Človek, zbudi se..

 

(Power and Repose: Swami Vivekananda)

(Lillian Montgomery, 1955) Swami Vivekananda je bil tako popolnoma drugačen od vsega, kar smo poznali v Ameriki. Celo življenje sem poslušala, tako se mi zdi, o moči in tišini. In prvič ko sem to videla, je bilo v prisotnosti Swami-ja Vivekanand-e.

Šla sem v Vedanta hišo in sedla na sprednji sedež, da ne bi kaj zamudila. In Swami je vstopil skozi stranska vrata in nenadoma sem vedela, da je nekaj izrednega na njem. Bil je zelo skromen, zelo miren in vstopil ter šel do svojega mesta na govorniškem odru. Toda bilo je nekaj na tej prisotnosti, da nisi mogel odvrniti pogleda iz njega, in očaral te je. Ko je sedel na stol, njegova glava, je bila najpopolnejša, kar sem jih kdaj videla. Bila je v popolni drži. Zdelo se je, da je iz njega žarela moč. Bila sem očarana. Zgledal je kot živeči Buda, zgledal je čisto drugače od katerekoli osebnosti, kar sem jih kdaj videla. In posledično je vstal, da spregovori. In glas je bil poseben; mil, odmevajoč, z veliko čistostjo. Ko je govoril je tančica padla iz tvojih oči, ker ti je dal popolnoma drugačen vtis osebnosti, dal ti je popolnoma drugačen vtis, ko je govoril, o odnosu posameznika do božanskega.

In spomnim se, ko sem ga pogledala, zdelo se mi je, da je za njim (back at him) ocean zavesti, in na nek način ni bilo meja tej osebnosti. Njegovo zavedanje je bilo v notranjosti (was in the vision within). Ko vidimo ljudi, jih vidimo omejene, ker je njihova zavest omejena na telo. Pri Swami-ju Vivekanand-i se mi je zdelo, da je bil za njim ta ocean zavesti in na nek način je to poudarilo in žarelo skozi njegove besede. Medtem ko je Vivekananda govoril, je bila čistost te osebnosti tako velika, da se mi je zdelo, da je v njem odsevana božanskost. Bilo je, kot da je njegov um čisto jezero, ki odseva božansko svetlobo.

Swami Vivekananda, občutek jaza se je razširil v nekaj kar je prostrano, veliko in zelo zelo čisto in zelo zelo daleč (far far?). Ker je enostavno prodrlo v notranjost in nekaj je prebudilo tam, česar prej nikoli ni bilo. Nekje je rečeno, da nikoli ne vidiš zunaj nečesa, česar ni znotraj. In mislim, da je verjetno njegova velika moč bila v tem, da je zaznal božansko v vseh oblikah. In zaznal jo je do take mere, da jo je prebudil v obiskovalcih, v svojih poslušalcih, medtem ko je govoril. Druge govornike, ki sem slišala, in slišala sem najboljše, govorijo iz stališča vere, da imajo vero v božansko in vse to. In začela sem spoznavati, da ta človek govori iz nečesa kar živi, da je vsaka beseda, ki jo je spregovoril, prišla iz stanja uresničitve, take uresničitve, katere si navadni ljudje ne moremo zamisliti.

Mesec preden sem prišla v kontakt s Swamijem, je pisal gospodični MacLeod, ne vem če veste kdo je. Ja. Rekel je: “Bolj in bolj čutim, da me vleče v nirvano.” In govoril je o tem kot o nenavadni in čudoviti. In dve leti kasneje je umrl in sestra Nivedita je rekla, da je boli in bolj, v njegovi prisotnosti, čutila, da stoji na obali oceana bleščeče svetlobe.

Neverjetno, mar ne, kakšna moč je zadaj…

Veliko je bilo že rečenega o tem dokumentarcu, in tudi jaz sem veliko že povedal o tem, vendar do sedaj nisem še nič rekel o samem filmu. Na srečo. Kajti do nedavnega se mi je ta dokumentarec namreč gnusil, vsaj prva polovica – vse dokler ne začnejo govoriti o odnosih. Zakaj? Zaradi tega, ker se osredotočajo le na denar in materialne dobrine – vsi pa vemo, da materialne dobrine in kopičenje le teh samo po sebi ne pomeni kaj dosti.

