi se ve da je izmišljen. Če pogledamo mite današnjega časa; Gospodar prstanov, Matrica, Star Wars imajo zelo globok učinek. Lahko bi pa rekel, da “mit ne more biti poučen, če se ga ne vzame kot resničnega.” Podobno kot je velika razlika pri gledanju filma, če se uživimo v dogajanje ali če gledamo z distanco. Miti so izjemno pomembni za naše življenje in danes je vidno, kaj pomeni odsotnost le teh. Kljub vsemu pa jih je nekaj, pri katerih začutimo neko drugo dimenzijo. Ali kot pravi Joseph Campbell: “Plešemo na mite, četudi ne poznamo melodije.” Za tistega, ki pa pozna melodijo, so pa miti še toliko močnejši.

Tudi stari miti, o zmajih in junakih ki so se odpravili na lov, so izjemno poučni in kažejo na nekaj višjega. Resnični ali ne, imajo moč transformacije – če se jih le razume METAFORIČNO ne pa dobesedno. Razumite jih dobesedno in boste obtičali na nivoju razuma. Miti pa kažejo preko razuma, so kot prst (besede), ki kažejo proti Luni (neopisljivo, preko razuma).

Če se bojuješ proti sistemu, si še vedno ujet v njem.
nn

Religije so klasični primer, kaj se zgodi, če obtičite na nivoju dobesednega razumevanja. Malo drugačna zgodbica, malo drugačna interpretacija in religije se bojujejo med seboj. Celo znotraj religij se različne interpretacije nauka bojujejo med seboj. V resnici pa vsi govorijo o isti stvari. Kaj je bolj norega od tega?
 

O drugem delu in 911 ni kaj za dodati, uradna verzija je očitna farsa. Če je pa kljub vsemu premalo, si pa lahko pogledate goro dokumentarcev na googlu. Poleg tega ni bil samo 911, so bili še drugi sprovocirani ali dopuščeni napadi, ki so bili povod za največje vojne; WW1 – Lusitania, WW2 – Pearl Hearbour, Vietnam – Napad na ameriški rušilec. Ob vsem tem pa si še poglejte teorijo neo-conzervativcev – Leo Strauss in Carl Schmitt.
 

3. del: Ne menite se za ljudi skrite za zaveso

Ekonomija je kralj. Kdor kontrolira ekonomijo pa je vladar sveta in s tem posledično vseh ljudi. Red “denar je sveta vladar” v marsičem res drži..

Vojna je posel, največji posel na svetu. Mikročip – RIFD. Novinarka ob predstavitvi prvega vsadka celo pravi, “priners of Brawe new World (Pionirji Krasnega novega sveta),” kar je naslov knjige od Aldous Huxley-a.

Izpostavil bi še dva citata. Prvi je od Jordan Maxwell-a o izobraževanju o izobraževanju in množični zabavni industriji:

Vlada dobiva tisto, kar želi. Nočejo, da bi bili vaši otroci izobraženi. Nočejo, da bi vi preveč razmišljali. Zato so se v naši deželi in na našem svetu tako razbohotili zabava, množični mediji, TV šovi, zabaviščni parki, droge, alkohol in vsaka druga vrsta razvedrila, ki zaposli ljudem duha, da zaradi preveč razmišljanja ne bi bili napoti pomembnežem.

Drugi pa je odlomek iz filma Network iz leta 1976 o televiziji:

Televizija ni resnica. Televizija je prekleti zabaviščni park! Televizija je cirkus, karneval, potujoča skupina akrobatov, pripovedovalcev, plesalcev, pevcev, žonglerjev, spak, krotilcev levo in igralcev nogometa. Mi vam preganjamo dolgčas. A vi ljudje sedite tam dan za dnem, večer za večerom, vseh starosti, barv kože, ver. Mi smo vse, kar poznate. Začenjate verjeti našim slepilom. Začenjate verjeti, da je resnična škatla in ne vi. Počnete, kar vam narekuje škatla! Oblačite se, kot vam pravi škatla, jeste, vzgajate otroke, celo mislite tako kot škatla. To je množična norost, vi blazneži! Za božjo voljo, vi ste tisti, ki ste resnični! Mi smo slepilo!

Bistvo: Ločenost in Nezadostnost

Ključ celega filma je na koncu, zadnjih 5 minut. To je tudi to o čemer pišem tu, o čemer govorijo in so govorili vsi modreci. To je vcepljen občutek, da smo LOČENI med seboj, ločeni od narave, ločeni od Boga. V drugih smo navajeni najprej prepoznati razlike, čeprav če se dovolj poglobimo vidimo sebe, ogledalo naših muh in tudi dobrih stvari.

