Archive for the 'Pot v notranjost' Category

“Na tem svetu je vse na glavo obrnjen”

 

“Živimo v državi/civilizaciji, kjer doktorji uničujejo zdravje, odvetniki uničujejo pravico, univerze uničujejo znanje, vlade uničujejo svobodo, mediji uničujejo informacije, religije uničujejo moralo, in naše banke uničujejo ekonomijo.” Chris Hedges

 

Pa vendar je to že precej starodaven koncept:

(1) nekaj časa nazaj sem že omenil apostola Pavla: “16 Dajte se voditi duhu in nikar ne strezite poželenju mesa. 17 Zakaj meso si želi, kar je zoper duha, duh pa, kar je zoper meso. Ta dva si namreč medsebojno nasprotujeta, /…/”

(2) pomenljiva je tudi dvanajsta (12.) karta velike arkane pri TAROTu, ‘The Hanged Man’, Viseči/obešen človek:
haich_tarot-Oswald-Wirth-12-the-hanged-man
 

Elisabeth Haich, v ‘The Wisdom of the Tarot’ (1981) zapiše takole:

Ta slika predstavlja zelo čudno stanje zavesti, in kdor tega ni izkusil, bo zelo težko razumel. V tem stanju so pogledi na svet in dejanja takšnega človeka v diametralnem nasprotju s pogledi in dejanji običajnih ljudi. In zato ker vidi in počne stvari drugače, nenehno prihaja v konflikt s svetom.

Kako lahko nekdo pride do tega, da vidi in počne vse popolnoma nasprotno? /…/

(celoten opis v spodnjih scanih (eng))

Se grebsti za prva mesta ali kdaj dati prednost tudi drugim? Vse obdržati zase in kopičiti in kopičiti, ali kaj od tega tudi deliti? Sem moja moč/vrednost tako zmanjša ali poveča? Bežati od frustracij, bolečine, smrti, ali se s temi stvarmi soočiti? Biti bitke, ali živeti bolj lagodno življenje? Je cilj človeškega življenja zgolj zdravje in dolgo življenje (samo po sebi), ali so morda bolj prvotni Resnica, Modrost, Ljubezen? Je osnova vsega materija, ali je osnova vsega Duh? Je človek v svojem bistvu materialno bitje ali je duhovno bitje? Je človek bitje telesa, materije, hrane in pijače in ostalih snovi, ali mogoče obstaja kaj višjega kar ga gradi? Kaj od mene ostane, če kaj, po smrti telesa?

Različni pogledi, različni odgovori;
različna dejanja, različni učinki/POSLEDICE teh dejanj.
 

haich-elisabeth-widsom-of-the-tarot--12-the-hanged-man haich-elisabeth-widsom-of-the-tarot--12-the-hanged-man-2 haich-elisabeth-widsom-of-the-tarot--12-the-hanged-man-3 haich-elisabeth-widsom-of-the-tarot--12-the-hanged-man-4

Robert E. Svoboda ~ Zmanjšati zapletenost v zasebnem življenju

keep it simple http://www.youtube.com/watch?v=r1JGGvCaIFA
 

In nazadnje, ko pridemo do generiranja dobre tekočine v vašem sistemu, ki bo hranilo vse ___, tako da bo OJAS pravilno grajen, ne skrbite preveč kakšna posebna zelišča in kakšni posebni minerali bodo opravili to delo. Najprej poskrbite, da v sistemu ni ‘ame’, tako da prebavni sistem deluje relativno učinkovito. Če je ‘ama’ prisotna v tkivih, ne glede na to koliko ___ in ___ in ___ in __ in ___ in ostalih stvari, ki jih jemljete, ne glede na to koliko tega jemljete, celo ___ različnih tipov ali celo ____ in ___ in __. Ne glede na to koliko tega uživate, imeli bodo omejen učinek zaradi dejstva, da jih niste bili zmožni PREBAVITI. Edino kar šteje, v kontekstu vašega organizma, so snovi, katere ste zmožni prebaviti. In posebno, ko živimo v zelo zapletenem svetu, večina zdravljenja v ajurvedi je alopatske narave, v pravem pomenu besede. Proti kvaliteti, katerakoli že je, je vzrok bolezni ___ in ___ in ___.

[!!!!!]Bistvo zdravljenja je, da se znebite se vzroka. Če je vzrok zapletenost, potem je zdravljenje zapletenosti ENOSTAVNOST (simplicity). Svet v katerem živimo je ustvaril tako veliko količino kompleksnosti/zapletenosti, da če hočemo biti zdravi, moramo minimizirati zapletenost v naših zasebnih življenjih. Poenostavite, poenostavite, poenostavite. Naj bo zunanji svet zapleten kolikor koli že, ko pridete domov, naj bo vse zelo mirno, zelo tiho, in zelo ENOSTAVNO, ne zapleteno. Bolj enostavno kot bo, lažje bo vaš organizem zmožen RAZLIKOVATI med tem kar je ___ in ___, kar je ___ in kar je ___. In le ko bo vaš organizem zmožen identificirati, razlikovati, med tem kar je zaželjeno in med tem kar ni zaželjeno, šele takrat boste lahko imeli določeno mero samozavesti, da bo organizem krenil v pravo smer.[/!!!!!]

In nadvse, najboljši možen način, da ustvarite več OJASa, je, da pojete. Možno je, da ne boste ujeli ritma, naj vas to ne ustavi; razen v javnosti (smeh). (…) Ko ste v kadi.. zakaj je dober čas, da pojete ko ste v kadi? Ker ste obkroženi z vodo in voda je ‘rasa’ in ‘rasa’ pomeni čustva, rasa pomeni sokove. Tako ste obkroženi s sokom, in ko pojete nekaj kar je sočno, bo to pravzaprav ustvarilo sočnost v vašem notranjem sistemu brez da bi morali karkoli narediti, kot na primer jemati zdravila in ___ in početi podobne reči.

(…)

Sri Ramakrishna ~ Sedem (7) nivojev zavesti

iz ‘The Gospel of Sri Ramakrishna
http://www.ramakrishnavivekananda.info/gospel/volume_1/06_brahmo_devotees_i.htm:
(opomba: se oproščam (pravzaprav se ne, ampak ker že ni boljše besede oz. je ne najdem) da nisem prevedel — mogoče prevedem kdaj kasneje)

“The Vedas speak of seven planes where the mind dwells. When the mind is immersed in worldliness it dwells in the three lower planes — at the navel, the organ of generation, and the organ of evacuation. In that state the mind loses all its higher visions — it broods only on ‘woman and gold’. The fourth plane of the mind is at the heart. When the mind dwells there, one has the first glimpse of spiritual consciousness. One sees light all around. Such a man, perceiving the divine light, becomes speechless with wonder and says: ‘Ah! What is this? What is this?’ His mind does not go downward to the objects of the world.

“The fifth plane of the mind is at the throat. When the mind reaches this, the aspirant becomes free from all ignorance and illusion. He does not enioy talking or hearing about anything but God. If people talk about worldly things, he leaves the place at once.

“The sixth plane is at the forehead. When the mind reaches it, the aspirant sees the form of God day and night. But even then a little trace of ego remains. At the sight of that incomparable beauty of God’s form, one becomes intoxicated and rushes forth to touch and embrace it. But one doesn’t succeed. It is like the light inside a lantern. One feels as if one could touch the light, but one cannot on account of the pane of glass.

“In the top of the head is the seventh plane. When the mind rises there, one goes into samadhi. Then the Brahmajnani directly perceives Brahman. But in that state his body does not last many days. He remains unconscious of the outer world. If milk is poured into his mouth, it runs out. Dwelling on this plane of consciousness, he gives up his body in twenty-one days. That is the condition of the Brahmajnani. But yours is the path of devotion. That is a very good and easy path.

