Archive for the 'Video' Category

Konec sveta in film Knowing (2009)

No, še en film na podobno tematiko, a malo drugače. Govori o koncu sveta, ki se je v zgodbi zgodil 19. oktobra. Danes je 30. okt., film sem gledal pa 20. oktobra. Svet še vedno stoji, tako da..

Mogoče objavljam to zaradi tega, ker mi služijo kot (glasno) razmišljanje o tem, kako se bodo stvari na tem svetu razpletle. Če smo realni, za karkoli resnično pozitivnega, bi se namreč moral zgoditi čudež, velik čudež. Če naj bi kakršnakoli Resnica in Modrost preživela, v takšni ali drugačni obliki, pa četudi je to le nekaj 10 ali 100 milijonov ljudi (kar je še vedno precej) se trenutno ZDI, da je to nemogoče. Enostavno premalo je resnično duhovnih ljudi, veliko preveč pretvarjanja in hinavščine,..

Ena možnost bi bila takšna in drugačna apokalipsa (atomska vojna, izbruh super vulkanov, virusi,..), kjer preživijo le nekateri ljudje, ampak kot je to bilo že večkrat predstavljeno v filmih in knjigah, imamo v takšnem mračnem svetu precej več hudobije kot jo je danes, spet se vrnemo v boj za preživetje, kjer najbolj kruti in zlobni pridejo na vodilne položaje, kjer Razum ničesar ne pomeni; le bitka za premoč in nadvlado. Bi imelo to kakšen višji smisel? Da bi živeli pekel na zemlji? Pekel, ki bi bil verjetno bistveno hujši kot je sedaj.

No, bistveno boljša različica “konca (tega) sveta”, je predstavljena v filmu Knowing, Vedenje, iz leta 2009. Predvsem iz dveh razlogov, smatram ta film za optimistično različico “konca sveta”:
 

(1) Norija je bila v hipu pokončana. En velikanski rušilni val in v trenutku vsega konec. Popolnoma nič ni ostalo od te zgrešene civilizacija: nobenega betona, asfalta, plastike, umetnih snovi, jedrskih odpadkov,.. niti ni nobenega, ki bi lahko to neumnost nadaljeval (vsaj tako je prikazano). (tega pa ni v filmu:) Življenje telesnega/materialnega se konča, za duše pa nastopi “poslednja sodba”, kjer je vsakemu “sojeno po njegovih/njenih delih”, v skladu s tem pa določena nadaljnja usoda/pot/destinacija.
(Slaba stran je to, da je bilo marsikaj lepega uničeno, četudi se je tisto najboljše ohranilo.)

knowing(2009)-ending2-wave

(1b) Zaključek je zelo lepo speljan, precej duhoven bi lahko rekli. Glavni igralec je bil ravno priča odhodu svojega sina na “Noetovo barko”, sam pa se pelje nazaj v mesto k svoji družini. V mestu že vlada tipičen kaos: ulice prepravljene, ropajo trgovine, dim, požari, vpitje, panika, vojska, tanki,.. A protagonist čisto ‘skuliran’, čisto miren; zunaj razdejanje, on pa posluša Betovnovo 7. simfonijo (Allegretto) – perfektno. Nobenega divjanja, nobenega bežanja od usode, panike, strahu, negotovosti, skrbi za preživetje, (lažnega) upanja,.. nič od teh neumnosti. Ve kaj ga čaka, in s tem nima nobenih problemov. Pride do svoje družine, z očetom se pobotata, nato se z mamo in sestro objamejo, in v globokem krščanskem (njegov oče je bil namreč pastor) miru pričakajo zadnje dejanje. “-To ni konec, sin. -Vem.” (-This isn’t the end, Son. -I know.)

(2) Planet je bil sicer uničen, vendar se je ohranilo tisto, kar je bilo Dobrega — in to je tudi najpomembnejše.
Modrost bo svojo duhovno evolucijo nadaljevala drugod, v dosti bolj prijaznih okoliščinah — kdo bi si lahko želel kaj več od tega?

knowing (2009) - ending - new beginning
 

Torej, smrt, konec (telesnega) življenja, je za vsakim vogalom, nihče ne ve kaj ga čaka jutri. Lahko se res zgodi takšen scenarij, kjer trči meteor na zemljo in v hipu je vsega konec. In kaj tedaj?

No, “duhovnost začne s tem vprašanjem” (kaj ostane po smrti) in “konča se z odgovorom”.
Jezusov evangelij: “ne veste ne dneva ne ure”, že pred dva tisoč leti je bilo to rečeno. “Nenehno molite”, “nenehno se posvečujte”, “glejte, da vam srca ne bodo prevzeta s pijanostjo, požrešnostjo in skrbmi za to življenje”, bodite vedno na preži, da se bojujete s skušnjavami hudega duha, strmite po nečem višjem. “Z eno roko opravljaj svoje dolžnosti, z drugo se oprimi Boga. Ko so tvoje dolžnosti končane, se oprimi Boga z obema rokama.”
 

Naj ta svet propade ali pa ne, naloga ostaja enaka:

“Ne delajte za jed, ki mine, temveč za jed, ki ostane za večno življenje” (Jn 6,27)

19 “Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer jih uničujeta molj in rja in kjer tatovi spodkopavajo zidove in kradejo; 20 nabirajte pa si zaklade v nebesih, kjer jih ne uničujeta ne molj ne rja in kjer tatovi ne spodkopavajo in ne kradejo. 21 Kjer je namreč tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce.” Mt 6,19-21

Glej: The Law of One, Svami Vivekananda, Sri Ramakrishna, Jezusovi evangeliji (tudi gnostični); itd., itd., itd.,..
 
 

Powder (1995) ~ “I don’t like what you do! Any of you!”

