Človek, zbudi se..

O Skrivnosti sem že kar veliko napisal, kaj pa zakon privlačnosti ali ta deluje? Lahko rečemo, da je to eden osnovnih zakonov v vesolju, tu ni nobene debate. Kar oddajam, na kar se osredotočim, to privlačim v svoje življenje.

Čemur posvečaš pozornost, tega postaneš zavesten. (What you pay attention (focus) to, you become conscious of.)

Čemur se upiraš, to ostaja. (What you resist persists.)

To pojasni, čemu otroci postanejo podobni svojim staršem. Nekaj tu pripomore dejstvo, da vsaj 20 let živijo skupaj, zelo pomemben je tudi zakon privlačnosti. Večinoma svojih staršev ne maramo, jih zaradi tega ali onega sovražimo in tudi kasneje, ko se že zdavnaj preselimo, ta jeza/bolečina še vedno ostane v naših mislih in srcih. Dokaj pogosto mislimo te stvari in ker jih ne maramo, se jim še upiramo. Poleg tega je uporabljena velika količina čustev in če upoštevamo zgornji dve modrosti ter tudi ostale, je to čudovit recept, da se ta miselnost udejani, da takšen postanem tudi sam.

Če imam neprestano v mislih, da je z vsemi okoli mene nekaj hudo narobe in sem še zelo čustven glede tega, je velika verjetnost, da tudi sam postanem takšen. Če neprestano omenjam slabo v svetu, ni vrag da ne bom videl nič dobrega in s tem veliko prispevam, da se to manifestira. Če v okolici vidim le slabo, ni vrag, da tega tudi ne bom dobil nazaj. Če se mi že zgodi nekaj lepega, bom lahko takoj obrnil na slabo.

Tu se pa pri zakonu privlačnosti zalomi. Če sem slabe volje, če vidim le negativne stvari okoli sebe, kako je potem mogoče, da sem to privlačil v svoje življenje? Tu je očitno, da zakon privlačnosti ne deluje, kar pomeni, da to ni zakon. Je neko splošno pravilo, velja v večini primerov, vendar ni zakon, ker ne velja vedno. Nadaljuj z branjem »

Še vedno so to misli, nič več, nič manj. Ali imajo pozitivne misli moč spreminjanja realnost, lahko s pozitivnimi mislimi kaj privlečemo v svoje življenje? Seveda, dokazov za to je več kot dovolj. Vendar morajo biti izpolnjeni določeni pogoji.

Ni dovolj samo površinska miselnost, pač pa je potrebno to začutiti. V Skrivnosti pravijo, da si je potrebno v živo predstavljati (vizualizirati) in občutiti kot da sem nekaj že dobil. Tako se sposobnost udejanjenja neke želje močno poveča, še vedno ni pa zagotovo, da bomo to tudi dobili. Nič ne bo padlo z neba, trik tukaj pa je v tem, da potem začnemo razmišljati v tej smeri, pridejo ideje, ki pa jih je potrebno udejaniti. Če se z neko pozitivno energijo lotimo določenega projekta, ni vrag, da ne bo uspelo. Akcija je potrebna, to so v Skrivnost premalo poudarili, so pa zato nadoknadili v mastersofthesecret.

Enako je z afirmacijami, če je to zgolj površinsko, ne naredi veliko dobrega. Mogoče nam za krajši čas res uspe odriniti in potlačiti neko negativno misel, ampak večno ne bo potlačena in dalj časa ko jo tiščimo v sebi, močnejša postaja. Torej potlačitev, delati se, da negativne misli ni, je na daljši rok zelo slab način. Če pa so te afirmacije globlje, da se takrat ko izrečem afirmacijo zavem kdo sem jaz, od kje pridejo misli, kako deluje življenje… potem je to nekaj drugega - misli ne potlačim, ampak te odidejo/odpadejo.

