Archive for the 'Pot v notranjost' Category

Page 2 of 9

Največji ljudje tega sveta

Published on April 15, 2011 in Prevedeno. 0 Comments Tags: , , , .

In ljudje mislijo, da bodo s svojo aktivnostjo in hitenjem – brez trdnih osnov – kaj bistvenega pripomogli…
 

Swami Vivekananda, Karma Yoga, Svoboda (ta knjiga je po novem prevedena v slovenščino)

vivekananda-kashmir-1897-group-crop (…) Nič prej ko naredimo dobro delo, že si zaželimo zaslug. Nič prej ko podarimo denar v dobrodelne namene, že hočemo videti svoje ime v časopisih. Bridkost/beda mora priti kot posledica takšnih želja.

Najimenitnejši ljudje tega sveta so zapustili ta svet nepoznani. Bude in Kristuse, katere poznamo, so le drugorazredni heroji v primerjavi z najimenitnejšimi ljudmi, o katerih svet nič ne ve. Na stotine teh ljudi je živelo v vsaki deželi in so tiho delovali. Tiho so živeli in tiho so odšli s tega sveta; in čez čas so njihove misli našle izraz v Budi in Kristusu, in preko teh so postale znane nam vsem. Največji ljudje ne iščejo zaslug ali slave za svoje znanje. Oni prepustijo svoje ideje svetu; nobenih zaslug si ne jemljejo in ne ustanavljajo šol ali sistemov v svojem imenu. Njihova celotna narava se skrije pred temi stvarmi. Oni so popolni satviki, ki nikoli ne morejo ničesar vznemiriti, ampak vse stopijo s svojo ljubeznijo. Videl sem enega takšnega Yogija (Pavhari Baba), kateri živi v votlini v Indiji. On je eden najbolj čudovitih mož, kar sem jih kdaj videl. Tako popolnoma je izgubil občutek lastne individualnosti, da lahko rečemo, da je človek v njem odšel; za seboj je pustil le oprijemljiv občutek božanskega. Če žival ugrizne njegovo roko, je pripravljen dati tudi drugo roko, seveda, če Gospod tako veli. Vse kar pride k njemu je od Boga. Sam se ne kaže ljudem, a vendar je prikaz ljubezni in resnice in dišečih idej.

Naslednji na seznamu so ljudje z malo več rajas-a ali aktivnosti, z bojevito naravo, kateri vzamejo idejo popolnih in jo predstavijo svetu. Največji ljudje tiho zberejo resnico in plemenite ideje in drugi – Buda in Kristus – gredo od kraja do kraja in jih razlagajo in uresničujejo. V življenju Gautama Bude opazimo, da neprestano ponavlja, da je on petindvajseti Buda. Štiriindvajst Bud pred njim je bilo neznanih, čeprav je ta Buda verjetno gradil na njihovih temeljih. Največji ljudje so mirni, molčeči in nepoznani. To so ljudje, ki resnično poznajo moč misli; vedo, da četudi gredo v votlino in zaprejo vrata in imajo v umu zgolj pet misli in potem odidejo s tega sveta, da bo teh pet njihovih misli živelo skozi vso večnost. Resnično, takšne misli bodo prodrle čez gore, preko oceanov in prepotovale svet. Vstopile bodo v človeška srca in možgane in dvignila može in žene, kateri jih bodo uporabili v dobro človeštva. Ti satvični ljudje so preblizu Gospodu, da bi bili aktivni in se borili, da bi delovali, se trudili, govorili in delali dobro; kot pravijo, tu na zemlji in za človeštvo.

Aktivni delavci, čeprav dobrosrčni, imajo še vedno nekaj nevednosti v sebi. Ko ima naša narava še nekaj ostankov, takrat lahko delamo. V naravi dela je, da je narejeno z motivom in navezanostjo. V prisotnosti ‘ever active Providence’, katera opazi celo padec vrabca, kako lahko človek pripiše kaj pomembnosti svojemu delu? Ali ne bi bilo to bogokletno, ko vemo, da On poskrbi za vsako najmanjšo stvar na tem svetu? Moramo stati v čudenju pred njim in reči, “naj se zgodi Tvoja volja”. Največji ljudje ne morejo delovati, kajti v njih ni navezanosti. Njihova celotna duša je odšla v Duha (Self), in tisti, kateri imajo svoje želje v Duhu, ki so večno poistoveteni z Duhom, za njih ni nobenega dela. Takšni so največji v človeštvu; ampak razen njim, mora vsakdo delati. Ko delamo, ne smemo misliti, da lahko pripomoremo k najmanjši stvari v tem vesolju. Ne moremo. Le sebi lahko pomagamo v tej gimnaziji sveta. To je pravi odnos do dela. Če delamo na ta način, če se spomnimo, da je to privilegij, ki nam je bil dan, ne bomo nikoli na nič navezani. Milijoni kot ste vi in jaz mislijo, da smo veliki ljudje tega sveta; ampak vsi umremo, in v petih minutah nas svet pozabi. Ampak življenje Boga je neskončno. “Le kdo bi lahko živel en sam trenutek, en sam trenutek dihal, če ta vsemogočni noče, da bi temu bilo tako?” On je ‘ever active Providence’. Vsa moč je znotraj Njega in v Njegovi oblasti. Na Njegov ukaz piha veter, sonce sije, zemlja živi. On je vse v vsem; On je vse in v vsem. Lahko Ga le častimo. Odpovejte se sadovom svojega dela. Delajte dobro zgolj zaradi dobrega, šele tedaj bomo preko nenavezanosti postali popolni. Spone srca se bodo tako pretrgale in okusili bomo popolno svobodo. Ta svoboda je cilj joge dela (Karma Yoge).

 

Jezus je odšel s tega sveta pri 33ih, Ramakrishna pri 50ih, Vivekananda pri 39ih, sveti Frančišek Asiški pri 44ih,.. Torej verjetno bo že držalo, da ima aktivnost na tem svetu svojo ceno – še posebno velja za tiste, ki so pretočni za Resnico, kateri “odjemljejo grehe sveta”. In v nekaj letih življenja so dosegli toliko, kot večina ne bi dosegla v nekaj sto ali tisoč letih – posvetno/mehanično/materialistično gledano. Velja pa tudi to, da je dolžina življenja v telesu nepomembna; pomembno je to, da izpolnimo svoje Poslanstvo, da izpolnjujemo Božjo Voljo; zgolj to…
 

Tat Tvam Asi II

Published on April 13, 2011 in Pot v notranjost. 0 Comments Tags: , , , , .