Krik duhovnega človeka (ki je, zaradi takšnih in drugačnih razlogov, ujet v posvetnem svetu): ne maram stvari, ki jih počnete, ne maram, na kakšen način to počnete. Ne maram vašega pretvarjanja, hinavščine, zabitosti,.. In da ob vsem tem mislite, da ste vi normalni, in da je (..skorajda tako..) mentalno prizadet vsakdo, ki ne misli in ne počne tega, kar počnete vi. Višek arogance!
In greste še korak dalje: svoje mnenje in način življenja vsiljujete drugim (skorajda: živi kot mi živimo ali umri oz. te bomo mi ubili (na takšen ali drugačen način)), medtem ko imate sami goro problemov, katere ne boste nikoli rešili.. Ne boste jih rešili pa zaradi tega, ker so vzroki problemov, katere imate, ravno temelji, na katerih stoji svet, ki ste ga zgradili. Odprava vzrokov bi pomenila konec vašega sveta, tega pa nekateri ne bodo dopustili, kajti če potegnejo/te črto, se v tem svetu laži in prevar zelo dobro znajdejo/te, iz tega sveta celo črpajo/te svojo moč.
(Kar je še huje, vsakemu, ki hoče drugače živeti, se maksimalno potrudite, da bi ga od tega odvrnili; takšni in drugačni pritiski, takšne in drugačne namerno postavljene ovire.. Na vsak način preprečiti kakršnokoli izstopanje od generalne smeri, pa naj ta smer vodi v življenje ali pa v smrt – ni važno, važno je, da gremo skupaj in da nam nihče ne postavlja ogledala, da nihče ne dvomi o naši poti in naših namerah, da nas nihče ne spominja na to, da bi bilo možno drugačno življenje. … Ni opravičila za takšne norije!)

Tako da,.. v katero smer in na kakšen način bo vodila pot od tu naprej?
 

Zaredi svoje beline vzdevek ‘powder’, prašek. Film iz leta 1995, precej duhovne vsebine. Mislim, da sem ga nekoč že videl, vendar nič odnesel od njega; preveč zelen, da bi razumel globlje alegorično sporočilo. In ko takole, sem pa tja, odkrijem kakšen starejši film, vidim, da jih ima kar precej zelo pomenljivo vsebino. Sprašujem se, koliko je še takšnih filmov, ki so hoteli nekaj sporočiti svetu, a s strani (širšega) občinstva ostajajo prezrti.

powder 1995
 

Dva citata iz filma:

+ Kakšni so ljudje navznoter?
+ Večina ljudi se v notranjosti počuti ločene. Ločene od vsega.
(…)
In (lahko bi ugotovili) kako lepi so v resnici. In da se ni treba skrivati ali lagati. In da je možno govoriti z nekom brez laganja. Brez sarkazma, brez prevar, brez pretiravanja ali podobnih reči, ki jih ljudje uporabljajo, da zameglijo resnico.
+ Ne poznam niti ene osebe, ki bi bila takšna.
[Točno tako! Zato pa je takšno stanje kot je..]

  Čisto na koncu, pred slovesom:

‘Postalo je zelo očitno, da je naša tehnologija prerasla naše človeštvo.’ (Albert Einstein) Pogledam te in si predstavljam, da bi nekega dne lahko naše človeštvo pravzaprav preraslo našo tehnologijo.
[bla, bla, bla,.. utopične želje.. nihče ne more tega jemati resno.. tega dne današnje človeštvo ne bo nikoli dočakalo]

 
 

Debata na youtubu (imena izbrisana, ker niso bistvena, niti se mi ne zdi v redu, da bi se nekoga (ki ni javna oseba), brez njegove vednosti citira z imenom in priimkom oz. z vzdevkom; ali drugače, zaščita vira informacij (nekaj v tem smislu)).

powder(1995)-comments_

A. Powder je razumel pravo naravo človeštva, mi smo pokvarjeni in zlobni.

B. v svetu, kjer vlada zlo je prava dobrota vedno uničena. Globoko spodaj se tega zavedamo. V tem filmu to vidimo. Powder se ne more zoperstaviti pokvarjenemu zlu ali kot v filmu Zemena milja (The Green Mile), kjer čisto dušo (velikega temnopoltega človeka) ubijejo zaradi njegove dobrote..

A. Res je, ker so ljudje po večini pokvarjeni in zlobni, mislijo, da tisto, kar je dobro, da je zlo. Jezus Kristus je najboljši primer nekoga (ki je čistega srca), ki je trpel mučenje, zato, ker je človeštvo zlobno.

 

Je človeštvo res zlobno, v svojem najglobljem bistvu? Ali je posameznik globoko spodaj zloben ali dober? Je zloben zgolj zaradi tega, ker je trenutno okolje takšno, da je veliko lažje “tuliti z volkovi”, kot “plavati proti toku” (kljub temu, da “plavati proti toku” pomeni plavati k Bogu in Resnici; Resnica pa je bila najvišja vrednota v učenju Jezusa Kristusa, človeka, čigar besede smo ohranili do današnjega dne in so poglaviten del naše zgodovine)?

Koliko je zares zlobnih ljudi? Kako to, da imajo takšno moč, da lahko v imenu vseh odločajo? Zakaj se jim nihče ne zoperstavi? In še huje, kako je mogoče, da jih toliko ljudi podpira in da (marsikateri celo zavestno) sodelujejo z njimi, delajo za njihove interese?

Naprej, ali mora tista dobrota (navezava na zgornji pogovor), ki hoče preživeti (zaradi kakršnega koli razloga že), ostati (javnosti) skrita?

Bo vedno tako na tem planetu? Bo venomer vladala laž in njen vladar, “princ teme”?

Če naj bi prišlo do obrata, kako naj bi se to zgodilo? Bo laž sama sebe iz/u-ničila? Koliko dobrote bo v tem procesu odnesla s seboj? Bo življenje na tem planetu še mogoče ali bo potrebno nadaljevati drugod? Če bo življenje in Dobrota obstala, kako dolgo bo okrevanje, zdravljenje od vseh poškodb, ki jih je hudobija zadala?
 
