Archive for the 'Oda razumu (egu)' Category

Kaj je tehnologija naredila za človeka I

Tehnologija zadnjih 100 let; elektrika, žarnica, radio, televizija, internet, telefon, sateliti, mobitel, avtomobili, ladje, letala, podmornice, elektrarne, nuklearke, kemikalije, cepiva, zdravila,….

V primerjavi z našimi predhodniki res živimo bolj brezskrbno življenje. Lakote ne poznamo, hrano dokaj lahko pridelamo, police v trgovinah in hladilnik nikoli ni čisto prazen. Vsak ima streho nad glavo, mirno spanje, relativno stalen prostor za bivanje. Za bolezni znamo poskrbeti – večinoma zdravnik in zdravilo. Najnovejše novice dobimo v roku nekaj ur, vemo kaj se po svetu dogaja, kakšne zakone sprejema naša vlada. Internet nam je dal instanten dostop do informacij skorajda kjerkoli na svetu, lahko spremljam kaj se dogaja s prijatelji čeprav jih nisem videl že nekaj let (jaz osebno sicer facebooka ne uporabljam), pogledam marsikateri dokumentarec/intervju/govor, ki ga sicer na televiziji ne predvajajo… Potovanje iz kraja v kraj ni nikakršen problem; avto ali v skrajnem primeru kolo, avtobus ali vlak in sem hitro na cilju. Zamislite si, koliko časa bi porabili 60 let nazaj s konjem ali peš, da pridete do Ljubljane? Lahko si privoščim marsikatero adrenalinsko aktivnost… Dobite generalni vtis.

Vse imamo danes. Tehnologija nam omogoča praktično vse. Če je le denar in tudi srednji standard omogoča izjemno lagodno življenje. Na materialnem nivoju nam je tehnologija prinesla blaginjo, v pravem pomenu besede…. Čeprav…. Če malo bolj pomislim, če pogledam pod preprogo, to sploh ne drži… Tehnologija ni prinesla nikakršne blaginje, mogoče za neko izredno kratko obdobje, a se že nekaj časa vse podira. Pri čisto osnovnih rečeh; hrana, voda, zrak, svetloba, zdravje, varnost,…

(…)

Kaj je tehnologija prinesla na področju osebnostnega razvoja? Na področju razvoja “človečnosti” oz. srčnosti, nekih višjih kvalitet/vrednot, po katerih naj bi človek strmel? Ljubezen, toplina, sočutje, spoštovanje, razumevanje, medsebojna pomoč,… Interakcije med ljudmi so postale plitve, robotske. Grem v knjižnico, “dober dan”, niti pogledam ne nobenega, “ali imate mogoče to knjigo”, gledam nekam stran, knjižničarka v računalnik in tipka, “izvolite, ste to iskali”, gleda v knjigo, “da, to sem iskal”, tudi jaz gledam v knjigo, “si boste še kaj izposodili”, “ne, hvala”, “takole, do petnajstega, dve knjigi sta pa še doma”, gleda že na novi kup knjig, “hvala” gledam v knjige, odpiram torbo in jih dam notri, “na svidenje in lep dan”, z mislimi sem že drugje, to sem rekel čisto avtomatsko, “na svidenje” gleda v računalnik oz. se loteva nekega drugega dela – Pika.

Ta stik z očmi, to, da lahko res rečeš, “vidim te” – ne, tega ni. Že malo daljši kontakt kot nekaj sekund izpade prav čudno, moraš se stran obrnit – že med kolegi/prijatelji. In tudi, če zavestno rečeš, “dajmo malo dlje držati očesni stik”, ni čutiti neke globine zadaj… ne prodre pogled v globine, ne začutiš človeka.. Vsaj jaz ga ne. Tisto, da bi res lahko rekel, resnično rekel, “da, zdaj pa vem, zdaj sem te pa videl”. Ko lahko razbereš najbolj skrite lastnosti. Tako kot je slišati iz kakšnih zgodbic od mojstrov.

Kat da bi človek s to tehnologijo naredil še dodaten debel, jeklen in neprebojen oklep okoli sebe, kjer mu nič ne more do živega. Je sicer malo okrnel, določene reči delujejo bolj počasi (razmišljanje), nekatere reči se ne morajo izraziti (igrivost, ustvarjalnost), druge so zamrle (spomin in občutljivost), vendar na varnem v svojem oklepu. Edino eno OKENCE, edin ena špranja je ostala, ki ne more biti zakrita, in to so OČI. Zato je potrebno ta pogled tako varovati in braniti z vsemi močmi, da le kdo ne bo prodrl in videl mojo bedo in otopelost in zagrenjenost in vse te napake in grehe, ki jih nosim. Da bo le ostalo vsemu svetu skrito – Boga, ki vse vidi in vse ve, ki je tudi milostljiv in odpušča in dober in pravičen, smo pa tako ali tako izbrisali iz vidnega polja.
 

Sedaj pa pričakujemo, da bodo ljudje s približno enakim načinom dojemanja sveta, odkrili kakšno boljšo tehnologijo, ki bo človeka rešila iz te zagate? ..(sledi)..
 

Za bruhat II ~ Illuminati Card Game

Stehpen Jackson Games. Iz leta 1994 (oz.1995), imenovane ‘Illuminati: New World Order’, zgodnja različica ‘Illuminati’ že iz leta 1982.