Na eni strani imamo “ti si To” (ti si Bog), na drugi strani imamo, da smo grešniki (krščanstvo).

Da sem grešnik… kaj pa vem. Naredim veliko napak, velikokrat padem, veliko reči razbijem,… vendar zaradi tega nisem grešnik. Hočem reči, moje globine, globina Srca, globina Duše, ni grešna, grešno je edinole površinska osebnost. To sprejmem. Ampak ne, krščanstvo ti skuša v glavo vtepsti, da si grešen po dolgem in počez, da je vse na tebi grešno. Naj bi se zaradi tega bolj goreče iskal usmiljenje, bolje spovedal, bolj iskreno iskal Boga? Ali pa je zgolj oblika nadzora nad ljudmi, katero še pastirji ne izvajajo? Kaj pa vem…

Križev pot na primer;

“Vedi, do so hudobije tvojega jezike bile tiste lažnive priče, ki so preslepile sodnika, da je nedolžnega Jezusa obsodil na smrt.”
“Zakaj jaz sem kriv vajine žalosti, s svojimi grehi sem brusil meč, ki je ranil vajini srci. Ves osramočen in skesan vaju prosim: Odpustita mi! Usmiljenje, o Jezus, usmiljenje o Marija! Podelita mi milost, da vaju ne bom žalil nikdar več in da bom s sočutjem premišljeval vajino trpljenje in vajine bolečine.”
“O Jezus, zavoljo tebe hočem svojo dušo napolnjevati z bridkostjo in svoje grešno življenje hočem objokovati do smrti.”
“Pomisli, da ga je ponižala tvoja prevzetnost in vrgel tvoj napuh.”
“O nesrečni greh, ki samega Sinu božjega tako grozovito mučiš. Grešnik, ali ni tvoj ves potrti Jezus vreden tvojih solz? Reci torej z žalostnim srcem:
Vsemogočni Bog, ki držiš s svojim prstom nebo in zemljo, kdo te je tako neusmiljeno vrgel? Oh, to so storile pregrehe, v katere sem se povračal, in krivice, ki sem jih ponavljal. Od grehov ni nehala moja hudobnost in tako sem z njimi množil tvoje bolečine. Toda poglej, o Gospod, zdaj skesan klečim pri tvojih nogah in s tvojo milostjo trdno sklenem; Ne bom grešil nikdar več, moj Bog, nikdar več!”

Vedno znova, da Jezus trpi zaradi mojih grehov, da je zaradi mojih grehov bil križan, ter da moram biti zaradi tega osramočen oz. se zavedati svojih grehov, in prositi odpuščanja ter skleniti, da ne bom več grešil.

Vse dobro in prav.. Vendar te zgornje trditve postavljajo več vprašanj. (a) Kako je lahko Jezus pred 2000 leti umrl zaradi mojih grehov? Sem bil živ tudi 2000 let nazaj? Sem se jaz preselil v preteklost? Ali pa se je Jezus, kot živi Bog, preselil v mojo sedanjost, in je zaradi mojih grehov še vedno na križu in še vedno trpi križev pot? (b) Križev pot obravnava Jezusovo trpljenje in njegovo smrt. Konča se z njegovo smrtjo. Čeprav je živi Bog in čeprav je vstal od mrtvih.. (c) Jezus trpi zaradi mojih grehov?! Kot da ni dovolj, da jaz sam in moja okolica trpi zaradi njih!! Ali ljudje res niso imeli toliko refleksije, da bi spoznali, kako njihovo življenje vpliva na njih in okolico, v dejanskih okoliščinah? Ali so res morali projicirati posledice svojih grehov tisoč ali dva tisoč let nazaj? Ali ni bolj očitno videti posledice grehov v bližnji preteklosti in v sedanjosti? (d) Koliko ljudi se je zaradi takšnega križevega pota resnično spreobrnilo, se resnično skesalo, prosili odpuščanja, in sklenili, da ne bodo več grešili? In kako dolgo časa je to delovalo? Ali pa je bilo to namerno zavajanje, ker so preveč obremenili vernike s krivdo in odgovornostjo, in ker so šli predaleč nazaj v preteklost, naredili vse skupaj preveč abstraktno.
 

Vivekananda pravi nekaj takšnega; da nihče ne posluša svojih Učiteljev. Zahod ne posluša Jezusovega nauka, in vzhod ne posluša Upanišad/Bhagavadgite. Jezus uči uboštvo, kesanje, ponižnost, beraštvo, odpovedovanje materialnemu bogastvu,.. a vendar je zahod zelo aktiven, prevzeten, pohlepen, zelo rajastičen.

Na vzhodu pa Upanišade učijo o moči, Gita uči nenehno delovanje. Vendar je vzhod len, ležeren, apatičen,… tamastičen.

Verjetno je prav, da je temu tako. Če nekomu, ki je že tako tamastičen, nalagamo grehe, se bo pod težo grehov pogreznil. Če nekomu, ki je že tako prevzeten, govorimo o moči, bo s svojim napuhom prerasel še samega Boga. Po tej logiki je tudi prav, da se je Jezus, kot, po mojem občutku, največji od vseh inkarnacij Boga, rodil na zahodu, ker smo od vseh ras najbolj zaslepljeni, najbolj podvrženi skušnjavam.
 

Zato je lahko ideja na drugi strani, ideja “jaz sem To”, “jaz sem Bog”, zelo škodljiva že za tako prevzetnega zahodnjaka. Kaj hitro se zgodi, da se bo obnašal kot nevedni demon iz v prejšnjem zapisu omenjene zgodbice. Svojo zavest bo držal preveč v telesnem, ali kar se danes dogaja, preveč v emocionalnem/vitalnem telesu oz. v telesu želja in užitkov, in mislil, da je to Bog – najvišja stopnja zavesti. Hodil naokoli in razkazoval navidezno “modrost” ali bolje rečeno, svojo nadutost; brez ponižnosti, spoštovanja, razumevanja, sočutja, empatije, svetosti, satvičnosti, brez resničnega Spoznanja.