 

The Dark Crystal (1982) ~ Konec sveta.. ali začetek

Ena fletna risanka o “koncu sveta” iz leta 1982. Naj bo tokrat le en citat:
 
"Velika poravnava je konec sveta!.. ali začetek. Konec, začetek; eno in isto.  Velika sprememba. Včasih dobra, včasih slaba." ~ Aughra, The Dark Crystal (1982)
 
“Velika poravnava je konec sveta!.. ali začetek.
Konec, začetek; eno in isto.
Velika sprememba. Včasih dobra, včasih slaba.”
~ Aughra, The Dark Crystal (1982)
 

(maj, 2013) P.S. No, pa še tale pogovor je fleten:

Jen: Iščem Aughro.
Augrha: Kdo te je poslal?
Jen: Moj učitelj, najmodrejši od Mistikov.
Aughra: Kje pa je? Je kje v bližini?
Jen: Umrl je.
Aughra: Torej je lahko kjerkoli. (Could be anywhere, then.)

 

Trinitas X ~ Inspiracija

Sporočilo upanja (A Message of Hope, 2011); eden boljših inspirativnih videov.

“Nekaj resnično sijajnega se pojavlja na tem planetu. Prvič po več-tisoč letih imamo resnično priložnost za MIR na tem planetu.”
Upam da ne samo mir, ampak tudi več duhovnosti, Iskrenosti, Resnice, Modrosti,…

“Obstaja 300-tisoč rokopisov in knjig o miru, vsako od njih so povprečno prebrali trije ljudje, vključno z avtorjem in založnikom. Kdo bi rad prebral še eno knjigo o miru? Mi hočemo ustvariti mir.”
Točno tako!

“Čez oči so vam dali tančico (veil). Več tisoč let nazaj so naši predniki živeli kot eno, vendar je bila zaradi lastnega ugodja skoraj celotna civilizacija v hipu uničena.”
Če bi resnično živeli v miru, do tega uničenja ne bi prišlo.. Ta spomin na Enost in mir in ljubezen ne prihaja nujno iz zgodovine tega sveta. “Od Boga smo prišli, k Bogu se vračamo.” In od tam prihaja ta spomin.

“Čas je, da se spomnimo kdo v resnici smo. Ne bojte se velikih sprememb, katerim smo priča v tem trenutku. Enostavno spoznajte, da je to ogromen proces, da spere poti starega sveta. Zavedajte se, da ni več časa, da bi bili vzvišeno zadovoljni s samim seboj. Meditirajte vsak dan. In ko se bodo zidovi okoli vas pričeli podirati, boste videli, da so ravno ti zidovi tisti, kateri so nas toliko let zadrževali zaprte.”

“Ne smemo gojiti sovraštva do tistih (Bush & companija), ki so nas zatirali. Jezni postanemo in ta jeza izvira iz strahu. Namesto tega moramo pogledati globlje v naša srca in se potruditi, da bomo našli odpuščanje. Vsako bitje, ne glede na to kako temačno izgleda, znotraj sebe nosi luč.”

 

Nassim Haramein – Verjamem (I belive); precej zanimiv poba, eni pravijo da je prevarant (ali še kaj drugega), drugi ga imajo za precej naprednega; njegove teorije in pogled na svet so definitivno dobrodošli, vsem v razmislek. Priporočam na primer Corssing the Event Horizon; vse štiri dele in dodatke.

Zanimivo je, da so te spremembe predvidele mnoge starodavne civilizacije skozi veke, ko so govorili o tem trenutku v zgodovini, kot trenutek, ko bomo naleteli na velike spremembe na planetu in da bo to predhodnik spremembam v mentaliteti, spremembi v družbi, spremembi v tehnologiji, ki nas bodo rešile pred temi velikimi kataklizmičnimi spremembami na našem planetu. Verjetno je, da bomo živeli v popolnoma drugačni družbi.

Torej, kaj sem se naučil iz svojega življenjskega raziskovanja. Oh, tega je veliko. Če bi lahko povzel, in morda se bo zdelo ezoterično in neresnično, ampak zagotavljam vam, to temelji na velikem številu raziskav.

Verjamem, da je zgodovina našega sveta precej drugačna od tega, kar so nam povedali in nas naučili. Da je manjkajoči člen, med neandertalcem in homo-sapiensom, ni le en člen, ampak je celotna veriga dogodkov, ki ima opraviti z napredno civilizacijo, ki je prišla na zemljo, ugotovila, da je zemlja na zelo nizki stopnji evolucije, in pomešala svoje gene z našimi, da bi nam pomagala pri evoluciji, in tako ustvarili homo-sapiensa, z večjimi možgani in tako naprej. To spremembo ali to napredovanje v naših evolucijskih korakih, opisuje veliko, veliko različnih družb po svetu in starodavnih tekstov, v legendah, v mitih stvarjenja, vsi opredeljujejo te napredne civilizacije, ki pridejo na zemljo, imenovani Sončni bogovi ali Sinovi sonca, ki imajo otroke s človeškimi ženami, pomešajo njihove gene z geni prebivalci zemlje, da ustvarijo tega novega človeka [1]. In verjamem, da je to vzajemno delovanje s to napredno civilizacijo, da je ta civilizacija bila vseskozi prisotna skozi našo zgodovino. Najprej so nam morda celo dali napredno tehnologijo [2], eno od najmočnejših kosov tehnologije, ki so jo imeli, tehnologijo, ki lahko poganja (vesoljsko) ladjo, ali proizvede velike količine energije, ali ustvari polja, ki pomagajo rastlinam rasti, ki lahko strukturirajo vodo, ki lahko naredijo vse sorte reči, katere bi celo danes imeli za čudežne. V naslednjih petnajstih letih, bomo morda začeli videvati tehnologijo, ki nam dovoljuje, da premagamo gravitacijsko polje, in levitiramo reči, se premaknemo iz površja našega planeta in resnično damo zemljo nazaj zemlji in dovolimo zemlji, da spet postane vrt, da tako živimo v popolnoma drugačnem razmerju. Ta zelo napredna tehnologija, tako verjamem, je bila prisotna v najzgodnejšem času naše zgodovine, in je posledično bila odstranjena, kajti pojavila se je potreba, da dovolimo naši rasti, da dozorimo, preden bi lahko spet imeli takšno moč.