Potem pa sem naletel na sorodno gradivo (predvsem Bashar: Beyond The Secret), ki prav tako govori o zakonu privlačnosti in podobnih stvareh, vendar z malo drugačnega zornega kota, malo bolj osvetli določene stvari. Tako sem še enkrat pogledal The Secret (Skrivnost), in zdel se mi je fantastičen – ne pretiravam. Vse kar je potrebno narediti je to, da materialno bogastvo zamenjate s katerokoli željo, ciljem, vizijo, sanjami, strastmi,.. ki jih imate. Ter če vas moti dejstvo, da misli ustvarjajo realnost, zamenjajte to s prepričanji.

Konec koncev gre pri duhovni rasti za VKLJUČEVANJE in ne za izključevanje (to začenjam razumevati). Zato je potrebno imeti pri vseh stvareh odprte oči in iskati pozitivne in skupne lastnosti, četudi se morda z vsem ne strinjamo absolutno. Ker sicer smo tako kot kakšna organizacija/podjetja, ki bolj malo dela, tistemu pa, ki hoče kaj pozitivnega narediti, pa neprestano meče polena pod noge.

Ljudje moramo sporočila slišati in različnih virov, in vsakemu ustrezajo drugačne stvari. Zakaj nekaj zavračati, če meni ne ustreza? Konec koncev Vesoljna energija takšno stvaritev podpira, čemu je ne bi tudi jaz? Če pa sem že mišljenja, da to ni prava pot, potem je pa na meni, da se zavzemam za tisto kar jaz verjamem (tako pravi tudi Skrivnost), ostalim stvarem pa enostavno ne posvečam pozornosti, kajti s tem ko jim posvečam svojo pozornost še dodatno rastejo. As simple as that.

Pač The Secret ni zelo duhoven dokumentarec, vendar je kljub vsemu zelo veliko koristnih principov na razumljiv način predstavljenih. Ti principi absolutno držijo! In če jih tudi mi sami upoštevamo, nam želene stvari ne uidejo (od kje pa sploh pridejo želje). Povzeto po Hicks verziji: Nadaljuj z branjem »

Film Miroljubni bojevnik (Peaceful Warrior) je eden najboljših filmov, ki dvigajo zavest in nazorno prikaže življenjske resnice. Predvsem resnici “pot je cilj” in “sedanji trenutek je vse kar obstaja.”

Priporočam ga predvsem ljudem z velikimi življenjskimi pričakovanji; vsem mladim, športnikom, uspešnim podjetnikom,.. Oziroma vsem ljudem, ki mislijo, da rabijo (le še eno) stvar/osebo/dogodek, da bodo do konca življenja srečni.

Najbolj pa me je pri tej zgodbi navdušilo to, da je Dan študent, ki ima VSE; dobro telo, veliko denarja, uspešen je v šoli, veliko prijateljev, punce ga obožujejo,.. A kljub vsemu ga nekaj globoko v sebi muči, čez dan si tega ne prizna, ponoči pa zaradi tega težko spi. V iskanju odgovorov naleti na človeka, ki mu razkrije modrosti življenja. Nadaljuj z branjem »

..se lahko zgodi le od znotraj, le v glavi. Prava revolucija je duhovna revolucija ali če povem še drugače, prava revolucija je OSVOBODITI svoj UM, ni rešitve v negativnosti in uničevanju ter nato upati, da bo vse v redu. To je ugotovil tudi Bob Marley: “Rešite se umskega suženjstva, nihče, razen nas samih, ne more osvoboditi našega uma.” The Beatles-i pa porečejo tole: Nadaljuj z branjem »

Po novem je govor preveden v slovenščino in z integriranimi slovenskimi podnapisi. Govor, ki je pa milo rečeno fantastičen, vsebuje ogromno modrosti prikazane na praktičnih primerih. Kar govorijo v mnogih knjigah, v mnogih mitih, kar poje Enigma recimo, to vse tudi Steve Jobs živi. Verjetno mi ne bomo tako uspešni kot on, kljub vsemu pa so te univerzalne modrosti na poti notranje sreče, ki jih je zelo smiselno upoštevati.