Je pa ta zamisel dobra mogoče za tiste, ki so postali preveč tamastični, ležerni in leni, da se malo poberejo iz svoje otopelosti in postanejo bolj aktivni. Čeprav…. tudi to ima ogromno pasti…..

Koliko jaz sam uporabim idejo “jaz sem To”? Všeč mi je ideja, da je moje bistvo neuničljivo, da je del mene vedno v Nebesih, da mojemu bistvu nič in nihče nič ne more, da je večno in vsevedno.
 

Ampak imeti v mislih idejo “jaz sem svoboden” je zelo dobro. Če vedno znova in znova ponavljate, “jaz sem svoboden, jaz sem svoboden”, postanete svobodni. Velja pa tudi, da če neprestano govorite, “jaz sem ujet (bound), jaz sem ujet”, v resnici postanete ujeti. Tisti, ki neprestano ponavlja, “jaz sem grešnik, jaz sem grešnik”, tak človek bo zagotovo padel. Namesto tega bi morali reči, “opeval (chant) sem Njegovo Ime, kakšen greh lahko sploh imam, kakšno omejenost?” ~ Sri Ramakrishna

 

Ampak ker se večinoma nahajam v svoji osebnosti, in sem še vedno navezan na telo in določene čustvene/emocionalne potrebe, mi je najbolj všeč ideja, da je tam zgoraj Nekdo, ki me spremlja in varuje in vodi in bo poskrbel zame; vse kar moram narediti je to, da Ga Poslušam in Mu Zaupam.

Lepo je namreč reči “jaz sem To”, ko je vse v redu. Kaj pa takrat, ko sem na tleh, ko ne vidim izhoda? Ko se vse okoli mene podira? Ko je ogrožena moja enksistenca? Bom takrat rekel, “jaz sem Bog, meni nihče nič ne more, se bom že sam rešil”? Ali ni boljše v tem primeru priznati svoj obup/nemoč, in prositi za pomoč/vodstvo. Zaupati/verovati, da je nekdo tam zgoraj, ki me bo uslišil in usmeril in mi “pokazal pota, po katerih moram hoditi”. Ali bo to Bog sam ali njegovi pomočniki, niti ni tako važno; važno je, da je nekdo tam.. To pa je že krščanstvo, mar ne?

Božji otroci smo, Božji sinovi in hčere; saj je Bog naš oče. “Oče naš, ki si v Nebesih, posvečeno bodi…” “Zato so ga Judje še bolj zalezovali, da bi ga umorili, ker je ne samo kršil soboto, ampak je tudi Boga imenoval za svojega Očeta in se tako delal enakega Bogu.” Ker je naš Oče, smo kot njegovi otroci dediči njegovega kraljestva, in bolj ko odraščamo, bolj mu bomo podobni, bolj bomo lahko delali reči, katere on sam dela. Bolj bomo lahko ljubili na način kot on sam ljubi. Seveda, če Ga bomo poslušali in spolnjevali njegova navodila. “Učenec ni nad učiteljem. Toda vsak, ki se bo izučil, bo kakor njegov učitelj.”
 

beta verzija

Tat Tvam Asi

Published on April 8, 2011 in Prevedeno. 0 Comments Tags: , , .

“Ti si To.” Že res, že res, vendar to je potrebno dejansko spoznati in udejanjiti…
 

Swami Vivekananda, iz knjige Raja Yoga

vivekananda-colombo-1897

bog in demon sta se napotila k velikemu mojstru, da se naučita o Absolutnemu (Self). Z mojstrom sta se zelo dolgo časa učila. Naposled jima mojster reče: “vidva sta to Bitje (Being), katerega iščeta”. Oba sta mislila, da sta njuni telesi to Absolutno. Precej zadovoljna sta šla vsak k svojim ljudem in rekla, “naučila sva se vse, kar se je bilo potrebno naučiti: jejte, pijte, in bodite veseli; mi smo Absolutno; nič ni večjega od nas.” Demon je bil po svoji naravi neveden (ignorant), zamegljen; zaradi tega se ni nikoli spraševal in raziskoval kaj dlje, in je bil popolnoma pomirjen z mislijo, da je on Bog in da je z Absolutnim mišljeno telo.

bog je imel čistejšo naravo. Najprej je storil napako in razmišljal takole: “jaz sem to telo, jaz sem Brahman: torej naj skrbim za telo, da bo močno in zdravo, in lepo oblečeno, in nudil mu bom vse vrste užitkov.” Ampak kmalu je spoznal, da telo ni moglo biti to, kar je imel mojster, njun učitelj, v mislih; mora obstajati nekaj višjega. Tako je šel nazaj in rekel: “Gospod, ste me naučili, da je to telo Absolutno? Če je temu tako, vidim, da vsa telesa umrejo, ampak Absolutno ne more umreti.” Modrec je odgovoril: “Sam razišči; ‘ti si To’. (Tat Tvam Asi)” Potem je bog mislil, da so vitalne sile, katere upravljajo s telesom, da je to tisto, kar naj bi bilo Absolutno. Ampak čez nekaj časa je ugotovil, da ko je jedel, so bile te vitalne sile močne, če se je pa stradal, so bile te sile šibke. bog je šel nazaj k mojstru in dejal, “Gospod, mislite, da so vitalne sile telesa Absolutno?” Modrec je odvrnil, “sam razišči; ‘ti si To’.” Bog je še enkrat več odšel domov; mislil je, da je mogoče um Absolutno. Ampak kmalu je ugotovil, da so njegove misli izredno raznolike; enkrat dobre, drugič slabe. Um je preveč spremenljiv, da bi bil Absolutno. Šel je nazaj k modrecu in rekel: “Gospod, ste mislili, da je um Absolutno. Ste to imeli v mislih?” “Ne,” je odvrnil modrec, “‘ti si To’; sam razišči.” bog je odšel domov in končno našel resnični Jaz, preko vseh misli; tistega brez rojstva ali smrti, katerega meč ne more prebosti ali ogenj zažgati, katerega zrak ne more posušiti ali voda zmočiti, brez začetka in brez konca, nepremičnega, neotipljivega, vsevednega, vsemogočnega. Ni niti telo niti um, ampak je preko obeh. Tako je bog končno našel pravo resnico; ampak ubogi demon, zahvaljujoč svoji zatrepanosti v telo, resnice ni spoznal.