Verjamem, da je bila odločitev v tistem času sprejeta, da se to informacijo, katero bi potrebovali za odkritje te tehnologije, vgradi, tako da bi imeli dovolj časa, za spremembe, ki so predvidene na našem planetu za ta čas. Ta informacija je bila vgrajena v religijska prepričanja in kulturne strukture, celo v načine gradnje stavb, da se jo je lahko razbralo in se jo preneslo iz generacije v generacijo v ta čas, da jo lahko vi in jaz ponovno odkrijemo in dekodiramo in pravilno uporabimo.

Napredna tehnologija, ki izvira iz tega znanja, bi lahko imela temeljne _vplive(?)_ na našo družbo, dramatično bi spremenila našo družbo. Iz družbe, ki živi pravzaprav na ravninskem nivoju, na družbo, ki ima dostop do tega, kar imenujem z-os, ki ima dostop do našega sončnega sistema in mogoče celo dostop do naše galaksije.

Prav tako verjamem, da je temeljno opozorilo v vseh teh tekstih, v vsem tem znanju, ki nam pravi, da ko dobimo ta nivo tehnologije, je bistvenega pomena, da postanemo __, sodelujoča družba, namesto tekmovalne in vojniške. In mislim, in okoli sebe videvam v tem času razvoj tega planeta in te zemlje in naše družbe; zelo hitro se učimo teh lekcij. Polje je zelo polarizirano, veliko ljudi izbira mir, duhovni napredek, in sodelovanje. In veliko jih izbira vojno in tekmovanje. Postaja očitno, katera je močnejša, katera je tista sila, ki bo potrebna za naš evolucijski korak v tem času naše zgodovine.

Tako sem navdušen, da sem tu v tem času zgodovine, smo pred tem, da prečkamo dogodkovni horizont (event horizon) našega evolucijskega razvoja v ero galaktičnih odnosov, ko se lahko povzpnemo do naših polnih potencialov in postanemo galaktična bitja, katera tudi smo.

Opombe:
[1] Nekaj podobnega opisuje tudi E.Haich v Posvetitvi, poglavje Prihodnost, stran 206
[2] Mojzes z gore ni prinesel dveh plošč z zapovedmi, ampak energijsko napravo!! – crossing the event horizon, 4. del

 

Sprehod skozi (našo) resničnost (Tour Through Reality);
od velikega do majhnega in spet nazaj – je kakšna razlika?
Niti ni tako materialistično in mrtvo in polno koleščkov vse skupaj, kaj ne da?

Možganska celica (majhno, micro; micro-cosm) in struktura vidnega vesolja (veliko, macro; macro-cosm). Grška beseda “cosmos” pomeni “red” oz. “svet” oz. “urejeni svet”. Vesolje oz. kozmos – urejeni svet.

brain_cell-the_universe
 
(ažurirano: 06. April, 2012; namesto videa “Power of One“, video “Sprehod skozi (našo) resničnost“; 08. april: dodana slika; 09. april: preveden video)
 

Trinitas V ~ poučne risanke/animacije o stanju te civilizacije

Upor v zeleni dolini; poljska, opa, slovenska (verjetno) risanka/animacija

“PRIDI, VZEMI, ODPLAČAJ!” –> “ČIM PREJ ODPLAČAJ!” –> “BANČNE POČITNICE” oz., verjetno, tiskarniške počitnice.. Tiskarna NLB, Tiskarna SKB, Tiskarna Nova KBM,… Največji problem tiskarn je tiskanje denarja, ker gre preveč sredstev v ta namen –> sedaj nam je lahko jasno, čemu so plastične kartice tako prikladne.


 
 

The American Dream (Ameriške sanje); “It’s called the American dream because you have to be asleep to believe it.” ~ George Carlin

Če bi več delal, tega ne bi tega bilo.” Če bi več delal, bi sam verjetno lepše shajal, a nastradal bi nekdo drug in sistem bi nemoteno šel po svoji poti navzdol.. No, najhuje pri temu je to, da bi mu vi s svojim “uspehom” pri tem pomagali..

V ta drek v katerem smo nas je v končni fazi pripeljala naša lastna nevednost/ignoranca in naivnost. “Podpišite tole, saj je samo nek ničvreden papir.” Puf.. in pridejo in ti zarubijo hišo.. Če ni nič pomembnega, čemu se moram potem podpisati?
  Ali pa ko naložijo vse sorte dodatnih paketov in storitev in dobrot.. Na primer, računalniški virusi najhuje prizadenejo nevedne uporabnike, ki inštalirajo vse povprek, ker ne znajo razlikovati med tem kar potrebujejo in kaj ne, in so preveč leni, da bi se naučili kako narediti računalnik prilagojen lastnim potrebam. In potem se odpirajo raznorazne povezave, prihajajo raznorazne elektronske pošte, in klikajo vse povprek, po možnosti tudi izpolnjujejo kakšne obrazce in v svoji naivnosti dajejo podatke, potem pa se čudijo, kako to, da njihov računalnik deluje tako slabo… V realnem življenju je pa še toliko hujše in posledice bolj resne; vse te akcije, uporaba kreditnih kartic, tisoč in en paket pri zavarovanjih,… (srbski podnapisi)


 
 

50-year-old CARTOON TRIED TO WARN US ; naslova na žalost nisem našel

O nevarnosti komunizma/marksizma/luciferianizma/koorporativizma, kjer država/korporacija vse nadzira in kjer državljani nimajo osnovnih pravic/svoboščin. Kjer nimajo nadzora nad svojim življenjem, kjer nimajo svoje lastnine, kjer si nič ne pridelajo sami, kjer za vse poskrbijo ‘drugi’ (the others)… Pomislite, včasih je imel vsak deda svojo delavnico.. Kako bomo pa mi? Če bi temu pustili, da gre nemoteno naprej, bi… No, saj je že.. Veliko starejših je že odrinjenih na rob družbe; stlačeni so v dom za upokojence ali pa v mala stanovanja…