Kot se malo že v teh kartah kaže, so tili Illuminati, NWO (New World Order), New Age in podobne reči neke vrste vojna Luciferja/Satana proti Kristusu, proti Bogu in tudi proti človeku. Kako? Zakaj? Čemu? O tem bolj podrobno, lahko si pa že sedaj pogledate kaj od Malachi Martin-a, spodaj je pa še razlaga dveh kart s strani cuttingedge.org (mislim da ameriških fundamentalistov – no ja, tudi oni imajo kakšno dobro).

Če pri raziskovanju kam svet gre, teh Illuminati-jev (ki so satanisti), izpustite duhovno dimenzijo, izpustite Boga, Jezusa Kristusa,.. ter tudi Satana in Luciferja in podobno, potem (a) ne boste prišli daleč, (b) boste precej zafrustrirani in (c) ne boste sposobni najti dolgoročnih rešitev. Na primer, če pogledate Marcel-a Messing-a in David Icke-ja, ki te reči nekako povežeta, ali pa Alex Jones-a in podobne, ki jim je ravno za te reči, boste našli očitno razliko v marsičem.
 

inwo-TerroristNuke

inwo-Pnetagon inwo-OilSpill

inwo-Subliminals

Komentar ni potreben, načeloma kar vemo za kaj gre, čeprav še nismo čisto dojeli… Oil Spil je sicer nov, ampak nekako na isti način. Hrana.. Tole naslednje je pa malo bolj subtilne narave:
 

inwo-AlGore inwo-KillforPeace
inwo-SecularHumanists

Al Gore karta je smešna, pod njo piše: “imate +8 za direktni nadzor nad katerokoli zeleno skupino”. Globalno segrevanje in ‘Neprijetna resnica’? In še vsa lobiranja, ki jih je počel?

Kill for Peace; to naredi posvetni humanizem, kjer je narava bolj pomembna od človeka in tistega, kar človeka presega. Kaj ostane po smrti, kaj ostane človeku, če njegove materialne dobrine izginejo, kam se bo obrnil če ni ničesar višjega? Če ni nečesa, kar presega materialni svet?… Opis karte Secular Humanists iz strani http://www.cuttingedge.org/news/n1855.cfm:

Nadaljuj z branjem zapisa: ‘Za bruhat II ~ Illuminati Card Game’

Za bruhat I ~ Scientology

Je to nek napredek v razvoju človeštva?
Ideal človeka, nekaj po čemur bi moral človek strmeti?

Tom Cruise Scientology Video – ( Original UNCUT ) za slover nekateri izrazov si preberite opis;
za bolj očitno predstavo, edit-irana verzija South Park episode & T0M CRUlSE interview

 

Kontrola uma, hipnoza, samo-hipnoza?
Je to rešitev in odgovor za tegobe človeštva?
Vzvišenost, aroganca, nadutost, zaslepljenost –
to je vse, kar takšne reči so.
Kje je ponižnost, spontanost, preprostost,
zaupanje v Življenje, zaupanje v Boga?

Hecno je to, da sem nekaj takšnih ljudi v živo srečal. In prav neverjetno je, kako so te reči razvije v zadnjem stoletju in kako so sedaj še vedno popularne – večinoma pri ljudeh, ki nimajo nobene predhodne izobrazbe s tega področja in ne odkrijejo subtilnih pasti. Med podobne organizacije (in metode) bi lahko dal tudi Landmark forum, pa Neuro Lingustitčno Programiranje, učenje hipnoze in samo-hipnoze, pa verjetno tudi vse kar je podobnega Holosyn-cu.

Vsi ti bi radi prinesli mir svetu
(malo grozljivo, ko takšni ljudje govorijo o miru
– le kakšen mir imajo v mislih, mir kot otopelost?),
vsi bi radi spremenili ta svet,
vsi ti bi radi v svoje vrste čim hitreje privabili čim več ljudi,
vsi ti bi radi, da se človeštvo združi pod njihovo streho,
vsi ti mislijo, da so najpametnejši in imajo edino oni prav in odgovor na vse,
vsi ti mislijo, da so le oni sposobni kaj narediti,
v resnici bi pa radi edinole zaslužili
in si pridobili čim več oblasti in kontrole nad ljudmi.
 

Seveda ni vse laž, marsikaj je res; saj zaradi tega je tudi tako privlačna cela zadeva, zaradi tega lažje zavedejo ljudi. Vendar kako se vse to izvaja, kakšne rezultate prinaša, kakšni so resnični nameni teh ljudi… to pa ni nič kaj lepega in dobrega. “Po njihovih sadovih jih boste spoznali” in “k vam prihajajo v ovčji preobleki, znotraj pa so grabežljivi volkovi”.
 

Živalski (oz. človeški) vrt

happybear_calinrett_flickr
calinrett / all rights reserved; used & “build upon” with permission

Slika (mislim da) je iz romunskega živalskega vrta, besedilo pa dejansko iz našega, ljubljanskega. Na plakatu o rjavem medvedu piše: “Živijo do 25 let, v živalskih vrtovih do 40 in več let.” Pri volku podobno: “Živijo do 16 let, v živalskih vrtovih 20 in več let.” Ja hura, a ne, da smo jim podaljšali življenje. Ali bolje rečeno življenjsko dobo, ker življenja je v teh živalih bolj malo.. Le kako naj bo kaj življenja, ko pa je njihovo življenjsko območje omejeno na eno ubogo kletko/ogrado. A ljudje tega ne vidimo, oziroma nočejo videti.. Meni osebno se zdi, če malo pretiravam, živalski vrt bolj podoben živi živalski grobnici (vsaj za večino živali).
 