Ta svet ima precej teh demonskih sil, vendar je tudi nekaj bogov. Če se nekdo odloči, da bo učil kako povečati čutne užitke, bo našel množico, ki ga bo poslušala. Če se pa nekdo odloči za najvišji cilj, bo našel malo poslušalcev. Zelo malo jih ima moč da se oprime najvišjega, še manj jih ima vztrajnost/stanovitnost, da ga dosežejo. Ampak nekaj je takšnih, ki vedo, da tudi če bi lahko telo živelo tisoč let, bi bil na koncu rezultat enak. Sile, ki telo držijo skupaj prenehajo delovati, in telo mora propasti. Ni se še rodil človek, ki bi lahko preprečil njegovemu telesu, da se spreminja. Telo je podvrženo seriji sprememb. “Tako kot v reki, ko se količina vode spreminja vsak trenutek; novo vodovje prihaja, ampak zavzame podobno obliko, tako je s tem telesom.” Vendar moramo telo vzdrževati, da bo močno in zdravo. Je najboljše orodje, kar ga imamo.

Človeško telo je najimenitnejše telo v vesolju, človek najimenitnejše bitje. Človek je višje od vseh živali, in višje od angelov; nihče ni višje od človeka..

 

Sri Ramakrishna, Kathamrita

“Ti si Gospod in jaz sem Tvoj služabnik.” To je zelo dober odnos. Toliko časa, dokler imate svoje telo za resnično, toliko časa imate občutek ločenosti; ‘jaz’ in ‘Ti’. V tem primeru je odnos ‘jaz sem služabnik Gospoda’ pravilen odnos. Percepcija ‘Jaz sem On’ ni prava.

 
 

Eckhart Tolle o prehodu na/v novo zavest

Published on March 28, 2011 in Prevedeno. 3 Comments Tags: , , , , .

Tole je odlomek seminarja ‘Practicing Presence’ iz sedaj že daljnega leta 2004.
(za zdaj le zvočni posnetek – kar naj ostane le zvočni posnetek)

Get the Flash Player to see this content.

Vprašanje: Eckhart, kako to, da smo tu ljudje iz zdravstvenega sistema; veliko bolj se to učenje dotakne ljudi iz drugih poklicev. In zdi se, da se naš sistem podira.

Eckhart: To je ‘main stream’ zdravstveni sistem, na katerega se nanašate?

V: V Ameriki, ne vem kako je v Kanadi.

Eckhart: No, v celotnem zahodnem svetu je podobno in te dni je večji del sveta zahodni svet. Da, to je le eden od mnogih sistemov, ki kaže čedalje več znakov nedelovanja. Kjer stvari enostavno ne delujejo več; mogoče so nekoč delovale, nekoč je bilo v redu. Celoten človeški um je na ta način. Človeški um je imel svoje mesto, bila je evolucijska stopnja, skozi katero smo morali iti. Ampak produkti človeškega uma; vse te reči, ki jih je človeški um ustvaril, iz svojega stanja nepovezanosti s prostorsko-zavestjo, s Tišino, postajajo bolj in bolj nedelujoče. ‘Main stream’ zdravstveni sistem, farmacevtska industija, katera proizvede čedalje več reči, popolnoma ali v večji meri ga obvladuje želja po dobičku. Če bi našli čudežno zdravilo, ki ne bi obljubilo dobička, ga mogoče niti ne bi proizvajali.

To je le.. Vse te institucije in organizacije in korporacije; ekonomija, politika, sociala, izobraževanje, univerze. Veliko, veliko je znakov nedelovanja, kjer reči enostavno ne delujejo več. In to je zaradi tega, ker prihajamo do konca evolucijskega cikla, kar je mišljenje (thought). Biti večinoma oprt na mišljenje. In ko pridete do konca evolucijskega cikla; vsaka vrsta, ki pride do konca evolucijskega cikla; konec bo pokazal povečano znake nedelovanja. In enostaven razlog je to, da se približujete koncu cikla. To ne pomeni, da je karkoli narobe s človeškim umom, ne pomeni, da se nikoli ne bi smel zgoditi; ne! Bilo je prav, zgodilo se je, in to kar se dogaja sedaj je tudi popolnoma pravilno.

Ampak moramo videti.. Vendar nedelovanje je v vsakem posamezniku, ni le v strukturah, zunanjih strukturah, ki jih je človeški um ustvaril. Vsak posameznik, tisti, ki sedaj ne stopijo preko, tako kot vi, a še vedno jih je veliko, ki so popolnoma ujeti v zavesti ega. So nekateri mladi ljudje, še posebno tisti, ki se rodijo sorazmerno zavestnim staršem, se verjetno že rodijo z več zavedanja kot smo ga mi kdajkoli imeli, a to je še vedno manjšina. Še vedno je veliko mladih ljudi, ki se rodijo v okolje, kjer prevladuje ego, in kateri že v zelo zgodnjih letih letih kažejo znake velike nesreče, nepotrpežljivosti, nenehnega vznemirjenja, hiperaktivnosti, agresije, celo nasilja, ali čustvenega nasilja.. V vsakem posamezniku se pokaže nedelovanje, razen če je ta posameznik že stopil preko, je že šel preko ali gre preko tega, za kar je človeštvo usojeno, da gre skozi kot celota. Vi ste le začetek. Ampak dogaja se zelo hitro.