 

Povedano še malo drugače: Nadaljuj z branjem zapisa: ‘Sri Ramakrishna ~ Sedem (7) nivojev zavesti’

Elisabeth Haich: Spolnost in joga, Sedem (7) stopenj

‘Spolnost in joga’ (Aura, 2011), ‘Sexual Energy and Yoga’ (1982), ‘Seksualna energija i yoga’ (1998), ‘Sexuele Kraft und Yoga’ (izvirnik, 1982)

elisabeth_haich-spolnost_in_joga-aura_2011      elisabeth_haich-sexual_energy_and_yoga_(1982)

 

Sedem (7) stopenj skozi katere se (lahko) izraža spolna/seksualna energija (Povzetek, stran 218-220):

Skrivnostnost spolne sile je torej, da ni samo zmožna spočenjati novih rodov, temveč ima še drugačno, za človeka veliko pomembnejšo vlogo: postopno vodi njegovo zavest po veliki Jakobovi lestvi razvoja zavesti vse do Boga. Ob tem se spolna sila, ki je v bistvu ustvarjajoči princip – logos, sama preobrazi v svoje prvotno prastanje. To preobrazbo ustvarjajoče energije iz njene najnižje oblike, spolne moči, do njene najvišje oblike, duhovno božanske življenjske energije, lahko človek z isto spolno silo zavestno pospeši, kajti samo polna sila lahko človeku pomaga tako zelo povečati odpornost živčnih in možganskih središč, ki so še v latentnem stanju, da lahko brez škode prenašajo najvišje frekvence božanskega samozavedanja.

Najnižjo obliko ustvarjajoče sile, imenovano spolna moč, doživlja človek v sebi kot nezavedno, telesno spolno težnjo po izpraznitvi, na najvišji stopjji pa kot povsem duhovno stanje, kot božansko-univerzalno ljubezen in kot božansko vsezavest – kot jaz sem.

Od najnižje stopnje, na kateri je človek zgolj žival z razumom, pa do najvišje, božansko duhovne stopnje, vse do vsezavesti, preide človek na Jakobovi lestvi razvoja zavesti sedem stopenj. Te so [bolj podroben opis stopenj je v osmem (8.) poglavju, ‘Sedem stopenj Jakobove lestve’]:
** Prva stopnja: človek je še nezavedno bitje, ki ga usoda slepo premetava. Njegovo spolno življenje je podobno kot živalsko, zgolj nekritična sla po spraznitvi.
** Druga stopnja: prvo, drameče se porajanje zavesti, prvo prebujanje. V spolnem življenju človek že išče telesno ustreznega partnerja, torej je ta stopnja že povezana z izbiro partnerja.
** Tretja stopnja: Zavedanje v čustvih. Iskanje čustveno ustrezne zaposlitve, v spolnem življenju pa partnerja, ki bo usrtezal duševno, čustveno in telesno [“spiritually, emotionaly, but also physically” (eng), jaz bi tu rekel le “čustveno in telesno”]. Težnja in hrepenenje po enosti v družini.
** Četrta stopnja: Zavedanje na mentalni ravni, žeja po znanju, želja po študiju, po duhovnosti in opravljanju duhovnega poklica. V spolnem življenju iskanje inteligentnega in razumevajočega partnerja, ki bo vsestransko ustrezal, in nato poroka iz ljubezni.
** Peta stopnja: Prebujanje magično sugestivnih moči, temu ustrezna ustvarjalna dejavnost in preudaren, sugestiven vpliv na druge ljudi. Samoobvladovanje in obvladovanje usode. Iskanje utelešene dopolnitve iz nezavednega, hrepenenje po ljubezenskem partnerju, ki bi ustrezal duhovno, duševno in telesno [“intelectually, spiritually and physically” (eng); oz. še bolje bi (verjetno) bilo glede na te kvalifikacijo in stopnje “duhovno (5.st), intelektualno (4.st), čustveno (3.st) in telesno (2.st)”]. Neupoštevanje meščanskih predpisov in zakonitosti, a nasprotno, zelo moralni nazori ter zelo moralno življenje iz notranje nuje, po notranjih, božanskih zakonih vesti.
** Šesta stopnja: Univerzalna ljubezen, preroška, duhovniška poklicanost, povsem duhovno razodevanje človeka kot celote. Duhovna enost – mistična poroka z lastnim višjim Sebstvom, z vsem živim svetom.
** Sedma stopnja: Vsezavest, unio mystica – človekova zavest se združi z njegovim pravim bitjem – Jagnje in novi Jeruzalem postaneta eno. Zavedanje v bitju, v Bogu: “Jaz in oče sva eno.”

Človek v enem življenju ne more preiti vseh stopenj, od najnižje do najvišje. Človeški živci ne zmorejo prenesti velikanske razlike v napetosti med najnižjimi in najvišjimi stanji zavesti, čeprav so izredno prožni. Da bi prešel skozi nižje stopnje in si tako postopno okrepil odpornost živcev, potrebuje človek zelo veliko časa; pogosto se mora reinkarnirati. Toda od srednje stopnje, ko se je že prebudil in želi zavestno napredovati vse do najvišje stopnje, se je že sposoben razviti v enem življenju. Najvišjo stopnjo lahko pospešeno, v veliko krajšem času, kot bi mu to uspelo po naravni poti, doseže s spolno silo, ki prebiva v njegovem telesu. Ko jo preneha razdajati in jo hrani zase kot živo gorivo – da bi postopno spodbujal in aktiviral svoja živčna in možganska središča, ki so še latentna – zagospoduje nad duhovno-magičnimi močmi in doseže cilj svojega življenja – vsezavest v Bogu.

Do tega cilja mu po skrajšani poti pomagajo tisočletja stare ustrezne jogijske vaje [med drugim], ki jih dela zavestno, in nerazdana, kot notranje gorivo uporabljena spolna sila.

 

Od tod pomembnost celibata oz. vsaj bolj skrbnega ravnanja s spolno energijo, kot na primer pri tantri in taoistični praksi/filozofiji.

Glej tudi npr.:
** Seksualna energija i yoga (PDF, delni prevod, nekakšen povzetek), www.ivantic.net/Ostale_knjiige/Seksualna energija i joga.pdf
** Tajna seksualne energije, http://logos.mojblog.hr/p-tajna-seksualne-energije/207476.html
 

Rudolf Steiner: “nobenemu iskalcu ni krateno znanje, do katerega ima pravico”

Velja si zapomniti (iz začetka knjige ‘Kako doseči spoznanja višjih svetov?’ (Gnostica/Gnosis, 2000)):

Mnogi verjamejo, da je treba mojstre višjega vedenja iskati, če želimo od njih dobiti napotke. Obstajata dve možnosti. Prvič: tistemu, ki resnično stremi po višjem vedenju, ne bo žal truda. Nobena ovira ga ne bo ustavila [posledično], da bi poiskal posvečenca [bolj ali manj fizičnega], ki bi ga uvedel v višje skrivnosti sveta. Po drugi strani pa je lahko vsakomur jasno, da bo posvetitev vsekakor dosegel, če izhaja iz resnega prizadevanja po spoznanju. Za posvečene obstaja naravni zakon, ki poskrbi za to, da nobenemu iskalcu ni krateno znanje, do katerega ima pravico. Obstaja pa tudi zakon, ki pravi, da ne more do skrivnega vedenja nihče, če ni poklican. Posvečeni je toliko popolnejši, kolikor resneje upošteva oba zakona.

In tudi:

Če v sebi ne razvijemo globoko zakoreninjenega občutka, da obstaja nekaj višjega od nas samih [kar je problem arogantnih materialistov/ateistov], ne bomo mogli najti moči, da bi se razvili do neke višje stopnje. Posvečeni je pridobil moč, da je dvignil glavo do višin spoznanja, z usmeritvijo srca v najgloblje spoštovanje, v devocijo. Duhovne višine je mogoče doseči le, če stopimo skozi vrata ponižnosti. Resnično vedenje lahko dosežemo le, če se ga naučimo CENITI.

Vsako spoznanje, ki ga iščemo le, da bi si pridobili znanje, da bi v sebi nakopičili zaklade, vodi stran od te poti; vsako spoznanje pa, ki ga pridobimo z iskanjem zrelosti na poti oplemenitenja človeštva in svetovnega [ter osebnega/duhovnega] razvoja, nas popelje korak naprej. (..) Vsaka ideja, ki ne postane ideal, ubije v duši neko moč; vsaka ideja pa, ki postane ideal, ustvari življenjske moči. [1]

itd, itd,…

[1] Kopičenje znanja, brez da bi ga uporabili, brez da bi kaj (neposredno) koristilo, fizično ali duhovno/metafizično, je le izguba časa in energije. Zaradi tega univerze, univerzitetno znanje, na primer,.. le redko privede do kakšne konkretnejše transformacije življenja. … …

P.S. Podobno pravi npr. Vivekananda: Discipleship, ‘Kvalifikacije aspiranta in učitelja’, ‘Dve ptici‘.
 