O povezovanju točk/dogodkov, o zaupanju intuiciji in srcu, o zaupanju v življenje:

Kajti verjeti, da se bodo točke v življenju povezale, ti bo dalo zaupanje, da slediš svojemu srcu četudi te vodi stran od dobro znane poti, in to bo naredilo vso razliko.

Ne dopusti, da te glas mnenja drugih odtegne od tvojega notranjega glasu, in najpomembnejše, imej pogum, da slediš svojemu srcu in intuiciji. Nekako že vesta, kar si resnično želite postati. Vse ostalo je postranskega pomena.

O življenjskih lekcijah:

Takrat se je zdelo kot zdravilo slabega okusa vendar se mi zdi, da ga je pacient potreboval. Včasih vas bo življenje udarilo v glavo s kosom opeke. Ampak ne izgubite vere.

Imej rad tisto kar delaš ali pa najdi način kako opravljati neko delo, da ti bo v zadovoljstvo. Če še nisi našel, išči naprej, ne zadovolji se z nečim kar ti ne ustreza. Stara modrost potrpeti, tu ne deluje:

Vaše delo bo izpolnjevalo velik del vašega življenja in edini način, da ste resnično zadovoljni je, da počnete tisto, kar je za vas enkratno delo – dobro delo. In edini način, da opravljate dobro delo je, da ljubite tisto, kar počnete. Če ga še niste našli, iščite naprej in se ne ustalite. Kot pri vseh srčnih stvareh boste vedeli in začutili, ko ga najdete.

Vsak bo nekega dne umrl, potrebno se je zavedati tega. Zakaj bi torej metali čas in energijo nekam, kamor nam ne ustreza, zakaj bi živeli življenje nekoga drugega. Pri tem nam koristi vprašanje:

Če bi bil danes moj zadnji dan mojega življenja, ali bi storil karkoli od tega, kar nameravam početi danes?

Kajti skoraj vse – vsa zunanja pričakovanja, ves ponos, ves strah pred osramočenjem ali porazom in neuspehom – vse te reči odpadejo pred obličjem smrti – in pusti le tisto, kar je bilo zares pomembno. Zavedanje, da ‘boš umrl’, je najboljši način, ki ga poznam, da se izogneš pasti, ki te vodi k razmišljanju, da imaš kaj izgubiti. Si že gol. Zato ni nobenega razloga, da ne bi sledil svojemu srcu.

Ko se človek/znanost zapre v dogme, ko misli da je že vse pogruntal in ve vse kar je za vedeti, tedaj je konec z njim. Zato ostani večni začetnik, večni otrok. Ali povedano drugače:

Ostanite lačni. Ostanite norčavi.

http://video.google.com/videoplay?docid=6791277826275399315
Nadaljuj z branjem »

Že velikokrat sem omenil tale govor John F. Kennedy-a, 27. aprila leta 1961. Sedaj je končno preveden v slovenščino.

Dame in gospodje, beseda tajnost je neprijetna v svobodni in odprti družbi. In mi kot ljudje, smo po naravi in zgodovinsko proti tajnim družbam, tajnim prisegam in tajnim postopkom. Dolgo časa nazaj smo se odločili da nevarnosti prekomernega in neupravičenega prekrivanja dejstev močno presegajo nevarnosti, zaradi katerih naj bi bilo to opravičeno. Celo danes je malo vrednosti v nasprotovanju grožnjam zaprte družbe s posnemanjem njenih samovolnjih omejitev. Celo danes je malo vrednosti v ohranitvi naše države, če naše vrednote ne preživijo skupaj z njo. Obstaja zelo velika nevarnost, da bo naznanjena potreba po povečanju varnosti zasežena s strani tistih, ki nestrpno hočejo razširiti njen namen do skrajnih meja uradne cenzure in prikrivanj. Tega ne nameravam dopustiti do obsega, ki je v moji kontroli. In noben uradnik moje administracije, naj bo njegov položaj visok ali nizek, civilen ali vojaški, ne sme interpretirati mojih današnjih besed kot izgovor za cenzuro poročil, da zaduši nesporazume, da prikrije naše napake, ali prikrije tisku in javnosti dejstva, ki si jih zaslužijo vedeti.