‘Zdaj! Resnično tvoj je samo ta trenutek’ (The Power of now) je prebralo že veliko ljudi, za kar ne bi mogel nikoli predvideti, da se bo tako hitro povečevalo. Ogromno ljudi se je odzvalo – celo to je še vedno manjšina, da, ampak je dovolj, hitro se povečuje. Moramo videti; nedelovanje ni le v v zunanjih strukturah, ampak tudi v vsakem posamezniku. Ampak vse je manifestacije enega nedelovanja; ni le na vašem področju, kjer delate, je v ljudeh, je v vladah, je v ekonomiji, je v korporacijah, ki so le podaljšek ega. Nikogar ni potrebno kriviti, “oh, škoda”. “Tako dober je občutek, ko krivimo te pohlepne direktorje teh korporacij in kar počno.” Seveda počno, se zgodi. In lahko jih zamenjate s katerem koli drugem egom in oni bodo to počeli. Podobno je z nepoštenimi vladami, imajo revolucijo in pravijo, “to je konec korupcije, končno, ljudje so osvobojeni”. Nova vlada prevzame oblast, kar pomeni drugi egi, in čez tri ali štiri leta se zgodi enako nepoštenje, popolnoma enako, mogoče še slabše. Tako da je ego-va potreba po več v korporacijah; vse kar jih zanima.. ne vedo za kaj so sploh tam razen tega, da rabijo proizvesti več. Več!

Torej, nedelovanje se šele začenja. Na zunanjem nivoju se šele začenja in tega bomo videli čedalje več. Veliko institucij, organizacij, korporacij; niso več uspešne. In povečuje se, da, konflikt in nasilje, ko vidimo še zadnje ostanke stare zavesti. Povečuje se zmeda v posameznih človeških bitjih, povečuje se žalost, nasilje, depresija, zmeda, norost; poiztovetenje z norimi umskimi strukturami, kolektivnimi prepričanji. Ali je to religija ali politika.

Vse to se dogaja; različne manifestacije konca ciklusa. In to je v redu, ne bi moglo biti drugače. In ko se to dogaja, se novo že razvija, znotraj nedelujočih struktur, kjer nekateri od vas delate – to je zelo lepo. Znotraj struktur, kjer reči več ne delujejo, se razvija nekaj novega, in to je vaša zavest, vaša zavest je tam.

(8.28) Do kolikšne mere se bodo morale stare strukture podreti in do kolikšne mere je možna transformacija od znotraj, tako da se stvari spremenijo odznotraj brez popolnega porušenja, tega še ne vemo. To je odvisno, od primera do primera, v nekaterih primerih se bo popolnoma porušilo, preden bo nastalo kaj novega, v drugih primerih bo bolj nežen prehod, čeprav bo nedelovanje še vedno tam, a bo mogoč malo bolj nežen prehod, ko se spremeni od znotraj. In ko bodo tisti, ki predstavljajo staro zavest, odšli; to se lahko zgodi.

Tako da ne moremo napovedati od institucije do institucije, od korporacije do korporacije, kakšno obliko bodo prevzele, ali se bodo porušile ali se bodo preobrazile od znotraj. Vse kar lahko veste in za kar ste lahko odgovorni je: vi sami, ta trenutek, notranji prostor v tem trenutku. In odzovite se na karkoli že ta trenutek zahteva. Tam boste toliko časa, dokler ste tam potrebni. In če.. če pride do nezdružljivosti med tem kar ste in vibracijsko frekvenco vašega Bitja; ko se Prisotnost prebuja se vibracijska frekvenca spreminja. In če postane nezdružljivost prevelika; med energijskim poljem okolice, kjer delate, in med vašo vibracijsko frekvenco, potem se lahko zgodi, da boste izločeni; da se boste sami odstranili ali pa vas bo iz tega okolja odstranilo življenje. Ampak če je okolje zmožno preobrazbe; potem boste vi, in tisti, kateri gredo skozi notranjo preobrazbo, privabili druge in morda boste tam ostali, ker se bo svet okoli vas preobrazil.

Tako da je zanimivo gledati, kaj se dogaja. Naj vas ne potegne v strah, nestrpnost.. Ne smete podcenjevati kako pomembno je vaše stanje zavesti – v tem kar izkusite kot svet okoli sebe. Kako.. Kako pomemben del, tega kar izkusite kot svet, je vaša zavest. Kako pomembno je to. Do tolikšne mere, da lahko v Tečaju čudežev preberemo, čeprav ne poizkušajte razumeti tega stavka. Vprašanje je bilo, “koliko ljudi je potrebnih za rešitev sveta”. In odgovor je: “Eden. In to ste vi.” Vi ste mikrokozmus celotnega sveta.

Tako da.. To kar je znotraj vas, ta moč, to je moč nemanifestiranega, Vira, Vsega, je neprimerno večja od česarkoli v manifistiranem polju, od katerekoli strukture v manifestiranem polju. In nekatere strukture so na prvi pogled precej velike. Ampak to ni nič, so le prah. Prah, pravzaprav ne prah, ampak molekule, začasno razporejene v obliko določenih struktur. Vendar nič samo po sebi.. lahko se porušijo kar tako. In veliko teh struktur se bo porušilo. Odšle..

Komunizem je se je zdel tako globoko vkopan (entrenched). Popolnoma nepremičen sistem, in celo ljudje znotraj,.. Lahko ste videli predsednike Rusije, politične organe, ljudje tam sedijo, popolnoma vkopani in nepremični. In kot da bi rekli, “tukaj se nič ne bo spremenilo. Nikoli. Strukture moči so tako zelo močne tu, da se tu ne bo nič spremenilo. Tu smo.” In potem so šle mimo vojske z velikimi raketami in tanki in vojaki.. In ko ste to videli, “tega zagotovo nič ne bo spodneslo”. In čez nekaj let je propadlo. “Kaj je bilo to?” Odšle.. In tako.. Če gledate.. Karkoli so ljudje proizvedli v manifestiranem polju in se zdi tako močno, vendar samo po sebi ni nič. Jezus je v evangeliju rekel, ko obiščejo mesto, in apostoli pravijo, “poglejte ta tempelj, te velike stebre, te velike kamne na katerih je templju zgrajen.” In Jezus odgovori približno tako, “to ni nič, je le prah. Lahko se poruši v treh dneh.” Lahko se poruši v treh sekundah.