Težko najdem kakšen pameten smisel teh vrtov. Da naj bi divje živali videli v živo in se na ta način kaj naučili o njih? Recimo, stojim pred levom, ki je ob ogradi, oddaljen 3 metre, mu maham, skačem pred njim, se skorajda derem, a on nemoteno, brez da bi se kakorkoli premaknil, zatopljeno zre v neko oddaljeno točko. Iz tega bi se lahko naučil, da levi niso nevarni, da za njih sploh ne obstajam in mi v divjini ne predstavlja nikakršne nevarnosti. Je to realna slika? Je lev v živalskem vrtu, mogoče celo že več generacij, sploh lahko enak levu v divjimi?

Če hočemo otroke naučiti stika z živalim, pristnega stika, mar ne bi bilo boljše, da jih odpeljemo na kmečki turizem, za več dni na primer. In da so tam z živalmi, domačimi živalmi, ne z zvermi; in skrbijo zanje, jih hranijo, čistijo, peljejo na pašo, jahajo,.. Ali pa jih vzamem s seboj na lovsko opazovalnico, in tam preživimo kakšen večer ali noč; in bo dosti bolj realna slika divjih živali, zveri, kot pa v živalskih vrtovih.
 

Zdi se pa mi, da so živalski vrtovi le prikaz “zmagoslavja” človeka nad živaljo. Dolgo časa smo se bali zveri, sedaj pa nič več, sedaj smo jih pa končno postavili na svoje pravo mesto. Vsaj naj bi jih; v resnici se jih pa še vedno bojimo, in se še vedno čutimo manj sposobne od njih. Ker če se nebi, potem nebi tako kruto ravnali z njimi. Pa tudi to zmagoslavje je bolj klavrno, kajti namesto da bi se razvili v pametnejše in sočutnejše ljudi, smo postali veliko bolj hudobni od zveri in ostalih plenilcev; na primer, oni ubijajo za preživetje, mi ubijamo in mučimo iz užitka. No, vsaj en del nas, vsaj en del naše narave, medtem ko drugi leži zaprt v ječi in joče in se zgraža.

In če razmišljam še naprej, je najbolj “hecno” to, da tako kot ravnamo z živalmi, tako, oziroma še veliko slabše, ravnamo tudi sami s seboj in z ostalimi pripadniki svoje vrste. Tako kot zapremo živali v majhne kletke, jim tam “vse nudimo:” jih zavarujemo pred plenilci in kruto naravo, poskrbimo za njihovo hrano in udobje, in ker še kar niso zadovoljne, se sprašujemo kaj neki je narobe z njimi, tako tudi sami sebe zapremo v male pisarne ali za tekoči trak ali pa se priklenimo na kavč, si nudimo hrano, obleko, toplo zavetišče, plačo,.. potem pa se sprašujemo, od kod neki toliko nejevolje, depresije, samomorov in vseh ostalih nesmislov.. Za nameček pa še hodimo na terapije ali jemljemo tablete, kjer nas naučijo oz. pripravijo do tega, da v kletki kolikor toliko srečno preživimo..
 

Hmm, kako čuden je ta svet.
 

Beg, beg, beg

Beg v alkohol,
beg v mamila,
beg v spolnost,
beg v delo,
beg v gledanje televizije,
beg v branje knjig,
beg v pisanje,
beg v hrano,
beg v ples.

Beg v meditacijo,
beg v odnose,
beg v znanje,
beg v materialne dobrine,
beg v adrenalin,
beg v šport,
beg v zabavo,
beg v prepričanja,
beg v naravo,
beg v pogovor,
beg v duhovne nauke,
beg v tečaje,…..

Beg na vsakem koraku,
beg vsepovsod;
vsak po svoje,
vsak v nekaj.
 

Beg – begati – begunec – po-beg;
flight, escape, run, getaway.

Reševanje planeta – še ena od neumnosti

V današnjih časih so popularna družabna gibanja, ki delujejo na strani planeta. Bojujejo se za zaščito živali, proti onesnaževanju voda, proti plastičnim vrečkam, proti izsekavanju gozdov… Ampak, ali je res potrebno pomagati planetu, ga celo reševati? Zasejevati gozdove, naseljevati živalske in rastlinske vrste na določena območja, ohranjati mrliče pri življenju,…

Nič narobe s tem po eni strani, a po drugi bi se strinjal s tistimi, ki pravijo, da je to višek arogance. Kajti ravno vmešavanje v delovanje planeta nas je spravilo v težave. Nismo vedeli kaj počnemo takrat, in tudi sedaj nimamo niti najmanjšega pojma, kaj počnemo s poseganjem v naravo (naseljevanjem vrst). Narava je vendarle živ in pameten organizem, ki je preživela že vse vrste katastrof in ni razloga, da ne bi preživelo civiliziranega človeka. Več in bolj slikovito bo o tem povedal nedavno pokojni kolega George (glej spodaj).

