Vaša preteklost niso vaši potenciali.
M. Ferguson
Obkroži se z okoliščinami/pogoji, katere hočeš udejaniti. — Surround yourself with the conditions you want to produce.
Wayne Dyer
Opomba: ta zapis je bolj vzpodbuda, da bolje raziščete to področje ali pa si preberete/preučite kakšno knjigo, na primer Umetnost učenja (Accelerated Learning)
V današnjih časih je tako, da se precej stvari smatra za samoumevne, in tudi če ne funkcionirajo, se jih ne raziskuje, ne išče rešitev (pri večini), “pač tako je,” “potrebno je potrpeti.” In sem spada tudi učenje.
Ampak če to berete, potem je velika verjetnost, da ste spoznali, da je stara “modrost” potrpeti močno nesmiselna. Verjetno ste prišli do vprašanja, ali se sploh znam učiti? Je šola zame pravi kraj? Je to vse kar je in sem v brezizhodnem položaju ali se da še kaj narediti? In še kako prav imate, da se da še veliko narediti. Kako se torej učiti?
Na to vprašanje dobimo odgovor v meni najboljši knjigi na tem področju, sicer že malo stari, pa vednar: Umetnost učenja (Accelerated Learning -1991) od Colin Rose-a in Luise Goll-a. Je izjemno enostavna in privlačno napisana in strukturirana; avtorja ne komplicirata s pretiranim pisanjem, hkrati je pa veliko slikic, grafov, tabel, miselnih vzorcev, poučnih primerov in vprašanj za bralca.
Knjiga temelji na predpostavki, da smo vis izredni učenci. Od rojstva smo se mnogo stvari že naučili; hoditi, teči, plezati, skakati, voziti s kolesom, risati, pisati, govoriti razumljiv jezik, šteti, uporabljati računalnik in televizijo, kuhati, pospravljati, žogati,…. Ravno tako ima vsak človek izjemne možgane s 50-100 milijardami (10^11) možganskimi celicami ali nevroni, medtem ko jih ima čebela le 7000. Smo torej rojeni učenci.
Vendar učenje do šole je bilo aktivno, zabavno in sproščeno, veliko pogovarjanja in spraševanja,.. v šoli se pa pravila spremenijo. Aktivnost učenca se močno zmanjša in s tem tudi zanimanje za učenje. Ravno tako je učenje s knjig dosti zahtevnejše, kot učenje od staršev. Ali povedano drugače, za formalno učenje se je potrebno USPOSOBITI. A kot rečeno, za to imamo vse sposobnosti, med drugim tudi (vsaj) 7 različnih vrst inteligenc (Howard Gardner): (1) jezikovno, (2) matematično/logično, (3) vidno/prostorsko, (4) glasbeno, (5) medosebno, (6) avtorefleksivno, (7) telesno/gibalno. V letu 1999 pa je Howard dodal še (8) Naturalistično inteligenco.
V knjigi najdemo veliko število nasvetov, kako se lažje in bolj sproščeno in aktivno učiti. Najbolj pomembna je priprava na učenje, kajti pod stresom se naučimo veliko manj kot v sproščenem stanju. Pri preučevanju in poglabljanju s pomočjo vsemi 7 inteligencami, pa je pomembna stopnja aktivnosti. To se da povečati z; pisalom in markerji, zapisovanjem vprašanj, živo predstavo (vizualizacijo), glasnim branjem težjih predelov, kljukanjem, krajšim sprehodom po sobi, miselnimi vzorci, igranjem vlog,.. Ob vsem tem pa ne gre pozabiti na redne odmore (na 45minut, če ne celo manj).
Naj za konec naštejem še 6 faz, po katerih naj bi potekalo učenje:
- priprava, sproščanje
- dejstva prilagoditi svojim sposobnostim; pregled in ustvarjanje okvirja
- preučevanje in poglabljanje
- zapomniti si ključna dejstva
- ponovitev; pokazati kaj sem se naučil
- refleksija; presoditi, koliko sem se naučil
Podrobnejše o teh korakih, pa kot že rečeno, najdete v knjigi oz. kje drugje..
Še en navdih: kolega, ki mi je priporočal to knjigo, je delal prvi letnik faksa 3 leta, potem pa končal s precej visokim povprečjem ( nad 8 ) in s pohvalo dekana – tudi naprej mu gre zelo dobro.. Tudi meni je ta knjiga tudi veliko pomagala, vendar sem spoznal, da me veliko bolj zanimajo druge stvari, kot tiste, na zame neustreznem faksu.
P.S. Preletel sem tudi ostale knjige, vendar je tam notri premalo spodbujanja ter po mojem mnenju preveč teorije in klobasanja. Te knjige so: Skrivnosti hitrega in uspešnega učenja (Dominic O’Brien), Kako uspešno opravimo vsak izpit (Brian Duncalf), Krog odličnosti (Diana Beaver) in Učim se učiti (Dušica Kunaver).
(05.03.2013) Če se ne motim, (mislim, da se ne), sem bil pa nad knjigo “Kako urimo spomin”, prav tako od Dominic O’Brien-a, prevej navdušen — priporočam.
P.S.S. (05.03.2013): Zelo koristen je (zadnje čase) tudi INTERNET (priporočljivo znanje angleščine): ogromno predavanj, razlag, predstavitev; tekstovne, grafične, video. Matematika, fizika, kemija,….
* najlažje in najhitreje najdete na youtube.com
* MIT ima na primer “OpenCourseWare”, kjer imajo celoten semester nekega predmeta, mnogokrat tudi z vsem dodatnim gradivom:
** youtube.com/user/MIT/videos?view=1&flow=grid
** ocw.mit.edu/index.htm
*** eno od boljših so na primer predmeti/predavanja iz fizike of Walter Lewin-a:
**** 8.01 Klasična mehanika (jesen 1998) youtube.com/course?list=ECF688ECB2FF119649
**** 8.02 Elektrika in Magnetizem (pomlad 2002) youtube.com/watch?v=3omwHv3Cmog&list=PLC2CEECFD938FD494
* videolectures.net; malo bolj popularni od kar so dobili nagrado — rtvslo: “Portal Videolectures.net, ki ga ustvarjajo na Institutu Jožefa Stefana, je prejel nagrado Združenih narodov in Unesca za najboljši produkt desetletja v kategoriji ‘e-znanost in tehnologija’.”
– nekaj skušajo tudi pri nas narediti z e-učilnicami, vendar je (za moje pojme) preveč vsebinsko površno in preveč tehnično zapleteno
Skratka, bodite ustvarjalni in raziskovalnega (pa tudi selektivnega) duha, privoščite si pa tudi kvalitetno sprostitev/počitek.
Zadnji komentarji