Tako lahko je biti zaveden in verjeti, da je moč tam zunaj. In verjetno moč, ki je prevelika za vas ali moč, ki vas ogroža, in glede katere niti slučajno ne morete nič narediti ali spremeniti. Nič ni, v primerjavi.. Kajti to kar je znotraj vas je vir vsega življenja – “vi ste to”. In nič v manifestiranem polju ne more biti večje od tega, karkoli manifestirano je kot prah dima, je le.. Je le mehurček v primerjavi s tem. (15.44)

 

—– dodano v sredo, 19. oktober, 2011 ——————


 
 

Zunanje povezave

  • Eckhart Tolle – Razlozi zakaj naslov “Nova Zemlja” (A New Earth) (video)
  • Indigenous Native American Prophecy (Elders Speak part 1) (video)

 

Lenoba, lenoba, zvest ti bom do groba

Published on March 13, 2011 in Pot v notranjost. 0 Comments Tags: , , .

Velikokrat me je imelo, da bi kaj napisal, in to vse od takrat, ko sem močno zmanjšal svoje objave (oktober 2008). Včasih tedensko, določena obdobja pa tudi dnevno. Pa večinoma ni bilo nič, ali pa sem se usedel za računalnik, izlil osnutek in nastalo ni nič kaj pametnega ali pa izredno kratko, prekratko za neko resno objavo. Ker oktobra 2008 sem si tudi rekel, “sedaj pa zares, sedaj bom objavljal pa samo resne članke”. In takrat se je ustavilo… Ali pa je bilo kaj napisano in “ah, kdo bo pa to bral, komu bo pa to koristilo, brezveze..”

Kot da se vse tiste, niti ne toliko osebne kot kolektivne frustracije, dvomi, strahovi in skušnjave usujejo na tistega, ki pomoli glavo iz množice. Pojavljajo se raznorazne tihe zahteve, kot so: iz tega je potrebno služiti denar, moraš biti uspešen, statistika mora nenehno rasti, imeti veliko komentarjev, objave morajo biti objavljene po vseh možnih portalih,.. za povrh se pa ljudje še preveč naslonijo nate in imajo neka nerealna pričakovanja… Take in podobne so kolektivne bedarije, s katerimi se mora človek soočati na Poti..
 

P.S. Zakaj pa sploh pišem? Mogoče bi bilo boljše, da ne bi pisal, da “sveta ne bi motil s svojo neumnostjo”.

Enostavno zato, ker sem v to primoran, ker drugače ne znam, ker drugače ne bi mirno spal. Ker glede na vsesplošno norost, ti pogledi niti niso tako neumni.. Ker imam občutek, da mogoče komu pa le kaj koristi, predvsem pa zato, da za seboj pustim neko sled. Da bo lahko tisti, ki to (pre)bere in me pozna, rekel “niti ni toliko neumen, kot zgleda” (ali bo rekel pa obratno, ne vem). Da pokažem svetu, evo, še eden, ki se trudi in si prizadeva za Resnico.. Da mogoče kdo najde ta blog in dobi odgovor na kakšno vprašanje in nove smernice.. In tudi, ker je to odgovor na vprašanje, “kaj bi naredil, če bi bil ta mesec zadnji v tvojem življenju ~ v tem telesu, na planetu Zemlja“.
 

“seme klije in raste, da sam ne vé kako”

Published on February 11, 2011 in Pot v notranjost. 0 Comments Tags: , .

Prilika o rastočem žitu:

Z božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki vrže seme v zemljo. Naj spi ali bedi, ponoči in podnevi, seme klije in raste, da sam ne vé kako. Zemlja sama od sebe poraja bilko, nato klas in končno žito v klasu. Ko sad dozori, hitro prime za srp, kajti čas žetve je tu. ~Mr 4,26-29

Tako kot aktivnost, tako je potrebna tudi pasivnost in počitek. Spanje, sprehod, rutinska ročna dela, kjer damo mislim priložnost, da se usedejo. Ni potrebno neprestano meditirati/moliti, brati knjige… No, če lahko, le dajte, vendar večinoma tega ljudje ne moremo delati s polno predanostjo. Zato je v takšnih trenutkih bolj primerna kakšna druga dejavnost, ki pa tudi pomaga pri Rasti. Ni potrebno, da so rezultati takoj vidni – potrebno je Zaupati v proces. Tako kot pri vrtnarjenju, sadjarstvu, vzgoji otrok,…

Ravno tako pa neprestana podvrženost hrupnemu okolju, radiju, televiziji, oglaševalcem, brezplačnikom, agresivni glasbi, plehkim oddajam/nanizankam,… človeka počasi pelje navzdol. Korak za korakom, nežno in brez očitnih znakov, navzdol v degradacijo, navzdol k onimi..
 

Prilika o gorčičnem zrnu:

Čemu naj primerjamo božje kraljestvo ali s kakšno priliko naj ga ponazorimo? Recimo: gorčičnemu zrnu, ki je takrat, ko ga vsejemo v zemljo, manjše od vseh semen na svetu. Ko pa je vsejano, raste in postane večje od vseh povrtnin. Naredi velike veje, tako da morejo ptice izpod neba prebivati v njegovi senci. ~Mr 4,30-32

Duhovnost – na začetku popolnoma neuporabna, človeka mnogokrat celo zmede in ga popelje nekaj korakov nazaj. Rezultatov ni nobenih, zato te na vsak način poizkušajo prepričati, da je ta pot napačna. A nekaj je v tebi, kar vztraja. Vidijo da jih ne poslušaš, zato izgineš iz vseh radarjev. To te sicer osami, vendar ti da hkrati več svobode, da neovirano počneš stvari, ki jih sicer ne bi mogel, ker ne bi imel časa niti energije. Počasi, dan za dnem se seme razvija, vzklije, se krepi in raste. …
 

Našli smo ga

Published on February 6, 2011 in Pot v notranjost. 2 Comments Tags: , , , .