Potrebno je rešiti človeka
Če je potrebno koga reševati, potem smo to mi sami. In ne reševati sebe pred družbo ali sebe pred naravo, ampak primarno se moramo rešiti sami pred seboj – to je edina smiselna pot. Sami pred svojimi mehanizmi, navadami, prepričanji – pred egom. To je vse kar povzroča probleme, in se tega ne bomo osvobodili, če ne bomo naredili najpomembnejšega koraka, potem so tudi vse ostale rešitve zgolj kozmetični popravek. Kajti ta ego, ta občutek odtujenosti, ločenosti, osamljenosti, nezadostnosti, nepomembnosti, nevrednosti,.. nenehna lakota po več, nenehen občutek pomanjkanja, nenehen beg v preteklost in prihodnost,.. to nam je prineslo in še prinaša vse težave. In karkoli je ustvarjeno iz ega, bo prineslo le še več trpljenja – tega pa je zadosti, mar ne?

Potem, ko se bomo kot človeštvo osvobodili tega stvora, je vse kar moramo narediti pri pomoči planetu le to, da se mu odstranimo s poti. Da vzamemo toliko kot rabimo za lasten obstoj, tako kot ravnajo vsi ostali prebivalci na planetu, in da pustimo čim manj sledi za seboj, brez onesnaževanja in nespametnega poseganja v naravo – to je vse kar je/bo potrebno narediti, in to nič narediti je ogromen napredek. Včasih je večja modrost nič narediti, biti potrpežljiv ter zaupati.

To pa tudi pomeni, da smo se osvobodili ega (kajti ego nima potrpežljivosti in zaupanja v Vesolje), in s tem so se preobrazile ekonomske, socialne in politične strukture. Kajti s trenutnim stanjem teh struktur, harmonija s planetom nikoli ne bo mogoča. Ne podcenjujte nevarnosti ega, niti pomembnosti osvoboditve. To je primarna odgovornost vsakega človeka – kajti, če ne moreš sprejeti odgovornosti za svoje notranje stanje, kako lahko potem pomagač pri zunanjih stvareh, kako lahko iz negativnega stanje sploh ustvariš kaj resnično pozitivnega?


http://www.youtube.com/watch?v=eScDfYzMEEw Samo eno pripombo bi imel, šel bo ego, Človek bo pa ostal..

P.S. Se opravičujem vsem borcem za pravice živali, za varstvo okolja,.. ki ste se ob branju tega članka počutili prizadete in zaradi tega malenkost zmanjšane. Smo več ali manj na isti strani, če boste dojeli kaj hočem povedati, bodo spremembe učinkovitejše in veliko hitrejše (nekateri to že počnejo). Hvala za razumevanje.

Človek (pod vplivom ega) – tujek v Naravi

Vsi smo že slišali kakšno zgodbico o zmaju, ki straži zaklad, in o junaku, ki se spopadejo s tem zmajem. Ste se kdaj vprašali, kaj predstavlja zmaj? Zmaj varuje zaklad, kar ponavadi pomeni ženske (device) in zlato. Ne samo da varuje ta zaklad, ponavadi hoče tega še več. Čemu? Za lastno zadovoljstvo verjetno, kajti uporabiti jih tako ali tako ne more. Z ženskami, še tako lepimi in seksi, si ne more nič pomagati, ravno tako ne more jesti zlata.

Ali ni današnji civilizirani človek ravno takšen kot ta zmaj? Grabi in grabi, vedno hoče več in več in več in več.. S tem, da se za pridobljene lovorike sploh ne zmeni. Vedno je osredotočen na naslednjo stvar, ki jo hoče dobiti. Tistemu kar ima, pa posveča malo ali skoraj da nič pozornosti. A to še ni vse, starim lovorikam, četudi jih ne uporablja in četudi gnijejo, se ni pripravljen odpovedati. Ne skrbi za njih, ne posveča jim pozornosti, a da bi dal to stran od sebe, da bi to podaril ljudem, ki pa to stvar rabijo – ne, ne, to pa ne. To bi ogrozilo njegov položaj, zmanjšalo njegovo vrednost. Njegova (in tudi njena) samopodoba je odvisna od nagrabljenih stvari, ki nekaj štejejo le, če so njegove.

Harmonija narave
Si predstavljate, da bi tako narava delovala? Da bi tako delovala ptica? In si gradila veličastna gnezda. Ne taka skromna in malovredna gnezda kot sedaj, ko je le nekaj vejic, ampak gnezda, kjer bi lahko živela celotna rodbina. Gnezda, ki bi segala po celem drevesu. Tiste price, ki pa gnezdijo v deblu, bi se naselile znotraj celega debla, ne le skromen delček.

Če bi tako delovala narava, bi že zdavnaj propadla, ne bi se ohranila milijardo let. Vse v naravi vzame toliko kot rabi za svoj obstoj, za preživetje. Vse je zadovoljno s svojo podobo, takšni kot so, so v redu, nič jim ne manjka. Nimajo občutka več vrednosti ali manj vrednosti, ne iščejo izpolnitve v prihodnosti, ne iščejo zadovoljstva z grabljenjem stvari, ne črpajo svoje identitete iz preteklosti. Zaradi tega vzamejo iz narave le toliko, kot rabijo za svoje preživetje in nič več.

Ravno tako vse temelji na harmoniji. Če se določena vrsta preveč namnoži, se tekom časa vrne na stanje, ki omogoča življenje vsem bitjem. Če ne zaradi drugega, zaradi tega, ker jim zmanjka hrane. Ampak verjetno je tukaj še kaj več, kajti tudi nekateri otroci si med seboj delijo dobrine, ne gledajo zgolj nase – je prisotna neka harmonija.