http://www.youtube.com/watch?v=r4qqJPBZxTY

Kajti po vsem svetu nam oporeka enotna in kruta zarota, ki računa predvsem na tajne posle za širjenje svojega vpliva – na infiltraci namesto invaziji, na prevratu namesto izboru, na ustrahovanju namesto svobodni izbiri, na gverilstvu ponoči namesto vojske podnevi. To je sistem, ki je vpoklical ogromna človeška in materialna sredstva v močno povezano zgradbo, v zelo učinkovito mašinerijo, ki vključuje vojaške, diplomatske, obveščevalne, ekonomske, znanstvene in politične operacije. Njihove priprave so tajne, ne javne. Njihove napake so zakopane, ne na naslovnicah. Njihove disidenti so utišani, ne poveličevani. Noben strošek ni vprašljiv, nobena govorica natisnjena, nobena skrivnost razkrita. Nadaljuj z branjem »

Tole je brez dvoma eden najboljših odlomkov iz kateregakoli filma. Odlomek govori o tem, koliko smo ljudje pripravljeni potrpeti – tudi za ceno lastnega življenja, četudi potem le preživljamo dneve v agoniji z občasnimi prebliski veselja.

Howard Beale (igra Peter Finch), persona iz filma Network (1976), ima rešitev za to agonijo. Prvi korak je da znorimo, da se zaderemo: “Jezen sem kot hudič in tega ne bom več prenašal!” (I’m mad as hell and I can’t take it anymore.) Ta citat je uvrščen na 19. mesto najboljših filmskih citatov, po izboru AFIja. Beale pravi, da bomo nato gruntali kaj početi glede sedanje situacije, da je najprej potrebno znoreti.

Če je komu odlomek znan, je to zaradi tega, ker je bil uporabljen v Zeitgeist-u (Duh Časa), na koncu drugega dela. Ampak niso pokazali bistvenega dela.

Ko bi le bila danes televizija toliko pametna (zaradi dobička), da bi predvajala take in podobne govore.. Daj na celoten zaslon ali vsaj malo bolj na glas ter uživaj v predstavi:

http://www.youtube.com/watch?v=3lotcXpKByc

“Ni mi treba govoriti, da je slabo. Vsi vemo da je slabo. Depresija ja. Vsi so brez službe ali v strahu pred izgubo službe. En dolar je vreden pet centov. Banke propadajo. Prodajalci imajo puške pod pultom. Nepridipravi so vsepovsod, in temu videti konca. Nadaljuj z branjem »

Odgovor poglavarja Seattla leta 1852, ki ga recitira Joseph Campbell v PBSjevi televizijski seriji “The Power Of Myth” (Moč mita). Serijo je posnel skupaj z Bill Moyers-om, ki je med drugim skoval tudi dokumentarec o alternativnih dejstvih.

Predsednik Washingtona pošilja besedo, da želi kupiti našo zemljo. Toda, kako lahko kupiš ali prodaš nebo? Zemljo? Ta ideja nam je tuja.

Vsak del te zemlje je mojim ljudem svet. Vsaka sijoča borova iglica, vsako peščeno obrežje, vsaka meglica v temnih gozdovih, vsak travnik. Vse je sveto v spominih in doživetjih mojih ljudi. Del zemlje smo in zemlja je del nas. Dišeče cvetlice so naše sestre. Medved, jelen, veliki orel, ti so naši bratje. Vsak odsev, ki je kot duh, v čistih jezerskih vodah govori o dogodkih in spominih iz življenja mojih ljudi. Žuborenje vode je glas očeta mojega očeta. Reke so naši bratje. Nosijo naše kanuje in hranijo naše otroke.

Če vam prodamo našo zemljo, vedite, da je zrak za nas dragocen, da zrak deli duha z vsem življenjem, ki ga podpira. Veter, ki je dal našemu staremu očetu njegov prvi dih, prav tako prejema njegov zadnji vzdihljaj.

To vemo: zemlja ne pripada človeku, človek pripada zemlji. Vse je v medsebojni povezavi, kakor kri, ki nas vse združuje. Človek ni stkal mreže življenja, je le nit v njej. Karkoli naredi mreži, naredi samemu sebi. Nadaljuj z branjem »