Opustiti negativno razmišljanje

Pomembno je vprašanje, čemu meni želja, da bi spreminjal realnost? Čemu meni želja, da nujno rabim tisti novi avto, kaj menim da mi bo prinesel, trenutni ni v redu? Je res moja, se je vredno za to željo “truditi”? Ta doktrina deluje nekako v tej smeri, “življenje/bog mi ni ničesar priskrbel, zato moram sam zase poskrbeti, sam se moram naučiti kako uporabljati svoje možgane/um, sicer bom še naprej živel v agoniji.” Nadaljuj z branjem »

To je ena najpomembnejših stvari, brez katere se po mojem mnenju ne da veliko narediti. Kajti naš pogled v prihodnost je zelo omejen, poleg tega pa še pod vplivom različnih vzorcev, prepričanj. Ponavadi vidimo le nevarnosti, kaj vse lahko gre narobe in potem smo res v velikih škripcih, kajti to nas bo držalo v kletki, v okviru znanega, kjer pa ni sreče niti miru. To dostikrat leži v neznanem, za odhod v neznano pa je potrebno skočiti, zapustiti okvirje poznanega in brez zaupanja, da se bo nekako že izšlo gre zelo zelo težko.

To je tako kot če se voziš ponoči in si v dvomih, če je za naslednjim ovinkom res cesta ali je morda prepad, kako daleč bi potem prišli? Ali pa podnevi, če ne bi verjel zemljevidu ali smerokazom na cesti, da res kažejo v pravo smer, kako dolgo bi rabil do cilja? Ali ko se sprehajaš po novih gozdnih/planinskih poteh, če misliš da si se izgubil ali da bo za ovinkom medved, ti dvom pobere vso energijo in veselje.

Tako je tudi z življenjem in življenjskimi odločitvami, če mislimo, da moramo vedno vedeti vse 100%, bit sigurni, videti vse nevarnosti pred seboj, vedno iskati paranoične napake, potem ne bomo nikoli naredili koraka v neznano, vedno se držali v okviru znanega, vedno bili v kletki. Kajti da greš po svoji pote, da najdeš delo v katerem uživaš, dostikrat zahteva tudi to, da greš stran od družbeno začrtanih poti in če tedaj ne zaupaš življenju, da te bo nekam pripeljalo, imaš malo možnosti za uspeh. In bolj ko poslušaš ljudi okoli sebe, ki so v kletki in mislijo da so svobodni, bolj si ujetnik tudi sam.

O tem govori Enigma, o teh govori Joseph Campbell, o tem govori Steve Jobs v njegovem fantastičnem govoru, o tem govorijo vsi miti; vključno z Matrico, Gospodarjem prstanom in Zvezdnimi vojnami. Nadaljuj z branjem »

Po novem je govor preveden v slovenščino in z integriranimi slovenskimi podnapisi. Govor, ki je pa milo rečeno fantastičen, vsebuje ogromno modrosti prikazane na praktičnih primerih. Kar govorijo v mnogih knjigah, v mnogih mitih, kar poje Enigma recimo, to vse tudi Steve Jobs živi. Verjetno mi ne bomo tako uspešni kot on, kljub vsemu pa so te univerzalne modrosti na poti notranje sreče, ki jih je zelo smiselno upoštevati.

O povezovanju točk/dogodkov, o zaupanju intuiciji in srcu, o zaupanju v življenje:

Kajti verjeti, da se bodo točke v življenju povezale, ti bo dalo zaupanje, da slediš svojemu srcu četudi te vodi stran od dobro znane poti, in to bo naredilo vso razliko.

Ne dopusti, da te glas mnenja drugih odtegne od tvojega notranjega glasu, in najpomembnejše, imej pogum, da slediš svojemu srcu in intuiciji. Nekako že vesta, kar si resnično želite postati. Vse ostalo je postranskega pomena.

O življenjskih lekcijah:

Takrat se je zdelo kot zdravilo slabega okusa vendar se mi zdi, da ga je pacient potreboval. Včasih vas bo življenje udarilo v glavo s kosom opeke. Ampak ne izgubite vere.