Človek (pod vplivom ega) – stvor, ki je izgubil smer
Kaj pa človek?……………. Vedno hoče več, s tem da nikoli ni resnično zadovoljen za dolgo časa, iz narave jemlje če se le da, brez kakršnega koli spoštovanja, gleda le na lastne potrebe, ki pa niso nikoli zadovoljene. Jemlje kjer more, samo zaradi tega, da se potem lahko nažira in svoje telo zastruplja s preveč in zastrupljeno hrano, da lahko sosedom pokaže svojega novega BMWja. V naravi se igra boga, hoče vse ohraniti, preprečiti smrt (eno najbolj svetih stvari) na vse možne načine, kot da ne bi bila del življenja, s tem da ko prepreči smrt, ustvarja žive mrliče……….. Ne zanima ga niti lasten obstoj, sledi le nekim znorelim in v končni fazi navideznim potrebam. Rak tega planeta. Dobesedno. Virus, tako kot pravi v Mr. Smith v Matrix-u.

Za višek vse arogance se pa človek čudi, kako to, da narava ni zmožna vzdrževati tega pokola (seveda človek ne vidi tega kot pokol). Kako je mogoče, da zmanjkuje nafte, da njive ne sprotajo, da pridelek ni tako obsežen, kot “bi moral biti,” da živali ne dajejo več mesa, več kože, več jajc, več mleka,.. “Ti, ti, ti nesposobna in lena narava, kako moreš – rabiš še več kemikalij, in seveda gensko spremenjene organizme, da bo kaj iz tebe.”

Naravne katastrofe – obrambni mehanizem Matere Zemlje
In potem so tu naravne katastrofe. Po eni strani so se seveda vedno dogajale in so stalnica življenja, le človeka, ki si je zgradil neko svojo matrico, matrico gotovosti, presenetijo in šokirajo. “Ne, ne, to pa ne. To se pa ne bi smelo zgoditi, nam že ne.” (Vsaka tragedija je priložnost, da človek odkrije nekaj več…)

A po drugi strani, se postavite v vlogo živega organizma Matere Zemlje; kaj naredite, ko vas ščipajo kjer morejo, ko neka vrsta, totalno izven vsakih etičnih meja, zastruplja reke, onesnažuje zrak, krči gozdove,… muči živali in samo sebe – kaj bi vi naredili kot organizem za svojo “zaščito?”
 

P.S. Seveda imamo kot človeštvo potencial, da se zbudimo in uskladimo z Naravo, vendar je potrebno najprej videti in se osvobotiti vseh teh mehanizmov, teh znorelih navad in prepričanj – osvoboditi se ega. Kar pa more narediti vsak sam, druge poti ni..

Stanje človeštva: Dotakljivi

Na nek način Amerika umira – od znotraj. Kajti pozabili so navodila, kako živeti na Zemlji.. Če nisi duhovno povezan z Zemljo in ne razumeš duhovne realnosti kako živeti na Zemlji, je zelo verjetno, da ne boš preživel.
Ameriški Indijanec

Ne glede na to, kako poizkušamo postati neodvisni od zunanjih dejavnikov narave, kako velike in mogočne zgradbe si gradimo, kako se zapiramo v svoj umetni svet, v katerem veljajo čisto neka posebna pravila (le poglejte, kaj se učimo v šoli), nas narava od časa do časa opomni, da smo še vedno del tega sveta, da smo kljub vsemu še vedno močno odvisni od narave, da je izolacija in varnost čista iluzija. Si lahko predstavljate način življenja, če bi za en mesec zmanjkalo elektrike?..

A tokrat je zadelo tudi nas. No, v bistvu se naravne katastrofe dogajajo vsako leto, s tem da imamo tu še relativno srečo v primerjavi z ostalimi deli sveta. Ampak kljub vsemu je večji del človeštva še vedno gluh za taka opozorila, še naprej nadaljuje življenje po starih tirnicah, še naprej živi v svojem navideznem svetu, v svoji matrici – kot da se nič ni zgodilo, kot da se nič ne more zgoditi.

Ampak naravne katastrofe so zgolj močnejše opozorilo, narava se le bolj na glas zadere: “Človek, ZBUDI SE!” Mar niso dovolj zastrupljene reke, zastrupljeno ozračje, pomori čebel, izsušena zemlja, izsekavanje gozdov, mučenje živali, močenje sočloveka in lastno trpljenje, lastna agonija? Kot da to ne bi bilo dovolj…

Ko bo posekano zadnje drevo, zastrupljena zadnja reka, ulovljena zadnja riba, boste ugotovili, da denarja ne morete jesti.
Cree Indijanec

Namesto, da bi se človek prilagodil življenju na tem planetu, si poizkuša podrediti zakone planeta. Za vsako ceno skuša uveljaviti svoj način, svoje zakone. Vsi ostali prebivalci tega planeta so se sposobni prilagoditi in zato živijo v harmoniji s planetom, le človek (pod vplivom ega) je zašel izven poti – kot da ne bi bil del narave, kot da ne bi bil del tega Vesolja, kot da bi bil neka ločena mehanična enota, vržena v ta svet.