“Našli smo njega, o katerem so pisali Mojzes v postavi in preroki.” Jn 1,45
 

Ozrl se je (Janez Krstnik) na Jezusa, ki je šel mimo, in rekel: ‘Poglejte božje Jagnje!’ Učenca sta slišala, kar je rekel in odšla za Jezusom. Jezus pa se obrne, in ko vidi, da gresta za njim, ju vpraša: ‘Kaj hočeta?’ Odgovorita mu: ‘Rabi (to pomeni učitelj), kje stanuješ‘ Reče jima: ‘Pridita in bosta videla.’ ~Jn 1,36-39

Janez in Andrej sta prva prišla k Jezusu in ga sama vprašala, “kje stanuješ?” (ni ju on “poklical”), Andrej je poklical Simona Petra. Naslednji dan je Jezus na poti v Galilejo srečal Filipa in mu reče: “Hodi za menoj!” (Jn 1,43) Filip je bil doma iz Betsajde, iz Andrejevega in Petrovega rodnega mesta. Verjetno so se poznali. Filip pokliče Natanael-a. Prvih pet učencev – tako Janezov evangelij.

Apostoli so bili preprosti ljudje, opravljali preprosta opravila, toliko za preživetje (ribarjenje), nekateri (Janez in Andrej) učenci Janeza Krstnika. Niso bili poročeni, niso imeli otrok, niso se izobraževali za duhovnike, niso imeli velikega bogastva, predvsem pa niso bili na nič navezani. Ko je prišel Jezus, so še tisto malo kar so imeli odložili in šli za njim.

Ni jih bilo strah (Lk 9,58), ni jim bilo potrebno “pokopavati očeta” (Lk 9,59), ni jim bilo potrebno prodajati bogastva (Lk 18,22), … Še več, celo pričakovali so Jezusa – logično, saj je Janez Krstnik o njem govoril. Pričakovali in pripravljali so se na njegov prihod, verjetno brali svete spise in živeli življenje v skladu z njimi. Med seboj so se poznali, poznali so tudi ljudi v Jeruzalemu; na primer, apostol Janez je poznal velikega duhovnika (Nikodema?) (Jn 18,15).
 

Kako smo torej mi? Jaz, ti, oni? Bi bili pripravljeni vse pustiti in hoditi za “Odrešenikom”? Greš v Ljubljano in Ga srečaš – bi šli takoj za njim? Bi ga vprašali “kje živiš” ali pa bolj diskretno in po ovinkih, “kaj moram narediti, da pridem v nebeško kraljestvo”? Če bi ti rekel, “hodi za menoj”, bi šli za njim ali bi mu rekli, “samo še domov skočim in nekaj malenkosti uredim” oz. “daj mi en teden časa, ker sem ravno sredi nekih projektov” ali pa celo, “mogoče kdaj drugič, ko/če se spet srečava, trenutno sem zaposlen z drugimi rečmi”.

Kako bi vi odgovorili, kaj bi storili?
 

No, Jezusa niso prepoznali vsi, prepoznali so ga le tisti, ki so ga pričakovali. Njegovi učenci so postali le tisti, ki so bili nanj pripravljeni. Mnoge je ozdravil, “vstani in pojdi! Tvoja vera te je rešila” (Lk 17,19), a jih ni povabil, da postanejo njegovi učenci – tudi sami večinoma niso hoteli. Drugi so nekaj časa bili z njim, potem pa: “Nevzdržna je ta beseda. Kdo jo more poslušati.” (Jn 6,60)

Tako vedno je – kdor ima vero, ta pričakuje in se pripravlja, ta naposled tudi vidi. Drugim so prioriteta posvetne/materialne reči, če jim omenite kaj duhovnega, “vse lepa pravljica, ampak kakšne so praktične (beri: materialne) koristi od tega”, “veroval bom, ko bom videl”, njihovo srce je na minljivih rečeh, “kjer tatovi kradejo in vlamljajo” (Mt 6,19), ali pa “sliši se lepo, a je potrebno preveč truda in odrekanja” – taki ljudje zagotovo ne bodo videli niti spoznali “Odrešenika”.

(Odrešenika… lahko tudi, ‘ne bodo’/niso zreli za ‘Večno življenje’)
 

Dvoličnost, dvojni govor

Published on February 4, 2011 in Matrica and Prevedeno. 0 Comments Tags: , , .

Vsaka beseda ima več pomenov. Za vsakega pomeni določena beseda nekaj drugega. Odvisno od starosti, izobrazbe, spola, religije, hobijev,…Zame beseda “Bog” pomeni nekaj drugega, kot za ateista, in čisto neka drugega kot za katolika. Ravno tako beseda svoboda, mir, demokracija,..

Različne pomene pripisujemo besedam, jasno. Torej je tudi logično, da bodo bogati ljudje oz. za iste pojme imeli drugačne predstave, politiki drugačne od civilne družbe. Kako vemo, da za politike oz. top elite demokracija, svoboda govora, mir in podobne reči pomenijo čisto nekaj, kot za običajne državljane – po tem, kako delujejo. Enostavno. Hočeš videti kakšen človek je – opazuj njegovo delovanje izven uradne sfere, obnašanje, besede, kakšne rezultate prinaša njegovo početje. Nekje sem prebral misel, ki gre nekako takole, “če hočeš spoznati človeka, si oglej njegov dom”. Privatno življenje. Swami Vivekananda pravi nekaj podobnega: “Glejte človeka pri njegovih najobičajnejših opravilih; to so v resnici stvari, ki vam bodo razkrile pravi karakter velikega človeka.” Ne toliko poslušati besede in govorjenje in oddaje in javne nastope, ampak delovanje, kako implementirajo te reči. Govori o skromnosti, potem pa se obnašati ošabno in vzvišeno – očitno govor že ni bil iskren oz. ima skromnost zanj drugačen pomen kot za vas.
 

Za nazorno ilustracijo tega se je potrudil Media4Movement in interpretiral nedavni govor Hillary Clinton, 29. januarja (?), glede dogajanja v Egiptu. Mislim, da je to obvezen del sodobne izobrazbe.

Najprej prevod original govora, tako kot ga je bilo slišati:

Rada bi nekaj rekla o dogodkih v Egiptu.

Podrobno nadaljujemo z opazovanjem situacije. Globoko nas skrbi uporaba nasilja egiptovske policije in varnostnih sil proti protestnikom. In obračamo se na Egiptovsko vlado, da naredi vse kar je v njeni moči, da umiri varnostne sile. Hkrati bi se tudi protestniki morali vzdržati nasilja in se mirno izraziti.