 

Alan Watts ~ Time (as social institution)


Alan Watts – Time (as social institution)
 
 

Gregg Braden ~ Prva pot

Odlomek iz seminarja “Speaking the lost language of God”, CD 10 / 10, 05. track, od 2. min naprej (zvočni zapis):

Get the Flash Player to see this content.

To je eden od starešine, ki je z menoj delil pogled, ki je očitno precej običajen v notranjem krogu teh tradicij [indijanske; hopi npr], čeprav ni pogled, ki bi ga pogosto slišal, zunaj in na odprtem. In mogoče s tega stališča, nam bo pomagalo, da bomo dobili okvir, izhodiščno točko (point of reference), glede na to kam danes gremo z vsemi temi informacijami. V teh domorodnih tradicijah [ki naj bi svoje modrosti dobili od starodavnih Esenov], [!!!!!]govorijo o času v človeški zgodovini; dolgo, dolgo časa nazaj, ko smo precej drugače živeli v primerjavi z današnjim načinom življenja. Bilo je nekaj ljudi, ki so hodili po zemlji, bližje smo bili zemlji, razumeli smo svoj odnos do sil narave in do sveta okoli sebe, tako dobro smo razumeli ta odnos, da smo vzajemno sodelovali s temi silami narave na odgovoren in skrben in moder način, in potrebovali smo zelo malo zunanje tehnologije, za podporo pri svojem življenju.[/!!!!!] Avtohtone tradicije, o katerih govorim, pravijo temu PRVA POT. To je prva pot, ki jo je človeška vrsta prehodila na obličju te zemlje.

In potem se je nekaj začelo dogajati, skozi čas. Skozi čas, zaradi razlogov, ki niso nikoli dobro razloženi v teh tradicijah [padec iz raja, npr] – in nadaljujem z iskanjem, da bi razumel točno, zakaj, to kar bom delil z vami, zakaj tega ni več. Ampak sčasoma, smo začeli – mi kot človeški rod in naša vrsta, smo se začeli odmikati iz te poti, ki nas je tako tesno povezala s svetom okoli sebe in silami narave in začeli smo se izgubljati; tako opisujejo opisuje pot. In bolj kot smo odstopili od te poti, dlje kot smo odstopili od razumevanja, ki nam pove, da smo del nečesa večjega, da smo del svata okoli sebe, da smo del vsega kar vidimo. Dlje kot smo zašli s te poti, bolj smo HREPENELI po tem, da bi imeli to modrost in spet začeli hoditi po prvi poti. In kar smo začeli delati je to, da smo začeli graditi svet [glej npr, Celestinaska prerokba] ZUNAJ naših teles, začeli smo graditi stroje in naprave, ki so podaljški naših zaznav, podaljški našega občutka dotika in okusa in vonja in sluha. Začeli smo graditi stroje zunaj svojih teles, ki dobesedno ODSEVAJO, posnemajo to, kar smo postali znotraj naših teles. To se mi zdi izredno zanimivo. Kajti v dvajsetem stoletju, zahodna znanost začenja razumeti, da je znotraj vsake celice, vsakega človeškega telesa, imamo, na primer, 1.17 voltov električnega potenciala. Povprečen človek uteleša približno 50 bilijonov (10^12) celic v svojem telesu, in vsaka od teh 50 bilijonov celic ima približno 1.17 voltov električnega potenciala. Lahko izračunate, to je neverjetna vsota električnega potenciala, 50 bilijonov krat 1.17 voltov, ta potencial nosimo znotraj svojih teles. Zgolj iz tega stališča, in vi meni povejte, kateri virus, katera bakterija, kakšno elektro-magnetno silnično-polje ima možnost postaviti se 50 bilijonov krat 1.17 voltov električnega potenciala. In pravzaprav šele začenjamo razumeti, kako močan je potencial naših teles. Vsaka celica v našem telesu ima potencial, da deluje kot električni krog in tako tudi deluje. Je kot računalniški čip v mnogih pogledih. Celice našega telesa so kondenzatorji, shranjujejo energijo, izpustijo energijo, imajo sposobnost upornosti, so prevodniki, prejemajo; mi smo informacijska-shranjevalna-retrieval naprava. Mi imamo vse te reči znotraj VSAKE celice v naših telesih. In s tega stališča, kar domorodne tradicije pravijo ima velikanski smisel. Svet katerega smo si zgradili naokoli nas, je PODALJŠEK in ODSEVA prav te funkcije, ki jih nosimo znotraj mikrokozmosa najmanjšega elementa, v vsaki celici našega telesa.

Tradicija govori naprej, in pravi, da MI, kot vrsta, da bomo nadaljevali s tem, da bomo še naprej posnemali, da bomo gradili ogledala o tem kar naša telesa počno v svetu okoli nas. Še naprej bomo gradili tehnologijo zunaj svojih teles, in bolj kot postane zapletena tehnologija v zunanjem svetu, to postane pokazatelj, ki nam pove kako močno smo zašli s te prvotne poti. Kajti ko se bomo začeli SPOMINJATI našega odnosa do sveta okoli nas skozi naša telesa, bomo ugotovili, da rabimo MANJ in manj zapletenosti iz zunanjega sveta. To se mi zdi presenetljivo, je fascinantna zmožnost. Kar namiguje je, na primer, da ko pogledamo ostanke nekaterih najbolj starodavnih civilizacij na tem planetu. In delal sem z antropologi in geologi, ki so naredili nekaj izkopavanj na teh mestih in pravijo: “No, ti ljudje so bili precej napredni, zmožni so bili zgraditi tro-nadstropno zgradbe, imeli so sistem za čiščenje vode, ampak niso bili niti približno tako napredni kot smo mi, kajti nikoli nismo našli nikakršnega dokaza o tosterju ali televiziji ali video rekorderju”. In ko slišim takšne zgodbe, jim pravim, delim s svojimi arheološkimi in geološkimi prijatelji in kolegi, pravim: “Res je, morda nismo našli tosterja, video rekorderja in radia, vendar, vsaka od funkcij, ki naredi toster da peče in video rekorder in radio da naredijo kar naredijo, ali veste, da to naredijo tudi celice znotraj naših teles? Kaj če je bila civilizacija, ki jo raziskujete, tako DOVRŠENA, tako napredna v njihovem razumevanju, da niso potrebovali zapletenosti zunanje tehnologije takšne kot jo imamo danes. V tem primeru, kakšno bi bilo vaše mnenje o teh civilizacijah?” In pogledajo me z odprtimi očmi in pravijo: “Veš, to je zelo, zelo drugačen način o pogledu na našo preteklost in je zelo resnična možnost, definitivno vredna razmisleka.”

Iz pogleda domorodcev, zopet, ko nadaljujemo z gradnjo s to neverjetno zapletenim zunanjim svetom, kar počnemo je to, da gremo v večje in večje dolžine, da se opomnimo o moči, ki živi znotraj naših teles. In v nekem trenutku pravijo, bomo spet prepoznali to moč in v trenutku ko bomo to naredili, potem bo pot, ki jo sedaj živimo, pot, ki se ji reče druga pot, se zaključi. In zopet gremo nazaj in hodimo po prvi poti. Svet okoli nas je zelo poenostavljen, kajti svet ZNOTRAJ nas, je popolnoma uresničen, kjer naš odnos, ki smo ga opisali, misli, občutki, čustva v našem telesu so sprožilci, ki spremenijo kemijo našega telesa, ki proizvedejo zdravljenje v naših telesih, ustvarijo zdravljenje v telesu drugih, vzajemno delujejo s silami narave in dejanjih vremena, kot je zgodba, ki sem jo prej omenil in z živalmi in viri hrane okoli nas. Tako da, to je pogled, ki sem ga hotel deliti, kajti lahko nam da okvir in nam pomaga razumeti zakaj smo naredili kar smo naredili in kam gremo.

 
 

Na drugem mestu pravi, da smo v obdobju, ko gremo skozi intenzivne, a zelo kratkotrajne spremembe, kjer imamo na izbiro (a) ali skušamo obdržati to, kar je obsojeno na propad, in izgubimo vse ali (b) gremo s tokom sprememb in pustimo oditi tistemu, kar mora oditi – ter obdržimo tisto, kar je v skladu z “novim” svetom in, ko je čas za to, na podlagi tega gradimo naprej.