Pa je temu res tako? Je bilo človeštvo vedno v takem stanju odtujenosti? Ali lahko najdemo izhod iz te zaslepljenosti in arogance? Z “najdemo” mislim na vsakega posameznika posebej, kajti več kot očitno je, da ljudje na oblasti oz. pozicijah navidezne moči tega namesto nas ne bodo naredili – nikoli niso in tudi nikoli ne bodo. Bomo sprejeli odgovornost za svoje življenje ali zgolj tarnali in čakali na druge? Se bomo tudi mi zaletavali z glavo v zid zgolj zaradi tega, ker več ali manj vsi okoli nas to počno? Kje je torej tista človeška logika, tista zdrava pamet – kam je odšla?

kamnik tornado 3delavnica
Vir in razlaga: 3delavnica

Matrica človeštva je resnična

Verjetno ste gledali film/trilogijo Matrica, kjer lepo prikaže življenje v navideznem svetu, medtem ko telo stagnira. Marsikdo bi rekel, da to prikazuje neko stanje v prihodnosti, ampak meni se zdi, da film prikazuje današnjo zahodno družbo.

Ustvarili smo si nek navidezni svet, ki ima zelo malo povezav z resničnim svetom in v katerem vladajo neki umetno narejeni zakoni. Čas; naravne biološke ritme sta zamenjala ura in koledar. Od tega je odvisno, koliko časa bomo spali, kdaj bomo jedli, kdaj bomo aktivni in kdaj pasivni, kdaj si bomo vzeli čas za najbližje in zase,… Naravno hrano in vodo je zamenjala industrijska junk hrana in tisoč in ena bolj ali manj gazirana pijača. Najpomembnejša dela, kot so pridelovanje hrane, vzgajanje in izobraževanje otrok so postala nizko vrednotena in zaradi tega skorajda ponižujoča, zamenjala jih je umetno ustvarjena zabavna industrija in znanost; predvsem ekonomija, pravo in prelaganje papirjev.

Živimo v notranjosti hiš, v katere nismo vložili praktično nič energije, v službo se pripeljemo v avtomobilu ali z avtobusom in tudi tam preživimo večina časa v zaprtih prostorih (mesto bi se lahko smatralo tudi kot zaprti prostor). Vse potrebno dobimo v trgovinah ali pa nekoga pokličemo. Vsi izdelki so praktično že izdelani, nam ni potrebno skorajda nič narediti. Zabavo in sprostitev nam prinaša kino, disko, šport, ali na višji stopnji kakšna umetnost. Redkokdaj se za sprostitev odločimo za enostavne in preproste stvari, kot je recimo sprehod, tek.

In potem se čudimo, kako je mogoče, da je toliko ljudi depresivnih, toliko ljudi z problemi hranjenja, preveč debelih, preveč suhih, razno razni artritisi, težave s križem, nezmožnost koncentracije, daljšega sprehoda, zdravega razmišljanja in videti širšo sliko.. Povedano drugače, “zahodna civilizacija umira od znotraj.”

Zelo očitno je, da naše telo ni bilo narejeno za tak način življenja, da mu nekaj zelo bistvenega manjka. Našemu telesu in mogoče celo še bolj naši psihi – tako ali tako sta si med seboj precej povezana. Stik z naravo, v kateri je telo živelo tisočletja, za marsikoga sploh ne obstaja. In tu ne pomaga nobena čudežna tabletka, kajti že v samih temeljih je vse zgrešeno.

A po drugi strani bi bilo nespametno za to kriviti tehnologijo in zadnjih 50 let. Vse kar nam je to obdobje omogočilo je to, da se izrazi tisto in je bolj očitno, kar je bilo do tedaj manj očitno. Vojne so se vedno dogajale, vendar v zadnjem času smo dobili bolj uničujoča orožja. Človek (predvsem moški) je bil v svoji psihi zadnja tisočletja bolj ali manj odtujen od resničnosti, odtujen od samega sebe, odtujen od narave. Le s to razliko, da je pred tem imel več telesnega stika, danes pa tudi tega ni – na srečo ali na žalost. Pa smo spet pri egu oz. izvirnem grehu. In ravno ta odsotnost stika, to življenje v umetnem svetu povzroča, da se ego še bolj razvije, povzroči še več trpljenja sebi ni drugim, kar pa v končni fazi pomeni njegovo (ego-vo) lastno smrt. Tako kot rakave celice, ko ubijejo gostitelja tudi same odmrejo – le s to razliko, da bo tokrat gostitelj preživel.
 

V množini govorim, ker s tem mislim večji del človeštva. Mi v Sloveniji imamo to srečo, da smo del tega, vendar ne tako močno. Če hočemo, imamo kadarkoli stik z naravo, medtem ko mnogi v velemestih lahko o tem le sanjajo, le odločiti oz. uvideti norosti je potrebno.. Učimo se na napakah drugih in jih ne ponavljajmo, saj zadosti potujemo, zadosti vidimo preko medijev kaj vse se dogaja in smo tudi zadosti pametni, da vse to povežemo – mar ne? Čemu moramo iti po tujih stopinjah, če pa vidimo, da ne peljejo nikamor?

Sedaj se ponuja idealna priložnost, da imamo razvito državo, a hkrati še vedno zadovoljno ljudstvo, pristno naravo. Jo bomo izkoristili? Začne se pa pri vsakem posamezniku posebej – z majhnimi in iskrenimi koraki.