Imej rad tisto kar delaš ali pa najdi način kako opravljati neko delo, da ti bo v zadovoljstvo. Če še nisi našel, išči naprej, ne zadovolji se z nečim kar ti ne ustreza. Stara modrost potrpeti, tu ne deluje:

Vaše delo bo izpolnjevalo velik del vašega življenja in edini način, da ste resnično zadovoljni je, da počnete tisto, kar je za vas enkratno delo - dobro delo. In edini način, da opravljate dobro delo je, da ljubite tisto, kar počnete. Če ga še niste našli, iščite naprej in se ne ustalite. Kot pri vseh srčnih stvareh boste vedeli in začutili, ko ga najdete.

Vsak bo nekega dne umrl, potrebno se je zavedati tega. Zakaj bi torej metali čas in energijo nekam, kamor nam ne ustreza, zakaj bi živeli življenje nekoga drugega. Pri tem nam koristi vprašanje:

Če bi bil danes moj zadnji dan mojega življenja, ali bi storil karkoli od tega, kar nameravam početi danes?

Kajti skoraj vse - vsa zunanja pričakovanja, ves ponos, ves strah pred osramočenjem ali porazom in neuspehom - vse te reči odpadejo pred obličjem smrti - in pusti le tisto, kar je bilo zares pomembno. Zavedanje, da ‘boš umrl’, je najboljši način, ki ga poznam, da se izogneš pasti, ki te vodi k razmišljanju, da imaš kaj izgubiti. Si že gol. Zato ni nobenega razloga, da ne bi sledil svojemu srcu.

Ko se človek/znanost zapre v dogme, ko misli da je že vse pogruntal in ve vse kar je za vedeti, tedaj je konec z njim. Zato ostani večni začetnik, večni otrok. Ali povedano drugače:

Ostanite lačni. Ostanite norčavi.

http://video.google.com/videoplay?docid=6791277826275399315
Nadaljuj z branjem »

Sprehajam se po Ljubljani in gledam vse te zasanjane ljudi, ter se sprašujem, če bo sploh kdaj mogoče imeti raj na Zemlji, nova doba in vso to sranje. Ali je to sploh mogoče imeti na tem svetu? Za malo časa me pomiri misel, da se kar precej ljudi ukvarja z duhovnostjo, 7% naj bi bila kritična masa (140 tisoč Slovenk in Slovencev), a me spet obda obup, ker je to zelo plitva duhovnost, še vedno močno pod vplivi ega.

Ob vsem tem se sprašujem ali je bilo sploh kdaj mišljeno, da bi imeli raj na Zemlji? Ali je to zgolj neka izmišljotina, ki si jo izmislili ljudje, ki lajšajo svoje bolečine. Namesto nebes po smrti so si izmislili boljši svet v prihodnosti, ter vsak po svoje deluje v tej smeri. Nekateri pri tem niti ne izbirajo sredstev.

Potem se pa spomnim vseh misli mojstrov modrosti v stilu; “vse v redu“, “vsi ljudje so v redu taki kot so“, “vsi ljudje smo enaki“, “nihče ni višji od drugega, ker smo konec koncev vsi izraz ene božanske energije.” Če torej obsojam katerega koli izmed teh ljudi, obsojam vso stvarstvo, obsojam to božansko ustvarjalno iskro.
 

In ravno to se mi zdi smisel vse te igrice, ki se ji reče življenje. Ne da bomo ustvarili popolni svet, kjer bo vsem luštno, vendar da preko vseh teh preizkušenj in pasti človek uspe najti svojo notranjo mirnost in posledično harmonijo z vsem okoljem. To pomeni ne tlačiti druge v drek, da uspeš, ne obsojati drugih, ne bežati od sveta v jame in gore, ne obupavati.