V tedanjem času velja tudi naslednja definicija:
apokaloptimist: “nekdo, ki ve, da gre vse k vragu, vendar verjame, da se bo dobro izteklo”.

apocaloptimist
 

dokumentarec: Kymatica

po dolgem času gledal nekaj odlomkov Kymatice (2009; spodaj hrvaški podnapisi). Avtorji tega dokumentarca – ‘Ben: Stewart’ & kompanija; talismanicidols.org – so pred tem naredili tudi Esoteric Agendo (super predvsem zaključek) in kasneje še Ungrip (pravna podlaga za neupoštevanje (zatiralske) zakonodaje); kakor se spominjam kar fletni dokumentarci.

Tako kot je človek psihično/duhovno bitje in ne materialno, tako kot ta materialni svet ne obstaja ampak je zgolj vibracija z izredno visoko frekvenco, kar daje občutek trdnosti; tako tudi problemi tega sveta niso materialni, ampak so duhovni/psihični! Učenja, ki tega ne upoštevajo so – najmanj kar lahko rečem – nepopolna.
 


 

Začetek:

“Evolucija je izraz, ki definira le en organizem, in to je Jaz (the Self). Jaz [z veliko] je Vesolje, Jaz je alfa in Omega, Bog, Neskončnost, in to je edina “stvar” [thing; reč, stvar, predmet, stvor; ali ne obstaja nobena bolj splošna beseda? In drugič: thing = stvar; think = misliti, razmišljati], ki se razvija, in mi smo vsi del tega Jaza. Nič ne gre skozi proces evolucije samo po sebi ali brez direktne podpore celote. Ko razmišljate o tem, da je tam ta vladajoča elita, ta skrita roka zadaj za zaveso, ki vodi planet v uničenje, ko mislite, da je konec blizu, Apokalipsa, Armagedon, in ko mislite, da smo kot vrsta pogubljeni… Niso oni tisti, ki so to povzročili, ampak ti/vi. In zaradi zelo dobrega razloga… Razvijaš/te se. Nehaj/te obsojati vsakogar in vse ostalo. Nehaj/te paničariti glede globalne tiranije in naravnih katastrof in bodi/te pozoren/ni, kajti svet ti/vam hoče nekaj povedati; govori ti/vam kaj točno je narobe s teboj/z vami in kako to popraviti [oziroma… ta “in kako to popraviti”, s tem se ravno ne bi strinjal. Kajti kako to popraviti zahteva modrost/inteligenco, ki presega obstoječe znanje – tisti slavni oz. mnogokrat uporabljeni citat A.Einsteina: “Problemov ni mogoče rešiti s stopnjo zavesti, katera je te probleme ustvarila.” – tega pa v svetu ni moč najti; odtod nuja po duhovni Poti oz. religioznosti.].

Ne iščite na tujem ozemlju, ampak ozrite se navznoter, kajti v notranjem človeku biva resnica. ~ Sveti Avguštin

Vsaka od velikih [organiziranih] religij v svojem nauku govori o notranjem vodstvu… o Kristusovem Duhu, [Svetem Duhu], Atmanu, Bogu znotraj. ~ Kristina M. Comstock

 

poglavje.psiha (34.22):

Carl Jung je [ponovno] odkril, da obstaja kolektivno nezavedno, ki je povezano z vsemi ljudmi. To pomeni, da si celotno človeštvo deli en sam um. To je razvidno v svetu skozi mitologijo in simbole, študije o morfo-genetskem polju [Dr. Rupert Sheldrake] in skozi kineziološko znanost. Kolektiv je globalni primer nezavednega uma človeškega telesa, kjer si bilijone celic deli podoben signal. Parazit, ki ga imenujemo “lažni ego”, za svoj obstoj potrebuje nenehen dotok substance. Hrana, gorivo, in katerakoli druga oblika substance je energija. Človeška zavest je elektro-magnetno polje energije. Ko je ta potencial energije koristno uporabljen, izpusti kinetično energijo, katera potem hrani lažni ego. Takšen scenarij se odvija v najmanjših zajedavskih organizmih, in vse do kolektivnega organizma imenovanega “Človeštvo”. Parazit bo izpustil kemikalije, katere bodo v gostitelju povzročile hrepenenje po substanci, katero parazit potrebuje za svoje preživetje. Toliko časa kot je gostitelj nezaveden (živi v nevednosti), bo hranil parazita in stradal samega sebe. Na podoben način, je Willhelm Reich izjavil, da celotna družba trpi za psihozo, ki je posledica naših sestradanih organskih bioloških impulzov. Trdil je, da zatiranje seksualne energije podpira moč cerkve, katera ima zelo globoke korenine v izkoriščanih množicah, preko seksualne nestrpnosti in krivde. Splodi bojazljivost nasproti avtoriteti in pritrdi otroke na njihove starše [kar ni nujno, da je vedno slabo]. To se odraža v odrasli osebi, ko je pokorna državni oblasti/avtoriteti in kapitalističnemu izkoriščanju. Paralizira kritične intelektualne moči zatiranih množic, kajti porabi/požre/zapravi (consume) večji del biološke energije. In končno, omrtviči neomahljiv razvoj kreativnih funkcij in smatra za nemogoče kakršne koli inspiracije po človeški svobodi. Na ta način prevladujoči ekonomski sistem, v katerem lahko posamezniki na zelo enostaven način vladajo množicam, postane zakoreninjen v psihičnih strukturah zatirancev. Kar je Reich pokazal v tem močnem citatu je to, da se bo na kolektivnem nivoju zatiranje naravnih funkcij, najsi bo to biološke, duhovne ali emocionalne, da se bo to odražalo v nenormalnem odzivu, v fizični bolezni. Ta bolezen (illness) ali bolezen (disease) je odsevana v množicah skozi kolektivno nezavedno preko epidemije. Človeštvo je okuženo z nezmožnostjo biti svobodno. Kar pomeni, da ljudje in množice nimajo zmožnosti, da bi vladali/upravljali (govern) sami s seboj na psihičnem nivoju, in to se udejanji/manifestira na makrokozmosu kot vlade in organizirane religijske moči. Tako na stežaj odpremo vrata, naša nacionalna in posamezna, vsakomur in vsemu.

Vstopite neslavni vladarji Zemlje, očaki/patriarhi civilizacije, v politično, družbeno, ekonomsko in duhovno diktatorstvo, v psihično tiranijo.

Enostavna bolezen znotraj naše psihe – pomanjkanje odgovornosti in zanikanje osnovnih človeških svoboščin – je ustvarila pot vsaki tiraniji, ki je kadarkoli vladala ljudem na tem planetu. Človeštvo je ujeto v krog strahu, apatije in sovraštva. Ti človeški instinkti poganjajo hierarhične politične sisteme in birokracije, ki pogostoma omejijo osnovno človeško pravico zasledovati srečo [no, jaz bi rekel raje, da je osnovna človekova pravica – ali bolje rečeno dolžnost – živeti odgovorno življenje in si prizadevati za Resnico]. Družba, ki je osnovana na strahu, apatiji in sovraštvu ustanovi sistem/sestavo/ustroj/omrežje kateri temeljno vpliva na srečo posameznika. Zatre/potlači/zaduši/prepreči razvoj posameznika in vzdržuje cikličen vedenjski vzorec nadvladanja in podrejenosti ter vzdržuje razredno družbo, ki sloni na neresničnih idealih. [!!!!!!]Ampak ti opresivni tirani, katere množice demonizirajo, niso nič kaj drugačni od nas. Pravzaprav, oni so eno z nami. V knjigi “Prerok” Khalil Gibran-a poetično izjavi:

Pravim vam, tako kot se ne moreta svetnik in pravičnik povzdigniti preko najvišjega, kar je v vsakem izmed vas, ravno tako pokvarjeni in slabotni ne morejo pasti nižje kot najnižje, ki je ravno tako v vas samih.