Možganska slepota

Da ne gre vsega zaupati (zavestnemu) um-u/razumu/možganom se ve, dodatno pa to dokazujeta tudi naslednja dva primera optične iluzije.


Test pozornosti http://www.youtube.com/watch?v=Ahg6qcgoay4

Nezmožnosti možganov, da bi videla medveda se reče ‘nenamerna slepota’ (inattention blindness). Gre za to, da je človek preveč koncentriran na nek delček dogodka in zaradi tega spregleda ostale, prav tako pomembne stvari. Po domače povedano, človek lahko nekam gleda in marsičesa velikega ne vidi oz. zavestno ne zazna.

Če to prevedem na tematiko spletne strani; človek, ki ima pred očmi izključno nek cilj, neko izpolnitev v prihodnosti, ne more zaznati lepote v sedanjosti. Njegova zavest je osredotočena na nek dogodek v prihodnosti.. ker pa prihodnost nikoli za dalj časa ne pride, je človek večino časa nesrečen, kljub temu, da je ogromno lepote okoli njega že v tem trenutku.
 

Drugemu primeru se reče ‘slepota spreminjanja’ (change blindeness). Na primeru boste videli dve sliki, ena je original, drugi pa nekaj bistvenega manjka. Kaj manjka?

PRIKAZ. Je java applet; z desnim klikom lahko (1) menjavate hitrost, s katero se dve sliki spreminjati, in (2) izbirate med večimi scenariji. Malenkost več o sistemu pa na začetni strani. Primer iz strani:
 

!za demonstracijo KLIKNI na spodnji sliki! potrebno je torej odkriti razliko med eno in drugo različico iste slike

vecerja

letalo
 

(manjši popravki, 26. feb, 2012)
 

Jaz proti tebi, mi proti vam

Lepo je vidno pri nogometu recimo. Na začetku je vaški dvoboj, se tolčejo med seboj kot da bi šlo na življenje ali smrt. Tudi kakšni pretepi, zamere, sovraštva se znajo roditi iz tega – v ekstremnih primerih. Potem se ti dve vasi združita, in skupaj kot občina/mesto/klub igrajo proti drugemu mestu. Vsa notranja nasprotja se pozabijo, kajti sedaj je tekmec sosednje mesto. Vse enako. Zamere, sovraštva, zmerjanja, pretepi,… Država proti država, celina proti celini.

Vedno navijamo za svoje, nasprotnike pa zaničujemo. Svojo vas, mesto, državo, narodnostno skupino (tega je sicer malo), celino. Seveda, ne pride vedno do pretepa in velikega sovraštva, vendar je pa kljub vsemu prisotno neko zaničevanje, neko nasprotovanje. “Mi smo več kot vi, mi smo boljši, vi nimate pojma.

Na videz precej nedolžna stvar, a ta nedolžna stvar se zna izjemno hitro razviti v strahovita grozodejstva. Vojne med državami in še huje, spopadi med religijami, med različnimi vejami iste religije. To pa niso več heci.. “Mi imamo edini prav, vi ste grešniki, skrunite edinega pravega Boga, zato lahko z vami naredimo kar hočemo.” Kaj vse to prinese tudi vemo.

In takemu stanju se ironično reče “NORMALNO. ” Seveda je “normalno,” kajti vsi tako počnejo – praktično vsi. Ampak če je to normalno, potem je ta “normalno” v resnici precej NOR. “Vojne niso povzročali “nori” kriminalci, vojne so bile vedno povzročene s strani “normalnih” in celo spoštovanih državljanov.”
 

Je človek res ločen od ostalega vesolja?

To zmotno neraziskano prepričanje postane absurdno, ko primerjamo življenje človeka z ostalimi prebivalci planeta.

Rastline in predvsem drevesa so zelo očitno močno povezane z Zemljo, njihove korenine segajo globoko vanjo, od katere dobijo večino hranljivih snovi. Novo življenje zraste iz Zemlje (in zemlje), je že od vsega začetka povezano z njo. Niti za delček ne pomisli, da bi bil ločen od česarkoli. Ravno tako se rastlinsko življenje prilagodi vremenskemu dogajanju v okolju (temperaturi, vlagi, oblačnosti, strukturi zraka..); znani so podnebni pasovi, ki se še delijo na posamezne dele. Že v naši mali državi najdemo ob morju, v notranjosti in v gorskem svetu precej različne rastline.

Podobno je z živalim. Živali in rastline zelo veliko sodelujejo skupaj (čebele), manjše živali pomagajo pri obdelovanju zemlje (krti). Živali svojo barvo in konstrukcijo prilagodijo rastlinam in podnebju, zato nekatere živalske vrste najdemo le v določenih predelih. Celo pri istih živalskih vrstah je razlika; medved v naših gozdovih in medved na severnem polu se precej razlikujeta. Živali ne pridejo iz zemlje, vendar so kljub temu močno povezane z okoljem v katerem živijo, kajti razvile so se skupaj z njim in v drugačnem okolju ne bi bile sposobne preživeti. Kako bi se znašel lev v naših gozdovih?

Primitivna ljudstva” so ravno tako živela v sožitju z okoljem, ga močno spoštovala, se čutila del njega. Iz okolja so dobili vse za preživetje. Reke in potoki so jim dajali vodo, drevesa in gozdovi zatočišče, živali hrano. Večina teh “primitivcev” je imelo za simbol svojega ljudstva žival, katera jim je dajala hrano, katero so največkrat ubili. Močno spoštovanje je bilo prisotno med njimi. In ravno tako kot živali, niso prišli iz zemlje, a so se kljub vsemu počutili povezani z Zemljo.