Kot smo večkrat povedali, podpiramo univerzalne človeške pravice egiptovskih ljudi; vključno s pravico izražanja, povezovanja in zborovanja. Pozivamo Egiptovske oblasti, da dovolijo mirne proteste in da razveljavi neljube (?) korake, ki so jih naredili, ko so onemogočili komunikacije. Ti protesti nakazujejo na to, da so globoke zamere znotraj egiptovske družbe in egiptovska vlada mora razumeti, da nasilje ne bo odstranilo teh zamer.

Kot je Obama rekel včeraj, so reforme nujne za dobrobit Egipta. Egipt je dolgo bil pomemben partner Združenih držav na temo regionalnih vprašanj. Kot partner močno verjamemo, da se mora egipčanska vlada nemudoma sestati (engage)z egiptovskimi ljudmi in izpolni potrebne ekonomske, politične in socialne reforme. Nadaljujemo z opozarjanjem egiptovske vlade, kot to delamo z drugimi vladami v regiji; za nujnost reform in večjo odprtost in sodelovanje, da bo omogočilo boljšo prihodnost za vse.

Hočemo se povezati z egiptovskimi ljudmi in njihovimi vladami, da spoznajo njihove aspiracije, da živijo demokratično družbo, ki spoštuje osnovne človekove pravice.

Ko sem bila nedavno v regiji, sem se sestala z velikim številom skupin civilne družbe, in od njih slišala o idejah, ki jih imajo, za izboljšavo njihove države. Ljudje srednjega vzhoda, kot ljudje povsod, iščejo priložnost da prispevajo in da imajo vlogo pri oblikovanju odločitev, ki vplivajo na njihovo življenje.

Kot sem rekla v Dohvi; voditelji se morajo odzvati tem aspiracijam, in pomagati zgraditi boljšo družbo za vse. Morajo videti civilno družbo kot njihov partner, ne kot grožnjo.


 

Sedaj pa to, kar je Hillary po vsej verjetnosti mislila (približek temu; sklepamo lahko iz tega, kako ameriška politika deluje v praksi):

Kako analizirati sestanek državnih služb (state departments)

Na žalost imam nekaj pripomb protestih ljudi v Egiptu.

Nadaljujemo z uporabo naših obveščevalnih služb. Rahlo nas je strah za naš imperij v regiji in rahlo nam je nerodno, da smo financirali egiptovske varnostne službe, da so zatirale svoj lasten narod. In obračamo se na 30 letno diktatorstvo v Egiptu, da naredi vse kar je v njihovi moči, da zaščiti naše interese. Hkrati spodbujamo del protestnikov, da so bolj nasilni od egiptovske vojske.

Kot smo že mnogokrat povedali, podpiramo človekove pravice za privilegirane, kadar je to politično koristno za nas vključno s svobodo govora, razen v naši lastni državi, če se priključite kakšni od odpadniških skupin. Pozivamo egipčansko mafijo, da uporabi skrite CIA načine, podobne tistim, uporabljene v COINTEL programu. In da sledi podobnim ukrepom kot so bili uporabljani v uradu Honduran 2009, ko so/smo prerezali komunikacije. Ti protesti nakazujejo na dejstvo, da je Egipt drugi največji prejemnik ameriške pomoči, takoj za Izraelom. In da mora egiptovski režim, ki ga podpiramo s 1.3 milijarde dolarjev (v letu 2010) in vojaško pomočjo (solzivci, puške, tanki, urjenje), razumeti, da bi mogoče z dovolj nasilja te proteste zaustavili.

Kot je Obama včeraj povedal, reforme, ampak ne navdihujoča revolucija, je poglavitna za Egipt. Egipt je dolgo bil pomembna lutka Združenih Držav pri finančnih poslih, Kot partner ne vemo, kaj bomo naredili, če se bo politična klima v regiji spremenila. Egiptovska vlada se mora zateči k bolj neoliberalni Svetovni Banki in IMF politiki, da uvede navidezne poizkuse (whitewashed attempt), da se bo zgledalo, da je zaskrbljena s problemi množic. Nadaljujemo z vohunjenjem na egiptovske ljudi, kot to delamo znotraj naših meja in drugod po svetu. Nujno se je držati stabilnih ekonomskih interesov za dobiček na račun ljudstva, in da spodbujamo sodelovanje ameriških podjetij, da zaslužijo v tujini.

Hočemo postati partner z Egipčansko oligarhijo (”vlada majhnega števila odličnikov”) in kogarkoli bomo v prihodnje imenovali kot naslednjo vlado, da bomo lahko vsilili svojo potrebo po nadvladi in zaščitili svoje naftne interese za našo pretirano porabo, ki podpira našo strategijo imperializma, za vzdrževanja preko 1180 vojaških baz po svetu.

Ko sem bila nedavno v regiji in stanovala v hotelu s petimi zvezdicami daleč stran od revščine ljudi, sem se srečala z ubogljivimi skupinami in sem jim razložila, da smo strmoglavili Saddama Husseina, ko je bil primeren čas, in da sedaj nismo pripravljeni na odhod Mubarak-a. Hočemo da ste prepričani, da so ljudje na bližnjem vzhodu večinoma teroristi, še posebno, da se boste bali Muslimanov. Ti ljudje se hočejo rešiti revščine, ki smo jo mi spodbujali z našo tujo “pomočjo”. In hočemo (?), da imajo ti ljudje malo ali nič vloge pri oblikovanju njihovih življenj.

Zato sem rekla v Dohi; voditelje, ki jih namestimo, morajo preprečiti takšno vrsto revolucije in nam pomagajo zagotoviti, da lahko bogati živijo razkošno življenje na račun skupnih virov. Nadaljevati morajo z ignoriranjem te revolucija, da ljudje v ZDA ne bodo dobili enakih idej.
 

“Igre je konec.

..da zaščitijo te naravne vir se vojskujejo (doma in po svetu), da podpirajo režime, ki so proti volj njihovega ljudstva..

vse dokler se ne zbudimo”
 

Protesters Are Awesome: Christians Protecting Praying Muslims in Egypt
“Protesters Are Awesome: Christians Protecting Praying Muslims”
vir; hvala malibuda.eu za link do te slike