Vsak izmed nas ima zmožnost, da zagreši najstrašnejši greh ali pokaže najlepši izraz sočutja do sočloveka. To je prava definicija/označba/določitev bolezni, znotraj psihe in duše človeka. Kajti ne bojujemo se zoper duha in kri, ampak proti principalnosti, proti močem, proti vladarjem teme tega sveta, proti duhovni pokvarjenosti na visokih mestih. Pomislite na katerikoli pozicijo moči, za katero mislite, da je nad vami: kraljeve družine, vladni voditelji, Združeni Narodi, finančne organizacije, korporativni monopoli in medijska božanstva. Vsi ti so obrazi lažnega ega. So le fizični nastop naše lastne bolezni. Zahtevajo našo lastno sodelovanje, našo zavestno energijo, da preživijo. Kajti brez našega sodelovanja, brez da jih hranimo s substanco sokrivde (complicity) [in vsem ostalim: strahom, sovraštvom, apatijo, prelaganjem odgovornosti, nezmožnostjo vladati samemu sebi,.. ], oni stradajo. Njihovo prvobitno bistvo je odvisno od naše želje, da nam nekdo vlada.[/!!!!!!] In tipičen pokazatelj današnje bolezni človeštva je naše zavestno zanikanje [, ignoranca, zaslepljevanje samega sebe; ali Revolver (2005): “Nekaj je v tebi, česar ne poznaš. Nekaj, kar boš [celo samemu sebi] zanikal, da sploh obstaja, dokler ni [skoraj] prepozno, da bi karkoli naredil glede tega.”] lastne bolezni.

konec.poglavje.psiha (40.04)
 

Zadnji ostanki kali-juge ali “kaj pa če?” vprašanje

Kot rečeno (glej prejšnji zapis, Duhovnost v kali-jugi), Slovenci smo za takšne reči vsaj 30 let prepozni, poleg tega je pa naš trg močno premajhen. Konkurirati tujcem v teh rečeh ni smiselno, preveč vložene energije, premalo koristi.

Motivacijski avtorji, predavatelji, vodenje tečajev, certifikati in učenje novih terapevtov, s tem se je izredno dobro služilo na začetku – tako kot vedno pri vseh ostalih rečeh, tisti, ki izumijo neko panogo, imajo daleč največ koristi od tega – tam v 80letih v ZDA, ampak danes je trg s tem preveč zasičen, vedno nekaj novega – a le z novim imenom, kopito je pa staro, zato nič čudno, da vedno manj deluje..

Poleg tega je Slovenija za igranje kakršnihkoli vlog premajhna. V tej podalpski deželi vas ljudje vidijo v vsakdanjem življenju, vas imajo vedno na očeh, in tudi težko je dobiti toliko denarja, da bi se lahko oddaljili in vas sosedje nikoli ne bi videli; nič dela okoli hiše, nič sprehodov, nič domačih zabav in podobno. To bi bilo možno le, če bi imeli veliko posestvo ograjeno z dvometrsko ograjo; kar je pa precej težko dosegljivo, pa še v okolje ne paše najboljše. Zato se pri nas ne moremo izogniti, da se o določeni znani/pomembni osebi ve veliko reči, ki ne vplivajo ravno najboljše na videz posameznika; aroganca, vzvišenost, goljufanje, prilizovanje, grebatorstvo,… In te informacije gredo zelo hitro okoli; ne po uradnih kanalih, ne toliko po časopisih in medijih ampak bolj od ust do ust. Ker smo majhni, ta od ust do ust doseže precej ljudi, zadostno število ljudi, da uravnoteži precenjeno sliko posameznika preko medijev in pomembnih dogodkov/prireditev. Drugače je na primer v ZDA, kjer imajo 313-milijonov prebivalcev, nepovezane skupnosti, med seboj so si odtujeni, veliko priseljencev, neprestane selitve, in ker ni nekega trdnega središča, prevlada idealizirana slika podana preko množičnih občil, katera dosegajo milijone ljudi. Nek uspeh v ZDA, kakšen “best-seller”, ki doseže milijon bralcev, vam hitro omogoči, da se oddaljite od povprečnih ljudi; kaj pa v Sloveniji, dobro prodana knjiga, 5000 izvodov? Nekaj sicer je, ampak veliko premalo..
   Tako da vsa ta slava, pomembnost, to zgledovanje po številu velikih deželah ni smiselno. Pa tudi, kaj ti slavni in pomembni naredijo za navadnega državljana? Kako zgleda prenos energije? Nekdo vloži svoj trud in svoj napor za dosego nekega cilja, pozabi na dnevne obveznosti, doseže neke rezultate, dobi tisoče evrov, dobi aplavze in občudovanje množice,.. ampak, kaj pa ta oseba nudi ljudem v zameno? Kaj je ta oseba naredila, da bo njen oboževalec lažje živel v življenju, da bo v življenju naredil korak ali dva proti temu, da bo boljši človek?… Velikokrat so ti ljudje vzvišeni, arogantni, samo-pomembni, od drugih zahtevajo spoštovanje,.. in vse to učijo tudi mlade, vse to učijo mlade ljudi, katerim so vzorniki. So to vrednote vredne posnemanja?… In potem imate tisto tipično, ko se najde kakšen komentar točno v zgoraj opisanem stilu, “kaj pa oni naredijo za nas, kaj je takšnega kar so naredili, da je meni življenje lažje” (kar je upravičena zahteva, ker ti slavni velikokrat zahtevajo podporo od množice), in odgovori so v stilu, “kdo si pa ti, da imaš pravico in blatiš po drugih”, “kaj si pa ti že naredil v življenju, da lahko jezik steguješ”.. Bolj kot razmišljam o tem, bolj se mi zdi ta slava in zvezdništvo le maska, fasada, prevara, kjer nastrada tako slavna oseba kot njeni oboževalci; koristi imajo pa tako kot vedno tisti, ki nek šov vodijo, ali so to korporacije, ali pa države. Poglejte nekatere znane osebe iz preteklosti, tiste malo bolj instant, kje so sedaj? Koliko jih konča v drogah, mamilih, alkoholu, v depresiji,..? Tako da bi bil jaz zelo pazljiv, ko omenjamo slovensko nevoščljivost, in bi se raje vprašal, “ali imajo zvezdniki pravico do arogantnega obnašanja, pravico do tega, da zahtevajo občudovanje?” Zgolj zaradi tega, ker so dobri in uspešni na svojem področju? Ali pa je morda potrebno še kaj drugega, in uspehi le niso dovolj… … …
 

Ampak, čemu bi sploh morali služiti denar na račun drugih? Čemu je vedno potrebno nekaj prodati, nekje množično nastopiti, da se lahko bogastvo posameznika poveča? Čemu je potrebno, da je vse ovekovečeno in poštempljano s strani podjetij/institucij/države? Kot da brez tega nima nobene vrednosti..

Kdo je bogatejši? Tisti, ki ima veliko evrov na računu, tisti, ki ima veliko “zakopanega” zlata “na skritih mestih”; ali tisti, ki zna unovčiti svoje fizične, umske in duhovne sposobnosti na licu mesta, brez dodatnih pripomočkov? Tisti, ki tudi če nič nima fizičnega, zna preživeti, je sposoben nekaj narediti, da dobi v zameno osnovne dobrine, na primer hrano in prenočišče ali tisti, ki rabi s seboj vedno denar, da lahko plača neko uslugo… Kdo je modrejši, tisti, ki novači ljudi in jih vabi na srečanja njegove skupnosti, ali tisti, ki je zmožen neznancu v nekaj besedah razložiti oz. povedati nekaj besed, zaradi katerih bo ta neznanec za korak ali dva ali tri bližje Resnici? Kateri je močnejši, tisti, kateri rabi zaledje svoje organizacije in somišljenikov, ali tisti, ki se je zmožen sam znajti med svojimi “nasprotniki”. Kateri?
 

Kar bi si želel je to (nič novega sicer), da pogledamo kaj imamo in česa nimamo, kaj so naše prednosti in naše slabosti, in da ne kopiramo tujih vrednot kar vse povprek, ampak iz njih izluščimo tisto, kar je najbolj pomembno, kar bi v resnici radi dosegli, in se potem brez tujega vmešavanja odločimo, po kateri poti bomo šli.

Da ne kopiramo tujih motivatorjev, ki imajo tečaje samo zato, da se prodaja, ampak da izluščimo pomembne stvari. Če je pomembna modrost, znanje, ljubezen, duhovno bogastvo,.. Katera je najhitrejša pot do tega? Kaj je bolj pomembno, da imam 5 ljudi, ki dela zame ali to, da imam enega človeka, ki dela skupaj z menoj? Kdaj bom več dosegel? Kdaj bom bolj uspešen? Kdaj se bom hitreje naučil?