Ločen človek je nezadovoljen človek. Kako si lahko zadovoljen, če pa si ločen od vsega vesolja, sam si v celem vesolju, z ničemer nisi povezan, nihče te ne mara,.. kako boš potem lahko srečen, notranje miren. Takega človeka ni problem manipulirat. Resnica pa je ravno nasprotna, z vsem smo povezani, z naravo, z živalim, z ljudmi, z vsem stvarstvom. Znanost to že dokazuje. Vendar kdo potem rabi Boga, če so ljudje in narava zadosti, in nemogoče je kontrolirat takega človeka.

Prvih 30 let svojega življenja sem se trudil, da bi nekaj postal. Hotel sem postati dober v vsem, pri tenisu, v šoli in tako naprej. Tako sem gledal na vse. Nisem dober, a če bi se izboljšal… Nato pa sem spoznal, da sem se motil. Da gre v resnici za to, da ugotovim, kdo sploh sem.

Potem pa je tu še nek občutek nezadostnosti, da nismo dobri takšni kot smo. Moramo doseči določene rezultate, da bomo potem lahko zadovoljni sami s seboj. “Ko bom dobil 5, me bodo doma imeli radi, ko bom dokončal faks, potem sem pa car, ko bom zmagal na državnem, potem bom pa srečen do konca svojih dni.” Tako pravzaprav delate stvari zgolj zaradi tega, ker vam obljubljajo neke rezultate, ali pa zato, da boste nekomu dokazali svojo sposobnost, ne pa zaradi tega, ker bi vas veselile. Tako življenje ne prinaša nič drugega kot trpljenja. Zapomnite si: “Pot je cilj.”

Spodbuda za lastno raziskovanje

Torej, miti so koristni, če so razumljeni METAFORIČNO in ne dobesedno. Glavni vzrok za nezadovoljstvo je vcepljen občutek LOČENOSTI in NEZADOSTNOSTI (potrebno je nekaj naredit, da bom lahko srečen, ljubljen, miren).

Celoten film se mi zdi dokaj v redu, čeprav da malo poudarka na bistvene stvari – zadnjih pet minut bi lahko bilo nekoliko daljših. Je tudi res, da ne omeni ostalih religij, da ne omeni da so republikanci ravno tako odgovorni kot demokrati (v ZDA), pa še kakšna malenkost.. Bistvo tega filma je v tem, da spodbudi lastno raziskovanje in opazovanje – to pa je največ, kar lahko nek film/dokumentarec doseže in ta namen je dosežen. Ker vse povedat v 116 minutah ni možno.

Moje upanje je, da ne bodo ljudje vzeli filma za resnico, ampak bodo raje vsak zase resnico poiskali, kajti resnica ni povedana, resnica je uresničena.
Avtorji Zeitgeista

(revizija: 07. oktober 2008)

Zunanje povezave

Kam Divjajo Podjetja?

Denar je človeška sreča v abstraktnem; tisti, ki ni več sposoben uživati človeške sreče v konkretnem, se popolnoma posveti denarju.
Arthur Schopenhauer

Če pogledate okoli sebe, boste videli da vsi nekam bežijo, vsi nekam hitijo. Poglejte podjetja, divjajo v prihodnost. Ne vedo več kaj je njihov namen, čemu so tam, razen tega, da se bo povečal njihov dobiček, da bodo več prodali in več proizvedli.

Polni vozički

Če gre kupec iz trgovine s polnim vozičkom, potem ste opravili svoje delo izvrstno, je tako? Vi ste mu prodali izdelke, za katere menite, da jih ta človek nujno potrebuje, da brez njih ne bo srečen, brez katerih ne more živet. S tem ko ste mu prodali izdelke je volk sit in koza cela. Vi ste povečali prodajo, s tem dobiček, in kupec je zadovoljen.?

Ne! S tem ko je kupec šel s polnim vozičkom iz trgovine niste naredili popolnoma nič. Zaradi tega se njegovo življenje ne bo bistveno spremenilo, po možnosti se bo kvečjemu polenil. Poglejte sebe. Ste res srečni, ko kupite vso to kramo? Za nekaj časa mogoče, potem pa spet rabite več, boljše, močneje. Se vam zdi, da lahko ta “več, boljše, močneje” kdaj zadovoljimo.