To dobimo, če verjamemo, “nič se vam ni potrebno truditi in naprezati, kar umirite se, bomo mi, ki smo za to usposobljeni in šolani, vse naredili namesto vas.” Kot prvo, človek ni nikoli dovolj usposobljen/šolan za neko reč, vedno je nekaj novega.. Kot drugo, kolikor so že usposobljeni ti ljudje, so večinoma preobremenjeni in imajo zelo malo časa. Naredijo torej kar je potrebno, za pogovor, poslušanje, osebni stik, pa enostavno ni časa niti energije niti volje.
  Kot tretje, o svojem otroku, na primer, ve največ njegov starš, ne vzgojiteljica v šoli ali socialna delavka; eni vedo nekaj, drugi drugo – potrebno je SO-DELOVANJE!, delovanje skupaj. Kot četrto, če se ne boste sami poskrbeli za svoje življenje, se tudi drugi ne bodo. “Če vam ni toliko mar, da bi se pobrigal za lastno hišo, da bi se pobrigali za Boga, za Resnico, za družino, soljudi, okolico,.. bo meni kot podjetju/korporaciji/multinacionalki toliko manj… Se oproščam… Oziroma se ne, z največjim veseljem vam bom izpil kri in pokradel vse kar imate…

Če se zdi ta risanka kot kapitalistična propaganda.. Mogoče je, mogoče ni. Vzemite pozitivna sporočila in se jih držite v svojem življenju, kar je slabega pa pustite oz. podajte pošteno kritiko… Vsak sistem ima vsaj zrno resnice v sebi.. kar je razumljivo, ker je bil na tem zrnu resnice zgrajen in je ker zrno resnice tisto, ki ljudi privlači..


 

Zlatko Sudac ~ Časi v katerih živimo

Ta čas je prenapolnjen s stvarmi. Do te mere smo siti stvari, da živimo v popolnem “neposluhu”. Ta subjektivizem, ta subjektivni racionalizem, če sem bolj točen. Mi smo v enem popolnem “neposluhu”, to pomeni, da nihče nobenega ne posluša. Danes nihče nobenega ne posluša: otroci se pritožujejo, da jih starši ne poslušajo, starši se pritožujejo, da jih otroci ne poslušajo. (..) Profesorji se pritožujejo, da jih učenci ne poslušajo, učenci se pritožujejo, da jih profesorji ne poslušajo. Duhovniki se pritožujejo, da jih škofje ne posluša, škofje se pritožuje, da jih duhovniki ne poslušajo. Politiki se pritožujejo, da jih ljudje ne poslušajo, ljudje se pritožujejo, da jih politiki ne poslušajo. Nihče nobenega ne posluša.

Imam občutek, da gradimo Babilonski stolp in da nam je Bog vsem pomešal jezike. Zakaj se ne slišimo? Zaradi tega, ker vsakdo želi le sebe slišati. Vsakdo le sebe postavi v center dogajanja. Zakaj toliko razpada zakonov, ste se to kdaj vprašali? Kako razmišlja nek mladenič, ko gre v zakon? Tako razmišlja: “Ta žena me seksualno izpolnjuje, ona mi bo kuhala, prala, na stara leta ne bom sam, rodila mi bo otroke, z njo se bom socialno ustalil.” In ona razmišlja, kaj bo on njej dal: “Ta človek me seksualno privlači, on me bo zaščitil kot ženo, bo moj mož, z njim bom imela otroke, materialno me bo preskrbel, socialno bom zaščitena,..” In potem se čudijo, da zakon ne deluje. Zakaj ta mladenič ne razmišlja kaj lahko on nudi tej mladenki, in ona, kaj lahko njemu ponudi, “kako lahko njega osrečim, kako se lahko njemu darujem, kako lahko živim zanj, kako mu lahko polepšam življenje.” In on razmišlja, kako bo njej osrečil življenje. In že imamo raj na zemlji. Samo malo je potrebno izstopiti iz svojega egoizma. Preusmerit pozornost iz sebe na bližnjega, obrniti se proti drugemu.

(…)

The Nox ~ Mogoče boste nekega dne spoznali, da vaš način ni edini način

The Nox – Maybe one day you will learn, that your way is not the only way from gdrlmn on Vimeo.

Meni eden najbolj navdihujočih odlomkov..

Nadaljuj z branjem zapisa: ‘The Nox ~ Mogoče boste nekega dne spoznali, da vaš način ni edini način’

Svetloba in tema

Bashar:

* Imam tudi vprašanje, o tem, ko ste rekli, da smo na pragu (threshold) sprememb in..
+ Seveda, čez to greste izredno hitro.
* Ampak zdi se, da je še vedno veliko nasilja..
+ Da.
* ..in bereš časopise in se ne vidi, da so velike spremembe..
+ V redu. Še enkrat. Še enkrat. Še enkrat. Prosim, prosim. Bodite pozorni: “Bližje kot ste svetlobi, več teme se bo pojavilo.” Ali nisem to rekel ravno malo pred tem.
* Da.

Zakaj bi vam bilo potem presenetljivo, da vidite več nasilja, ki prihaja na površje? Zamisel (idea) je, še enkrat, da ko se približujete pragu, dajete sebi priložnost, da spravite vse stare stvari iz svojega sistema. Ampak če jih hočete dati iz sistema, jih morate najprej dati pred seboj na mizo. Morate videti kaj se dogaja, da lahko vidite, da lahko naredite razliko in naredite spremembo. Ampak če hočete narediti to spremembo, morate vedeti, kaj sploh spreminjate. In da veste, kaj spreminjate, morate videti več tega, kar ste skrivali pod mizo. Tako da, bližje kot ste svetlobi, bolj ste sposobni DOVOLITI temi, ki je bila zatirana, da pride na površje. Tako da, seveda, sprva se bo zdelo, da je več negativnosti, več nasilja.. vse dajete ven na odprto, da lahko res končno, končno, vidite kakšne so možnosti, svetle in temne, in sebi dovolite, da izberete realnost, ki jo resnično imate rajši. Ampak to je znak (symptom) rasti, znak sprememb, da bo vse tam; ne le ena stran – vse mora biti tam, da se lahko spremembe v RESNICI zasidrajo (sink in). Ali vam je to razumljivo?