Kaj pa moderni človek? Ta si je zgradil tako mogočno tehnologijo, da mu narava ne more do živega. Nevihta, ploha, dež, sneg, Sonce,.. pred vsem tem smo varni v svojih hiškah. Naša dnevna opravila potekajo (v večini služb) neodvisno od vremenskih pojavov. Za preživetje rabimo zgolj denar in dostop do trgovine. Kakšna narava, kakšna Zemlja, vse za preživetje zraste na trgovinskih policah.

“Ne rodim se iz zemlje, nimam stika z naravo, zato sem zgubil občutek za svojo okolico – iz nekje sem vržen v to življenje, v to vesolje..” Le moderni človek je sposoben takega absurdnega razmišljanja. Pa vendar, mar niso rastline del vesolja, mar niso živali del vesolja, mar ni, navsezadnje, moja mati del vesolja, mar ni moja mati del Vesolja?

Kako sem lahko potem ločen od česarkoli? Kako sem lahko potem ločen od Vesolja? Kako sem lahko potem ločen od Življenja samega?

Zabloda znanosti, zabloda omejenega razuma

Vedeti, da ne veš, je najboljše; Pretvarjati se, da veš, kadar ne veš, je bolezen.
Lao Tzu

Neverjetno je, koliko imamo literature na razpolago, koliko je vedno nove in nove literature na razno raznih področij. Koliko branja, energije, živcev, tuhtanja,… more nekdo predelati, da pride na nek nivo znanja.

A po drugi strani je to znanje zelo zelo majavo, ogromno je še neraziskanega. Koliko je še megle, koliko nejasnosti, koliko nekih hipotez, koliko stvari, ki jih je še potrebno raziskati.. Pa vendar se nekateri obnašajo, kot da že vse vedo, kot da so z neko teorijo “Boga za jajca prijeli.” Mogoče se vodilni raziskovalci celo zavedajo kako malo se spoznajo na stvari, a hkrati jim manjka širina in globlje dojemanje življenja, zato ne morejo predvideti vseh posledic. Največji problem je pa še vedno v tistih, ki te izdelke širijo, ker se obnašajo izjemno arogantno, kot da to 100% deluje in ni nobenih stranskih učinkov.

Zelo malo vemo o ekosistemu, o medicini, o možganih, o delovanju človeka, o fiziki, o delovanju živali, rastlin, telesa, narave, vremena…. A vendar je nič koliko literature, teorij in izdelkov, ki so uporabljene kot DEJSTVO, hkrati pa kar nočemo videti stranskih posledic. Novejši izdelki, se pa dajejo na tržišče brez tehtnih dolgoročnih raziskav, piše pa tako, kot da bi bilo vse kristalno jasno (se zavedam, da je ekonomija kralj).

Z delnimi spoznanji lahko naredimo veliko. Medicina pozdravi in zakrpa ogromno nedelujočih delov telesa, vreme lahko dokaj dobro predvidimo, vemo kako približno deluje ekosistem, vemo kaj se približno dogaja v človeškem umu…. Pa vendar bi lahko rekel, da zaradi arogance naredimo več škode kot koristi. Medicina preko farmacevtskih izdelkov uničuje zdravje, z nepoznavanjem ekosistema so v zadnjem času popularne čebele pred izumrtjem, igranje z vremenom in z elektro-magnetnimi polji lahko sproži marsikatero katastrofo, moderne tehnološke meditacije in nove zahodne psihološke metode (NLP) so izjemno ozko usmerjene. Ali pa radioaktivnost atomske bombe (na začetku je bilo to varno), uporaba mikrovalovke, varčnih žarnic, umetnih materialov v gradbeništvu,… še posebaj je pa strašljiva genska in nano tehnologija.

Vse deluje nekako po tem principu; danes nekaj čira čara in nekoč se mi slučajno nekaj posreči, ima kratkoročne rezultate (za dolgoročne nimam časa) in dam v množično uporabo. S tem, da po vsej verjetnosti niti nimam širine in spoštovanja do zakonitosti življenja in zato niti približno ne morem zajeti vseh posledic. Konec koncev pa koga sploh brigajo posledice, saj deluje, jaz bom na ta način obogatel in to je vse kar je pomembno.

Ne pravim, da je znanost napačna ali da nehajmo raziskovati, sploh ne. Potrebno pa je prenehati z aroganco in se delati kot da že vse vemo (način na katerega učijo v izobraževalnem sistemu), kot da vemo kaj delamo – kajti dejstvo je, POJMA NIMAMO O SVETU V KATEREM ŽIVIMO. Prej ko se bomo tega zavedali in to resnično dojeli, prej bomo lahko tudi ta del raziskali in s tem stopili korak naprej – tudi v znanosti, v dobro VSEH živih bitij.
 

Zakaj pišem te družbene refleksije? Predvsem zato, da vidimo kako noro in zgrešeno je vse skupaj, ter da se vprašamo vprašanja kot so “ali tudi jaz v vsakdanjem življenju ravnam kot naša znanost?” in po možnosti najdem nekaj takšni primerov (videnju nato sledi sprejemanje). Kajti družba je vedno povečana refleksija posameznika, vsaj večine posameznikov.