S tem, ko je kupec šel iz trgovine s polnim vozičkom nekoristnih izdelkov, ste izrabili naravne in človeške vire. Koliko materiala je bilo potrebnega, da se je ta izdelek proizvedel? Koliko človeškega truda, koliko idej je bilo potrebnih za to? Koliko izvrstnega MARKETINGA, da ste lahko nekomu vsilili te izdelke? (Kdo misli v tvoji glavi.)

Ja res je. VSILILI ste mu jih! Zakaj pa potem vsak jutri dobim vsaj 3 reklamne letake? Pa ne se norca delat iz samih sebe, ne se slepit no, lepo prosim. Delate za dobro ljudstva, za dobro ljudi? Mar ste res tako zaslepljeni, tako ozko usmerjeni? Delate za svojo lastno rit, za svoj lastni dobiček, za potešitev svojih lastnih znorelih misli. Ob tem pa trpi narava, trpi človek in trpite vi sami.

Ekonomski sistem vas sili v to, da odplačate vse te investicije na katere so se še obresti nabrale. To morate vse odplačat, in za to rabite precejšnjo rast. Nagrajujemo najboljše menedžerje, k so povečal dobiček firme – pohvale vredno, res je.

Pokazali ste da ste sposobni, da lahko naredite dober kolektiv, da znate stvari speljat do konca, da ste iznajdljivi, ogromno truda in genialnosti je potrebnih za to. Vendar, v katero smer gre vse to. V kakšne namene uporabljamo svojo genialnost? Le da bo več prodanega, s tem ko imamo zvrhano glavo vsega, vsi problemi človeštva pa začuda še vedno ostajajo, ali se celo še večajo.

Tretji svet

Nekje se pozna razlika, podjetja v lov za dobičkom se poslužujejo zelo dvomljivih ukrepov. Dosti je takih, ki najemajo poceni delovno silo, med tem ko se nezaposlenost doma veča, zaposlenim namenjajo nizke plače, hočejo ukinit plačano malico, plačan prevoz. Zaposlenim čim manj, da bo čim več denarja.

Poleg tega izkoriščajo tretji svet. Recimo ameriška empirična osvajanja, uradno se temu reče “Demokratizacija države“, in izkoriščanje delovne sile v teh deželah. Predvsem je tu hrana. Ali pa seljenje proizvodnje, dostikrat zastarele na ta območja. Doma se delamo demokratične, v tretjem svetu pa izkoriščajo vse povprek. Ni jim mar za zaposlene, ni jim mar za okolje. Celo bogove se delajo, ker so jim omogočili delavna mesta in zaslužek. Oni delajo dobesedno za preživetje, lastniki pa živijo na veliki nogi.

Ni presenetljivo, da lahko slišimo novice kot so “OI kljub slabemu zraku v Pekingu” ali “Zrak zastrupil športnike“. Če ni kaj bolj šokantnega kot to jest ne vem. Korporacije svojo zastarelo proizvodnjo selijo v tretje dežele, ker tam ZAKON dopušča tako proizvodnjo. Ali ti ljudje nimajo nobene vesti, nobene etike, vidijo zgolj denar?

“Tretji svet je velika priložnost za investicije, in velike dobičke, obračajte denar v naši firmi, mi znamo te posle.”…. Vse za dobiček, za več, hitreje, močneje.. vse za srečo, pa čeprav le kratkotrajno. Vse za cilj, čeprav poteptamo vse pred seboj.

Smo res toliko zaslepljeni, toliko poneumljeni, tako ignorantski, da ne vidimo teh povezav? Da ne znamo povezat vseh teh dogodkov, vseh teh novic? Povezovanje pik, ste se kdaj učili to? Veste kako “lepa” slika potem nastane. Dvomim, da večina izkorišča zavestno.

Najhuje pri vsem tem pa je, da mi to podpiramo. S tem ko kupujemo, s tem ko ne naredimo nič, s tem ko se delamo, da se to nas ne tiče.

Naše življenje se začne bližati koncu tisti dan, ko utihnemo o pomembnih stvareh.
Martih Luther King ml.

Koliko časa in trpljenja še rabite, da se boste zbudili. Koliko časa in trpljenja še rabite, da boste videli, da je to slepa pot. Koliko časa in trpljenja še rabite, da boste začeli iskati alternative? Koliko časa in trpljenja še rabite, da boste šli preko svojih strahov in ležernosti?