Karkoli človek že počne, naj ne bo smisel za dosego cilja, vendar izpolnjujoče že samo po sebi. Torej če vodim tečaje ali pišem tekste, to počnem zaradi sebe, ker me to izpolnjuje in ne zaradi nekoga drugega, da ko bo pa več takih bo pa srečnejši in boljši svet - karkoli že to pomeni. Če pa se kdo najde v tem pisanju, in je pripravljen prisluhniti je pa toliko bolje. Nadaljuj z branjem »

“Lahko ste, imate ali počnete karkoli si zaželite.” Pravi eden začetnih stavkov v Skrivnosti. Če se osredotočim predvsem na imeti in standardne želje danes, so to: (več) denarja, (večjo) hišo, (boljši) avto, (vsaj en) vikend, moč, slavo.

Ampak mar je to res tisto, kar si želimo? Več denarja? Kaj pa mi bo prineslo več denarja? Več sreče, več ljubezni, več varnosti, več ugleda? Je denar res edina možnost? Kaj mi pravijo izkušnje tistih, ki imajo veliko denarja - mar imajo avtomatično tudi srečo, ljubezen, varnost,..? Sem pripravljen vse vložiti v pridobivanje denarja, četudi mi to ravno ne ustreza?

Joe Vitale v pogovoru z Bill Harisom v themastersofthesecret reče, da se to splača. Ampak to je ravno v navzkrižju z vsemi duhovnimi nauki, namreč če čas ne obstaja, če je pot cilj, potem je bolj bistveno s kakšno energijo si v samem procesu, kot pa kako se boš počutil na cilju. In da v procesu ne uživaš, da delaš nekaj kar ne maraš, je znak, da plavaš proti toku. Zato je vse težko, saj deluješ v nasprotju s samim seboj - deluješ pod vplivom vsajenih znorelih misli, ne pa v ravnovesju s samim seboj. Ko pa si na svoji poti, lahko narediš dosti več, z dosti manj energije, pri tem uživaš, cilj/želja pa niti ni toliko bistven. To lepo razloži Ester Hicks (hvala Nataši za prevod) in to je tudi to, kar dostikrat na tej strani omenim..

Torej se je pri željah smiselno vprašati: “Ali je ta želja res moja, je moja iskrena želja ali mi je zgolj vsiljena preko družbe, medijev?” Od kje sploh pridejo misli, želje, cilji? Če je želja denar, slava, moč, avto, razno razne odvisnosti (gledanje tv, igrice, internet,alkohol,…), se je smiselno vprašati, kaj mi bo taka želja/cilj prinesla? Varnost, priznanje, odobravanje drugih, ljubezen, mir,..? In odkrijemo, da si primarne želje/cilj niti ne želimo, da si bolj želimo tisto kar mislimo, da ta želja/cilj prinese. Mislimo, da ko bomo pa to dobili, bodo pa vsi problemi rešeni, bo življenje od tedaj naprej veselo..

Vendar izkušnje kažejo, da temu ni tako, igračka nam nikoli ne prinese dolgotrajne sreče. Ko dobimo novo igračko, je dobra le za nekaj trenutkov (ko začasno misli utihnejo), potem je pa spet potreba po nečem drugem, kajti ta igračka očitno ni bila prava. Kot že velikokrat rečeno, spodnja črta je ta, da nam zunanji svet ne more prinesti tistega kar iščemo. Lahko nam pomaga, to je pa tudi vse. Pravijo da “gre osel samo enkrat na led.” - kolikokrat gre na led človek? Nadaljuj z branjem »

“Potrebno je misliti pozitivno,” večina odnese od The Secreta, kar aplicira tudi na to, da so negativne misli škodljive, potrebno jih je pregnati. Ni važno kako, samo da jih preženete, kajti če bodo predolgo v glavi se lahko uresničijo. “Šu šu negativne misli.” Afirmacije, osredotočenje na pozitivno, karkoli že, samo da jih ni.

Ampak znebiti se negativnih misli je zelo naporno delo, če ste kdaj poizkusili, potem veste. “Čemur se upiraš, to ostaja.” Torej upiranje in preganjanje ne odtehta “nevarnosti” negativnih misli, saj je potem le še večje. Še hujša pa je potlačitev oziroma zanikanje misli - pokrovka in posoda. Še Shakespeare je vedel o čem se gre, ko je rekel: “Predvsem to, do samega sebe bodite iskreni.” Ampak misli v končni fazi sploh niso naše, kako se potem znebiti nečesa, kar sploh ni moje. No, kdo sploh sem jaz? Res pa je, da se nekatere misli v glavi vrtijo tako dolgo, da res mislimo da so naše.