Na našem področju bi morali izkoristiti svoje PREDNOSTI. Majhnost, odmaknjenost, gore, gozdove, naravo, tišino, čisto okolje,… To, da imamo veliko zahodnjaških dobrin, da nam je na voljo njihovo najboljše (bolj ali manj) znanje in znanje celotnega sveta (Indija na primer), da nam je na voljo njihova tehnologija (elektrika, računalniki in internet), hkrati pa nismo tako globoko zabredli v materializem/marksizem/ateizem/liberalizem (obstaja skupni imenovalec vsem tem), da ne bi bilo nobenega izhoda. Še vedno imamo veliko svojega posestva, svojih hiš, še obstoječe skupnosti (komajda še kaj), še kar nekaj medsebojne pomoči (kljub tej vedno slišani škodoželjnosti)..

Ni nam potrebno kopirati zahodnjakov vse povprek in pri vsem kar počno.. Ni, nobena takšna potreba ne obstaja.. Verjamem celo nasprotno, da zahodni svet bolj potrebuje nas kot mi njega; ker s tem, ko jih kopiramo, se tudi oni počutijo boljše, v stilu, “no, saj če so pa ti Slovenci prevzeli določene naše navade, potem pa že ne morejo biti te navade tako slabe in zgrešene”. Ste kdaj pomislili na to, da si IMPERIJ išče uteho s tem, ko si podreja vse ostale države in ko mu vse ostale države hočejo biti podobne in se centru moči klanjajo? In da se imperij čuti OGROŽENEGA, ko kdo ne živi njegovih vrednot? (Lahko kaj takšnega opazite v vsakdanjem življenju; na primer, relacija otroci – (stari-)starši?)
 

Bo že držalo, “sto-tisoče je učiteljev, ampak težko je najti enega učenca”, “vsi hočejo biti učitelji, vsak berač hoče napraviti darilo za milijon dolarjev”, “za ljudi v Kalkuti je moderno, da predavajo in vodijo druge k luči; kako bi sami sebe pripeljali k luči, tega ne vedo”.

Si predstavljate, da ste pravi učenec, pravi aspirant? In naposled pridete do uresničitve in gori rečete, “premakni se!”, in gora se premakne? Da ste neodvisni od hrane, “človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki pride iz Božjih ust”, “moja jed je, da izpolnjujem voljo tistega, ki me je poslal”. Da niste odvisnik-odobravanja (approval-junkie), odvisni od mnenj drugih, da če vas kdo kratkoročno ne mara še ni konec vašega sveta, da se ne klanjate pred posvetnimi vladarji, ampak se zgolj v tišini klanjate Bogu. Ali ne bi bilo lepo, da ko se znajdete pred smrtno grožnjo nasprotniku pogledate v oči in z mirnim in odločnim glasom, glasom za katerim stoji realizacija, rečete: “To je najbolj neumna reč, kar si jih rekel. Mene ne moreš ubiti. Mene sonce ne more posušiti, ogenj ne more opeči, meč ne more ubiti, kajti jaz se nisem rodil, niti ne bom umrl, jaz večno živim, sem vsemogočni, vseprisotni Duh.”

Imajo zahodnjaški predavatelji karkoli od tega? So prosti strahu in poželenj? So prosti pred manipulacijami posvetnih vladarjev, posvetnih vrednot; želje po slavi, biti prepoznaven, želji/strahu po ugajanju? Kaj pomaga vso znanje, vse sposobnosti (katere že imajo), če jih lahko tako hitro zavržete in pozabite od kod izvirajo? Če jih uporabite za laž, zavajanje in zaslepljevanje ljudi, namesto da bi ljudi osvobajali?

Ali ne bi bilo lepo, da greste na tržnico, tako kot Sokrat, in ko vas drugi vprašajo zakaj, odvrnete: “Rad grem na tržnico, da vidim koliko reči zlahka pogrešam.” Ali pa tako kot Nox-i, preprosto ljudstvo, ki ob morebitni nevarnosti pravijo, “mi se ne bojimo nikogar, nikomur nismo sužnji, naš način življenja nam služi od kar obstaja naše ljudstvo“.

Ali ne bi bilo lepo imeti zgolj delček te modrosti, delček tega vedenja, delček te notranje/duhovne moči in vsaj delček tega živeti v vsakdanjem življenju? Ali ni to vredno več kot vsi milijoni na banki ali zlato v gozdu, kot vsa posvetna poznanstva in spoštovanja in diplome in titule? Ali ni? Ali ne bi bilo smiselno tega preizkusiti, to postaviti na preizkušnjo? .. ..
 

Duhovnost v kali-jugi

Popolnost. Če je človek popoln, je lahko zadovoljen in samozavesten, če ni popoln, ne more biti. Če človek vse ve, je lahko dobre volje, če ne ve vsega, ne more biti.

Ker je pa stanje nezadovoljstva precej mučno, hočemo čim preje prispeti na cilj. Cilj pa ni tako blizu kot smo si mislili, pot je še precej dolga, nam pa zmanjkuje energije in predvsem potrpljenja.

Kaj narediti? Ena možnost je ta, da čeprav ne vemo vsega, čeprav nismo popolni in to čutimo z vsem bitjem, uporabimo preostali del energije za to, da se prepričamo/hipnotiziramo, da smo že prispeli, da smo popolni, da je vse lepo in prav. In vsakomur, ki bo prišel za nami, bomo prodali svojo resnico, bomo prodali svoj zamaskiran obup kot končni cilj.
 

In to veliko ljudi počne, v posvetnem življenju, in prav tako v duhovnosti.

Vse nekako na hitro, čim prej, po čim krajši poti…

Čemu?

Kriza je, ni denarja, odnosi so v razsulu, ni kam zbežati, nimamo vplivnega družbenega položaja, nimamo lepega avtomobila, stanovanja, hiše, oblačil,…

So pa ljudje, ki jih drugi in ki sami sebe imenujejo učitelji osebnostne rasti, coach-i, trenerji takšnih in drugačnih tehnik, motivatorji, učitelji tečajev, inštruktorji, in najvišja stopnja, duhovni učitelji.

Precej od teh ljudi pa ima tisto, česar običajni ljudje nimajo. Pogledate kakšnega zahodnjaškega predavatelja ali duhovnega učitelja,… Lepo, mar ne? Le norec si ne bi želel takšnega življenjskega sloga, s toliko lepimi rečmi in slave..

Na takšen način tehnike postanejo nepomembne, učenje postane nepomembno, nauk postane nepomemben, vse kar šteje je določen položaj in pot do tega položaja. Nič drugega učenca ne zanima. Zanima ga le to, da bo lahko čim preje imel vse te reči, kot jih imajo ti ljudje. In v ta namen je pripravljen narediti marsikaj, se marsičemu odreči, ampak le za nekaj mesecev/let, dokler ne doseže položaja, potem bo pa z obrestmi dobil vse tisto, čemur se je odrekel.
 

In to, zgoraj opisano, je osebnostna in celo t.i. duhovna rast — v Kali-jugi. Tako zgledajo učenci/aspiranti in mojstri/učitelji v obdobju teme, v obdobju, ko se laž prodaja za resnico.

Vsak bi rad predaval, pisal, učil,… nihče pa ne bi tega ŽIVEL, nihče ne bi tega prakticiral v vsakdanjem življenju.

Zakaj ne?

Mogoče zaradi tega, ker so duhovne vrednote nekaj, kar noben ne razume. Ker je človek še vedno ujet v telesu, posvetnem in njim lastnim vrednotam. Vse kar razume so materialne reči in mnenja drugih ljudi, mnenja pomembnih drugih ljudi, mnenja medijev.

“Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer uničujeta molj in rja in kjer tatovi vlamljajo in kradejo; nabirajte pa si zaklade v nebesih, kjer jih ne uničujeta ne molj ne rja, in kjer tatovi ne vlamljajo in ne kradejo. Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce.” (Matejev evangelij 6,19-21) Tega posvetni človek ne razume. Ne dojame. Nikakor ne. T.i. duhovnost je le sredstvo za dosego posvetnih užitkov; seksa, denarja in moči (nad drugimi). In več kot je tega, bolj je človek “duhoven”, večja in bolj uporabna je njegova modrost; manj kot je tega, slabše je njegovo praktično duhovno življenje. “Ne služi milijonov, jah, zaveden je, kaj čmo pomagat.” In vse tiste izjave, “življenje je igra, dajmo se igrati in si nabirajmo prijatelje na socialnih omrežjih”, “življenje je igra, kaj naj bi bilo narobe s tem, če se igramo in hočemo zaslužiti tisoče evrov, kdo nam to prepoveduje, kdo pravi, da naj bi to bilo slabo”, “kdo nam pa kaj more, mi poznamo skrivnosti življenja, mi poznamo zakonitosti vesolja, mi si lastimo štiri kote zemlje (four corners of the earth), mi lahko delamo kar hočemo, mi smo bogovi”…
 

Nekako tako govori Lucifer. Krščanska zgodba (čeprav ni nujno, da je najbolj pravilna) bi šla nekako takole; to je tisto bitje, ki je bil med najvišjimi med angeli, a se ni hotel pokloniti novo ustvarjenemu bitju, človeku. “Jaz sem bil ustvarjen pred njim, jaz sem močnejši in pametnejši, jaz se pred tako pomilovanja vrednim bitjem že ne bom klanjal”, in zaradi te arogance je bil izgnan iz nebes. In od takrat se nič ni spremenilo. Lucifer misli, da vse ve, da je najpametnejši, celo pametnejši od Boga, misli, da mu nihče nič ne more, misli, da se nima ničesar več za naučiti, misli, da so mu dosegljive vse skrivnosti, in poleg tega kar on ve, ne obstaja nobeno drugo znanje… Vsaj tako se kaže navzven, svojim podložnikom – kot vsaka vladajoča struktura. Kako bi se pa podložniki obnašali do njega, če ne bi bil on vseveden, kako bi se državljani vedli do institucij, če bi vedeli, da institucije ne morejo vsega rešiti?.. Torej, to bitje je izven nebes že kar nekaj časa, in verjetno se v njemu samemu vendarle pojavlja dvom, “kaj pa če ne vem vsega, kaj pa če bo moje vladavine tu na zemlji nekoč konec, kaj pa če so kakšni angeli, ki vedo več od mene, ki so se v tem času mojega izgona naučili novih, meni nepoznanih reči?” in podobno. In to je ta dvom, ki se na vsake toliko časa izmuzne aroganci in priplava na dan, in to je ta dvom, ki to bitje razjeda, in to je ta dvom, zaradi katerega je to bitje besno in vedno znova in znova gradi Babilonske stolpe.

In to je ta dvom, ki se pojavi tudi pri posvetnih ljudeh; kaj pa če? Kaj pa če besede modrih niso prazno mešanje zraka? Kaj pa če res obstaja takšno bogastvo, ki je v nebesih, ki je večno, neuničljivo. Kaj pa če obstaja takšno bogastvo, ki presega vse materialistične/posvetne vrednote?

Kaj pa če?..
 

Troje vprašanj za preverjanje realnosti

(reality check (questions)) Kje ste, kakšna so vaša stališča, prepričanja, vrednote, pogledi na svet, kakšni so vaši pogledi v prihodnost, vizije, aspiracije,…. Katera so tista področja in reči, za katere ste najbolj/najgloblje prepričani, da je vanje vredno vlagati svoj trud in energijo.
Lahko papir in svinčnik, ali meditativni položaj in vizualizacija.

!Pazite! Prihodnost ne obstaja; torej ko mislite, ko se vživite v miselno predstavo, jo živite, jo živite v sedanjosti, kot da bi bila resnična (in resnična zares je – čeprav (za enkrat) zgolj v umu).
 

a) imate le še 7 dni življenja v tem telesu, kako jih boste preživeli?
Ali, da ne bomo tako tragični – če se že bojite odhoda iz telesa, tukaj imenovanega smrt – le še 7 dni boste živeli v zdajšnjem okolju, potem boste odšli na “drugi konec sveta”, kjer bodo boljši pogoji za udejanjanje vaših interesov, in verjetno se ne boste več vrnili (vsaj ne fizično in predvsem ne za dlje časa); prav tako ne bo nobena možnost ohranitve stikov preko e-maila, telefona, navadne pošte,..
Kaj boste počeli, kaj boste povedali družini in prijateljem, kaj boste še naredite, preden jih za zmeraj (bolj ali manj) zapustite? Bi mogoče teden podaljšali na dva ali tri, z morebitno možnostjo ponovnega podaljšanja ~ ker je še toliko NUJNIH reči za narediti, za povedati? Katere so te reči?
 

b) “zadeli ste na loteriji” (ali kje drugje), neomejene količine denarja, lahko si kupite vse, kar je z denarjem možno kupiti (kar, če smo iskreni, ni ravno veliko).
Kako zapravljate ta denar? Kako poteka vaše življenje? Kaj delate in imate v načrtu narediti zase, za druge. Kako preživljate ves ta prosti čas?
 

c) zamislite si, živite večno; vaše telo se je zmožno samodejno pozdraviti (neprimerno hitreje kot sedaj), ne starate se (vse celice telesa se že sedaj v 7ih letih zamenjajo), ste v najboljših letih, tako vaše misli kot vaše telo deluje optimalno (karkoli si že pod tem pojmom predstavljate). Na telo niste priklenjeni, lahko ga zapustite kadar želite, in prevzamete drugo telo/obleko (kajti človek je “spirit”/duh, duhovno bitje) na drugi lokaciji, lahko tudi na drugem planetu in kot že odrasla oseba, po želji. Nikamor torej niste fizično priklenjeni.
Kaj počnete? V kakšni družbi živite? Kako izražate svojo kreativno energijo? Kako uporabljate in razvijate svoje talente? Katere svoje sposobnosti krepite? Katere so tiste vrednote, po katerih živite?
 
 

Se torej te vrednote in pogledi razlikujejo od sedanjih? Zakaj, čemu? Kaj jih naredi drugačne?

Bi mogoče kaj od tega lahko že sedaj udejanjili v praksi – čeprav v veliko manjši meri?
Bi lahko naredili danes en korak ali dva v smeri svojih vizij, da bi mogoče tam nekoč lahko tudi živeli? Čeprav bi za to potrebovali 20 let, ali pa morda prihodnje življenje?
Bi se bilo tudi v tem primeru vredno boriti, vredno postavljati temelje? (Duhovne, mentalne, čustvene; in fizične, če ne drugega, kot v oporo prejšnjim trem.)
 
 

Zlatko Sudac ~ Kako pristopiti k spovedi

Deset let sem že duhovnik, nič posebnega ni to. Deset let. Ampak v desetih letih sem nekaj spoznal; da je malo tistih, kateri se znajo iskreno in pravilno izpovedati. Žalostno, ampak tako je. Malo je ljudi, kateri se znajo pravilno opraviti spoved. In to je prav tako milost, in priporočam, da za to molimo k Bogu. Pravilna spoved je velika reč. Vse kar je dobro je lahko nevarno, veste? Prav tako milost spovedi ni izjema, ni nekaj, kar je za vse le dobro. Vitamini so dobri, a se lahko predozirajo. Kakšne in kdaj je potrebno biti pozoren pri spovedi? To vam želim sedaj povedati, ker se vas bo večina želela izpovedati. Ko naložite preveč krivde nase, ko si naložite prevelik strah pred Bogom, ko si naložite sovraštvo, tedaj spoved postane zelo zelo nevarna. Poslušajte, nič na tem svetu ni tako lahko kot dobiti oproščenje od Boga. Bog je pripravljen nam dati odpuščanje, če smo le mi pripravljeni dobiti odpuščanje. Problem nikoli ni v Bogu, ljudje. Nikoli. Vedno v nas, ljudeh. Lepo prispodobo nam pove Jezus v svetem pismu, ko je govora o tej temi. Oče ima dva sinova. Oče je prispodoba za nebeškega očeta, dva sinova, dve kategorije ljudi. (..)

(..) Hočem reči, da nič ne more stati na poti Božje milosti. Pa kakšen greh! Greh ni problem! Kaj je problem? Problem je stanje v vaši duši. Problem je, da vas je hudič prepričal, da ste se toliko umazali, da nimate več možnosti, da bi vas Bog sprejel. To je problem. (..) Katera je Petrova veličina? (..)