* Da.
+ V redu.. To pravite z nekaj zadržanosti.. Zakaj vam to ni navdušujoče? Zakaj tega ne definirate kot navdušujoče, vedoč, da je to znak, da prihajate bližje prečkanju praga, namesto da gledate na to, kot da je nekako nekaj narobe?
* Zato ker čutim to kar pravite, in temu verjamem na globalnem nivoju. Ampak v vsakdanjosti, ko govoriš z ljudmi s katerimi delaš, katere srečaš, in se na vso moč trudijo (struggling).. Niso.. Niso.. Niti se ne sprašujejo, kaj šele, da bi iskali odgovore.
+ Ja in?
* V tem ne vidim veliko rasti.
+ In? Vsak na vašem planetu se ne bo spremenil. Veste.
* Večina se ne bo.
+ “Vsak na vašem planetu se ne bo spremenil.” In verjetno niti ne bo večina, ki se bo. To ne bo ustavilo zamisli prehoda. Če v vašem umu potrebujete večino, da greste v svetlobo, da se cel svet spremeni, mogoče le ne razumete fizike.
* Mogoče.

Zamisel je ta. Pozitivna energija je strnjena (integrated) in geometrijsko močna v tej smeri. Negativna energija je ločena (segregated) in v tem smislu, je potrebno manj ljudi v pozitivnem, da odtehta število ljudi, ki ostanejo v negativnem. To je zamisel za frazo, ki obstaja v vaši družbi, o 144.000. Prav tako pomeni veliko drugih stvari. Ampak bistvo je, da če dejansko imate le 144.000 posameznikov, vibrirajoč nad določenim frekvenčnim območjem na vašem planetu, na pozitivni energijski podlagi, bo teh 144.000 dejansko energijsko odtehtalo ostalih nekaj milijard, ki bodo lahko še vedno v negativnosti. Ker nekaj milijard ne deluje kohezijsko (kohezija; sila, ki privlači molekule iste snovi), medtem ko 144.000 delujejo geometrijsko kohezijsko in v tem smislu njihova energija popolnoma prevlada ostalo milijardo posameznikov, ki ne deluje kohezijsko. Ali vam to pomaga razumeti proces?

* Da.
+ Potem si vzemite k srcu. V redu?
* V redu.

Zapomnite si, da ko se premaknete (shift) in spremenite delček za delčkom, dan za dnem, dobesedno v novo realnost vsak trenutek. V končni fazi (ultimately), res, boste le, v končni fazi, ne sedaj, ampak v končni fazi, videli le tiste, ki delujejo na podobnem nivoju kot vi. Ampak populacija sveta lahko da ne bo enaka, v tej novi resničnosti. Razumete? Ali vam to pomaga?

* Da.
+ V redu. Hvala
* Hvala vam.

 


Bashar – Light and Dark

Glasba in življenje

Alan Watts:

V glasbi ne narediš zaključek kompozicije kot bistvo kompozicije. Če bi bilo temu tako, bi bili najboljši skladatelji tisti, ki igrajo najhitreje. In bili bi skladatelji, ki bi pisali le zaključke. Ljudje bi šli na koncert, da slišijo le en trčen akord, saj to je konec.

Ampak tega ne vidimo kot nekaj, kar nam prinese naša vzgoja v vsakdanje življenje. Imamo sistem šolanja, ki nam da popolnoma drugačen vtis. Vse je ocenjeno. In kar naredimo je, da damo otroka v koridor tega ocenjevalnega sistema. “Pridi, mucek, mucek.” In gre v vrtec, in to je super stvar, ker ko končaš to, greš v prvi razred. In potem, “dajmo,” prvi razred vodi v drugega in tako naprej, in končaš osnovno šolo, greš v srednjo šolo, in drvi, stvar prihaja. Potem moraš iti na univerzo in nato na podiplomski študij in ko si končal s tem, greš ven in se pridružiš svetu. “Uwawaaaa.”

Potem greš v eno sranje (racket), kjer prodajaš zavarovanje. In imajo to kvoto, ki jo moraš izpolnit. In izpolniti moraš to, in ves čas, ta stvar prihaja, prihaja, prihaja, ta velika stvar, uspeh za katerega delaš. Potem ko se nekega dne zbudiš, 40 let star, rečeš: “Moj Bog, prispel sem. Tam sem!” In ne počutiš se nič drugače, kot si se vedno počutil, in občutiš kot manjše razočaranje, ker občutiš vse skupaj kot prevaro in res je bila prevara, strašna prevara. Naredili so, da si vse zamudil.

Življenje si predstavljamo z analogijo potovanja, z romanjem, ki ima resen namen na koncu in stvar je priti do tega konca; uspeh ali karkoli že je, mogoče nebesa, potem ko si že mrtev. Ampak zgrešili smo celotno bistvo; bila je glasbena stvar in morali bi peti ali plesati, medtem ko glasba igra.

Svami Vivekananda ~ Moč in tišina

ažurirano: 05. april, 2012
 

(Moč in tišina – Svami Vivekananda (Power and Repose))

(iz posnetkov Lillian Montgomery, 1955) Svami Vivekananda je bil popolnoma drugačen od vsega, kar smo poznali v Ameriki. Celo življenje sem poslušala, tako se mi zdi, o moči in tišini. In prvič ko sem to videla, je bilo v prisotnosti svamija Vivekanande.

Šla sem v Vedanta hišo in sedla na sprednji sedež, da ne bi kaj zamudila. Svami je vstopil skozi stranska vrata in nenadoma sem vedela, da je nekaj izrednega na njem. Bil je zelo skromen, zelo miren in vstopil ter šel do svojega mesta na govorniškem odru. Toda bilo je nekaj na tej prisotnosti, da nisi mogel odvrniti pogleda iz njega, in očaral te je. Ko je sedel na stol, njegova glava, je bila najpopolnejša, kar sem jih kdaj videla. Bila je v popolni drži. Zdelo se je, da je iz njega žarela moč. Bila sem očarana. Videti je bil kot živeči Buda, videti je bil čisto drugače od katerekoli osebnosti, kar sem jih kdaj videla. Posledično je vstal, da bo spregovoril. Glas je bil nenavaden; mil, odmevajoč, a z veliko čistostjo. Medtem ko je govoril, sem dobila občutek, kot da je tančica padla iz mojih oči; ker ti je dal popolnoma drugačen vtis osebnosti, dal ti je popolnoma drugačen vtis, medtem ko je govoril, o odnosu posameznika do božanskega.