Ob tem pa ne pozabiti na eno osnovnih duhovnih vaj, to je sprejemanje tega kar je, notranje neupiranje, notranji DA dogajanju, pa četudi je to dogajanje le na miselni ravni. Nasprotovanje okrepi, torej ostane le sprejemanje. Seveda obstaja bojazen, “kako bom potem funkcioniral, če bom sprejel negativne misli.” A zna se zgoditi nekaj neverjetnega, saj negativne misli napaja ravno upiranje, če tega upiranja ni in ni niti potlačitve,… Saj to ni nek abstrakten koncept. Če te nekdo zajebava in se mu upiraš, bo imel le še več veselja, če pa ne reagiraš nanj, bo pa kmalu zgubil veselje. Vendar za sprejetje negativnih misli na globlji ravni, je potrebno razumevanje miselnega delovanja, potrebna je modrost.
 

Večina negativnih misli pride preko frustracij, družbenega pogojevanja, nerazumevanja življenja in odtujenosti od samega sebe.

Ko izgubiš stik s svojo notranjo tišino, izgubiš stik s samim seboj. Ko izgubiš stik s samim seboj, se izgubiš v svetu.
Eckhart Tolle

Ko se izgubiš v svetu, nikoli in nikdar ne boš nikoli našel miru; nobene nike superge, noben avto, jahta, slava.. partner, nič ti ne more prinesti miru, če nisi sam miren - lahko ti pomaga, lahko ti prinese mir za kratek čas, vendar za daljši čas - NE. Nadaljuj z branjem »

Najpomembnejša zapuščina The Secreta, ali po domače Skrivnosti, je v tem, da je prodrl v širšo javnost. Glavno sporočilo, ki ga ljudje povzamejo pa je, da je “potrebno misliti pozitivno.” Res je, misli imajo izjemen vpliv na naše življenje, vendar bolj kot na kontrolo nad mislimi se je smiselno osredotočiti na IZVOR in razumevanje misli.

Misli -> besede -> dejanja -> navade -> vrednote -> usoda. To je Gandi rekel in je v nekaterih krogih kar precej razširjeno, vendar ali se je kdo vprašal, od kje pridejo misli? Izvor misli je vzrok, pozitivne in negativne misli so posledica in vedno se je potrebno osredotočiti na vzrok.

Zelo pomemben vir misli, kot sem opisal že v objavi Kdo misli v tvoji glavi, so filmi, pesmi, okolje, družba,.. Nenehno poslušamo eno in isto, in počasi tudi sami začnemo isto misliti in te misli imamo za svoje. Deluje kot trojanski konj; misli so nam od zunaj so vsiljene, s časoma pa jih imamo za svoje lastne.

Kot prva in najpomembnejša zapuščina The Secreta je torej v tem, da je potrebno omejiti vnos negativnih misli v svojo glavo, saj na nas dobesedno delujejo kot programiranje. Izogibamo se negativni družbi, ki zgolj jambra, vsaka akcija pa je odveč; senzacionalnim poročilom, ki prikazujejo nepomembne trače, napihujejo nepomembnosti, ob tem pa nas držijo v kletki pasivnosti; krutim in nasilnim filmom, ki v nas preko slike in zvoka zapustijo še toliko hujši vtis kot beseda; depresivnim pesmim, ki jih ponavljamo iz dneva v dan - kot je na primer “brez tebe ne morem več živeti, prasec si,..”

Izogibaj se situacijam, v katerih si po nepotrebnem izpostavljen neumnostim. Tega si imel že dovolj. Sedaj se moraš razbremeniti.
Osho

Hkrati pa začeti krepiti vnos pozitivnih in ozaveščenih misli v glavo: Nadaljuj z branjem »