(…)

Vi ne morete nebes zaslužiti, vaše mesto vas v nebesih čaka. Edino kar lahko naredite je, da se začnete tega zavedati in začnete ljubiti Boga. Kajti grešili boste tako dolgo, kot boste živeli. Ni problem greh, ponavljam, učite se na svojih napakah. Ni mogoče, da se človek 50 let izpoveduje eno in isto. Ni mogoče! Spoved ne sme biti izgovor, da lahko še naprej grešite! Ni mogoče (ne može)! Tedaj nekaj ni v redu z vašo spovedjo. Takšen kraval smo ustvarili okoli spovedi, da so ljudje popolnoma zmedeni. Ali so se izpovedali vseh grehov, ali so kakšnega pozabili. Pa kdo se bo vsega spomnil! Ali se spomnijo datuma svoje prejšnje spovedi. Jaz ne vem, kdaj se je rodila moja mama! Ob tem, ali so opravili popolno ali nepopolno spoved. Pa kaj je popolnega na tem nepopolnem svetu! A tisto najbolj pomembno, kar je Jezus izrecno rekel, to smo vsi pozabili. (..) Prvo, odpustite bližnjemu. In kako to deluje v praksi? (..)

 

(..) Nihče nima večje ljubezni od tistega, ki da svoje življenje za druge. To je ljubezen! Ne tisto, kar nam Big Brotherji in ostale neumnosti na televiziji prikazujejo. (..)

DRUGO. Povedal sem na primeru Petra. Jezus nam vsem pravi, pridite k meni, recite, da me ljubite in vaši grehi vam bodo odpuščeni. Sprejmite Jezusa, začnite ga ljubiti! Ampak ljubiti, biti zavesten Boga, predati se mu, misliti na Boga! Tu je! Delate, vozite,.. prisotnost Boga je tu! Tako se Boga živi, ne le tistih pol ure v cerkvi. Imejte ga v srcu, nosite ga! Bog je tu, živite ga! Naj bo zakoreninjen v to resničnost. Saj če bi si to želeli, bi vam to Bog dal, ampak ljudje si tega niti ne želijo. Toliko so daleč da niti ne vedo več, kaj bi si želeli dobrega, Božjega. (..)

Ne morete služiti dvema gospodarjema, ne morete sedeti na dveh stolih. Ne morete. Svojemu egoizmu, pohotnosti, pohlepnosti, temu in onemu in Bogu, ni mogoče! To je dokaz, da vas mora spoved spreminjati, molitev vas mora spreminjati. Evharistija, vrhunec molitve, to vas mora spreminjati! Če vas molitev ne spreminja, nekaj ni v redu z vašo molitvijo. Nekaj ni v redu z vašim pristopom. (..) Želiš po poti z bogom naprej, in če spet padeš, si se vsaj boril. Ampak borite se! Nihče od nas se do krvi ne upre grehu! Borite se ljudje! “Pa saj bo Bog.” Pa dajte vi. Vse štiri v zrak in Sudac bo položil roke name – ne bo! (..)

 

Sri Ramakrishna ~ Poučevanje ljudi

 

Prišel sem v imenu svojega Očeta in me nočete sprejeti. Če pride kdo drug v svojem imenu, ga boste sprejeli. ~ Jezus, Janezov evangelij 5,43

 

Kathamrita; 1. knjiga, 1. poglavje:

Sri Ramakrishna (ostro) – Za ljudi v Kalkuti je moderno, da predavajo in vodijo druge k luči. Kako bi sami sebe pripeljali k luči, tega ne vedo. Kdo si ti, da boš učil druge? Ta, ki je Gospod vesolja, On bo učil. Ta, ki je naredil to vesolje, luno, sonce, letne časa, človeška bitja in zveri, Ta, ki je poskrbel, da ljudje in zveri ne bodo lačni, in naredil starše, da vzgajajo in ljubijo, Ta bo učil. On je toliko naredil, ali ne bo tudi tega poskrbel? Če je potreba po učenju, bo Bog zagotovo naredil tako, da bodo ljudje razumeli. In tudi, Bog je antaryamin (poznavalec notranjega srca). Če je kakšna napaka pri čaščenju glinene podobe, ali On ne ve, da Njega kličejo? On je zadovoljen s takšnim načinom čaščenja. Zakaj bi te morala boleti glava zaradi tega? Glej na to, da boš sam imel jnana (modrost) in razvijaj bhakti (predanost Bogu, čaščenje Boga).

Govoril si o čaščenju glinenih podob. Četudi so narejene iz gline, morajo biti čaščene. Gospod sam je poskrbel za različne oblike čaščenja. Ta, ki je Gospod vesolja, je naredil vse to, da ustreza ljudem na različnih stopnjah življenja. Tudi mati svojim otrokom pripravi hrano tako, da vsak dobi, kar mu ustreza.

 

Kathamrita; 4. knjiga, 27. poglavje

Sri Ramakrishna – Če ne dobite Božjega ukaza, ne morete učiti drugih. Potem ko je prispel od Vedenja, je Shankaracharya (oz. Adi Shankara, indijski filozof, op. pr.) obdržal ‘jaz znanja’, da je lahko učil človeštvo. Ampak pridiganje, če Njega niste spoznali! Kaj dobrega lahko to prinese ljudem?

Šel sem k Nandan Bagan-u, Brahmo Samaj. Ko so opravili s čaščenjem, je voditelj govoril iz govorniškega odra. Medtem ko je bral vnaprej pripravljeno predavanje, je pogledoval naokoli. Celo ko so meditirali, je sem ter tja odprl oči, da bi videl, kaj se dogaja.

Tisti, ki ni spoznal Boga, ne more dajati pravih navodil. Kakšno reč lahko pravilno pove, a naslednje, kar bo rekel, bo popolna zmešnjava.

 

Kathamrita; 1. knjiga, 6. poglavje:

Vprašanje – Ali lahko ‘nedozoreli jaz’ ustvari organizacijo?

Sri Ramakrishna – Rekel sem Keshab (Chandra) Sen-u (vodja bengalijske organizacije Brahmo Samaj, op. pr.); da ‘jaz’ sem voditelj organizacije, ‘jaz’ sem to naredil, ‘jaz’ dajem navodila človeštvu, ta ‘jaz’ je ‘nedozoreli jaz’. Zelo težko je promovirati religijo. Brez božjega ukaza to ni mogoče. Njegov ukaz je potreben. Na primer, Sukadeva je prejel ukaz, da recitira zgodbo o Bhagavatu. Nič ni narobe, če nekdo pridiga in poučuje človeštvo, potem ko je videl Gospoda in prejel Njegov ukaz. ‘Jaz’ takšne osebe ni ‘nedozoreli jaz’, je ‘dozoreli jaz’.

Prosil sem Keshab-a, da se odpove ‘nedozorelem jazu’. Nič ni narobe, če imate ‘jaz služabnika’ ali ‘jaz sem bhakte’.

Govoriš o organizaciji. Toliko ljudi jo zapušča. Keshab je rekel: “Gospod, v teh treh letih so ljudje iz te skupine šli nazaj k drugi skupini. Celo neprijazne izraze so uporabljali, ko so zapuščali.” Rekel sem: “Ali ne vidiš znamenja? Kaj se zgodi, če hočeš ljudi takoj narediti za svoje učence?

 

Ne glejte na to, kar drugi govore o vas, kako vas imajo (trenutno) radi, glejte raje na to, da boste Bogu všečni..
 

Dodano, 05. marec, 2012
Gospel of Sri Ramakrishna, prva knjiga, 7. poglavje

Naloga duhovnega učitelja je zares zelo težka. Človek ne more učiti ljudi brez direktnega ukaza od Boga. Ljudje vas ne bodo poslušali, če boste učili brez takšne avtoriteta. Takšno učenje nima moči. Najprej morate spoznati Boga, preko duhovne discipline ali kako drugače. In tako, oboroženi z avtoriteto od Boga, lahko predavate.

Če prejmete ukaz od Boga, ste lahko učitelj in govorite kjerkoli. Tisti, ki ima avtoriteto od Boga prav tako prejme Njegovo moč. Le takrat lahko opravljate težko nalogo učitelja.

(…)

Kako je sploh mogoče za človeka, da drugega osvobodi od spon sveta? Le Bog, Stvarnik tega sveta – te iluzije, lahko reši ljudi. Ni drugega rešitelja kot veliki Učitelj, Sat-chit-ananda. Kako je sploh mogoče, da ljudje, ki niso spoznali Boga in prejeli njegovega ukaza, ki niso opremljeni z božjo močjo, da druge rešijo zapora tega sveta?