Spomnim se, ko sem ga pogledala; zdelo se mi je, da je za njim ocean zavesti, in na nek način ni bilo meja tej osebnosti. Njegovo zavedanje je bilo v njegovi notranjosti. Ko vidimo ljudi, jih vidimo omejene, ker je njihova zavest omejena na telo. Pri svamiju Vivekanandi se mi je zdelo, da je bil za njim ta ocean zavesti in na nek način je to poudarilo in žarelo skozi njegove besede. Medtem ko je Vivekananda govoril, je bila čistost te osebnosti tako velika, da se mi je zdelo, da je v njem odsevana božanskost. Bilo je, kot da je njegov um čisto jezero, ki odseva božansko svetlobo.

Svami Vivekananda; občutek jaza se je razširil v nekaj, kar je prostrano, veliko in zelo zelo čisto in zelo zelo daleč. Ker je enostavno prodrlo v notranjost in tam prebudilo nekaj, česar pred tem tam nikoli ni bilo. Nekje je rečeno, da zunaj nikoli ne vidiš nečesa, česar ni znotraj. In mislim, da je verjetno njegova velika moč bila v tem, da je zaznal božansko v vseh oblikah. Zaznal jo je do take mere, da jo je prebudil v obiskovalcih, v svojih poslušalcih, medtem ko je govoril. Druge govornike, ki sem slišala, in slišala sem najboljše, govorijo s stališča vere, da imajo vero v božansko in vse to. Začela sem spoznavati, da ta človek govori iz nečesa kar živi. Da je vsaka beseda, ki jo je spregovoril, prišla iz stanja uresničitve, takšne uresničitve, katere si navadni ljudje ne moremo zamisliti.

Mesec dni preden sem prišla v kontakt s svamijem, je pisal gospodični MacLeod, ne vem če veste kdo je. Ja. Rekel je: “Bolj in bolj čutim, da me vleče v nirvano.” O njej je govoril kot o nenavadni in čudoviti. In dve leti kasneje je umrl in sestra Nivedita je rekla, da je bolj in bolj, v njegovi prisotnosti, čutila, da stoji na obali oceana bleščeče svetlobe.

 

Miroljubni bojevnik

Miroljubni Bojevnik (Peaceful Warrior)Film Miroljubni bojevnik (Peaceful Warrior) je zelo lep film za dvig zavesti in nazoren prikaz življenjskih resnic. Priporočam ga predvsem ljudem z velikimi življenjskimi pričakovanji; vsem mladim, športnikom, uspešnim podjetnikom,.. Oziroma vsem ljudem, ki mislijo, da rabijo (le še eno) stvar/osebo/dogodek, da bodo do konca življenja srečni.

Najbolj me je pri tej zgodbi navdušilo to, da je Dan študent, ki ima VSE; dobro telo, veliko denarja, uspešen je v šoli, veliko prijateljev, punce ga obožujejo,.. A kljub vsemu ga nekaj globoko v sebi muči, čez dan si tega ne prizna, ponoči pa zaradi tega težko spi. V iskanju odgovorov naleti na človeka, ki mu razkrije modrosti življenja. Sledi nekaj citatov iz filma, razdeljenih po tematikah:

Pot je cilj

Smisel vsega mojega življenja je v tistih 20 sekundah pred sodniki, da mi podelijo zlato kolajno. Hočeš vedeti, kaj bi si o meni mislil moj oče, če bi se to zgodilo? Hočeš vedeti, kako bi se spremenilo moje celotno življenje? Kako bi bile vse trenutne težave nepomembne? Dobil bi vse, kar bi hotel. Bil bi srečen.

* Ko sva hodila, si bil ves čas vznemirjen in vesel.
+ Ja, ker sem mislil, da bom nekaj videl!
* Bil si kot otrok na božično jutro. Še sam si rekel tako. Zaradi tega si se vso pot dobro počutil.
+ Ker sem pretekle tri ure čakal, da bom videl to čudovito stvar.
* Kaj pa se je spremenilo?
+ Tu ni ničesar razen tega kamna!
* Verjetno bi ti moral to povedati, preden sva krenila na pot, kaj?

Potovanje je tisto, kar nam prinaša srečo, ne cilj.

Navlaka v glavi

Ljudje niso to, kar razmišljajo. Mislijo, da so, in to jim povzroča vse vrste žalosti.

Razum je samo refleksni organ. Na vse se odziva. Vsak dan ti napolni glavo z milijoni naključnih misli. Nobena od teh misli ne razkrije o tebi prav nič več kot pega na konici nosu.

Smeti so tu gori (v glavi). To je prvi del tvojega treninga, da se naučiš, kako se znebiti vsega, česar ne potrebuješ tu notri.

Skoraj vse človeštvo delijo tvoje občutke, Dan. Če ne dobiš tistega, kar hočeš, trpiš. In celo tedaj, ko dobiš točno to, kar hočeš, kljub temu trpiš, ker tega ne moreš zadržati za vedno.

Ranljivost in nadzor

Bistvo bojevnika ni v popolnosti ali zmagi ali neranljivosti. Bistvo je v popolni ranljivosti. To je edini resnični pogum.

Predaš se samo nečemu česar nisi in ne boš nikoli imel – nadzoru. Sprejmi, da ne nadzoruješ tega, kar se ti bo zgodilo.

Odgovore išči znotraj sebe

Začeti moraš zastavljati boljša vprašanja.

Vsak ti govori, kaj počni in kaj je dobro zate. Nočejo, da iščeš svoje odgovore. Radi bi, da verjameš njihovim. Jaz hočem, da nehaš zbirati informacije zunaj sebe in jih začneš zbirati iz svoje notranjosti. Ljudje se bojijo tega, kar imajo v sebi, a to je edini kraj, kjer bodo kdajkoli našli, kar potrebujejo.

Moč/življenje je v sedanjem trenutku, TUKAJ in ZDAJ

Znebi se navlake. Navlaka je vse, kar te ovira pri edini stvari, ki je pomembna, pri tem trenutku. Tukaj. Zdaj.

Nisi v sedanjosti, ne živiš.

Ta trenutek je edino kar imaš.

In ko boš resnično tukaj in zdaj, boš presenečen nad tem, kaj lahko storiš in kako dobro.

Ko postaneš bojevnik, se naučiš meditirati pri vsakem dejanju.

Kje si, Dan? Tukaj. V katerem času? Zdaj. Kaj si? Ta trenutek.

Ostale modrosti bojevnika

Bojevnik deluje. Le tepec se upira.

Življenje je izbira. Lahko izbereš da si žrtev ali vse ostalo kar želiš biti.

+ Ne vem, kaj naj zdaj storim.
* Prvo spoznanje bojevnika.
+ Kaj?
* Da NE VE.

Znanje ni isto kot modrost. Modrost je delovanje.

+ Treniram sedem dni na teden, 50 tednov na leto.
* Zakaj tako veliko?

Paradoks. Življenje je skrivnost. Ne zapravljaj časa s tem, da ga skušaš razumeti.

Sprememba. Vedi, da nič ne ostane enako.

* Si srečen?
+ Kaj ima sreča opraviti s čimerkoli?
* Vse.
+ Moj oče ima obilo cvenka, šolo delam z levo roko, same desetke dobivam. Imam krasne prijatelje, v odlični formi sem in sam spim samo takrat, ko to hočem.
* Zakaj torej ne moreš ponoči spati?

Bolj počasi jej. Mogoče boš kaj okusil.

Smrt ni žalostna. Žalostno je to, da večina ljudi sploh ne živi.

 

Steve Jobs: Ostanite lačni, ostanite norčavi

Po novem je govor preveden v slovenščino, podnapisi pa so tudi integrirani v video na youtub-u. (Iz googla, kjer je imel preko 100.000 ogledov, so ga zbrisali zaradi “kršitve avtorskih pravic” oz. nekaj takšnega.) Govor je odličen, tudi zaradi tega, ker gre za v svetu zelo uspešnega človeka, in je lepo videti, da živi oz. je iz svojih, tudi precej grenkih, življenjskih preizkušenj potegnil določene Modrosti. Čeprav ne vem, koliko tega dejansko živi..

O povezovanju točk/dogodkov, o zaupanju intuiciji in srcu, o zaupanju v življenje:

Kajti verjeti, da se bodo točke v življenju povezale, ti bo dalo zaupanje, da slediš svojemu srcu četudi te vodi stran od dobro znane poti, in to bo naredilo vso razliko.

Ne dopusti, da te glas mnenja drugih odtegne od tvojega notranjega glasu, in najpomembnejše, imej pogum, da slediš svojemu srcu in intuiciji. Nekako že vesta, kar si resnično želite postati. Vse ostalo je postranskega pomena.

O življenjskih lekcijah:

Takrat se je zdelo kot zdravilo slabega okusa vendar se mi zdi, da ga je pacient potreboval. Včasih vas bo življenje udarilo v glavo s kosom opeke. Ampak ne izgubite vere.

Imej rad tisto kar delaš ali pa najdi način kako opravljati neko delo, da ti bo v zadovoljstvo. Če še nisi našel, išči naprej, ne zadovolji se z nečim kar ti ne ustreza. Stara modrost potrpeti, tu ne deluje:

Vaše delo bo izpolnjevalo velik del vašega življenja in edini način, da ste resnično zadovoljni je, da počnete tisto, kar je za vas enkratno delo – dobro delo. In edini način, da opravljate dobro delo je, da ljubite tisto, kar počnete. Če ga še niste našli, iščite naprej in se ne ustalite. Kot pri vseh srčnih stvareh boste vedeli in začutili, ko ga najdete.

Vsak bo nekega dne umrl, potrebno se je zavedati tega. Zakaj bi torej metali čas in energijo nekam, kamor nam ne ustreza, zakaj bi živeli življenje nekoga drugega. Pri tem nam koristi vprašanje:

Če bi bil danes moj zadnji dan mojega življenja, ali bi storil karkoli od tega, kar nameravam početi danes?

Kajti skoraj vse – vsa zunanja pričakovanja, ves ponos, ves strah pred osramočenjem ali porazom in neuspehom – vse te reči odpadejo pred obličjem smrti – in pusti le tisto, kar je bilo zares pomembno. Zavedanje, da ‘boš umrl’, je najboljši način, ki ga poznam, da se izogneš pasti, ki te vodi k razmišljanju, da imaš kaj izgubiti. Si že gol. Zato ni nobenega razloga, da ne bi sledil svojemu srcu.

Ko se človek/znanost zapre v dogme, ko misli da je že vse pogruntal in ve vse kar je za vedeti, tedaj je konec z njim. Zato ostani večni začetnik, večni otrok. Ali povedano drugače:

Ostanite lačni. Ostanite norčavi.

 

Celotni govor

(Steve Jobs 12 Junij, 2005 – univerza Stanford)Hvala. Počaščen sem da sem danes tukaj z vami ob slavju ene najboljših univerz na svetu. Po pravici povedano, nikoli nisem diplomiral in to je najbližje, kar sem prišel. Danes bi vam rad povedal tri zgodbe iz mojega življenja. To je to. Nič takega. Samo tri zgodbe. Prva zgodba govori o povezovanju točk.

Zapustil sem Reed Kolidž že po prvih šest mesecih, vendar sem ostal tam kot kapljica nadaljnjih 18 mesecev, preden sem dokončno opustil šolanje. Zakaj sem torej zapustil kolidž? Začelo se je še preden sem se rodil. Moja biološka mati je bila mlada neporočena diplomirana študentka, ki se je odločila, da me bo dala v posvojitev. Prepričana je bila, da naj bi me posvojili diplomirani ljudje, tako je bilo vse pripravljeno da me takoj po rojstvu posvojita odvetnik in njegova žena. V trenutku ko sem privekal na svet pa sta se zadnjo minuto odločila, da želita punčko. Tako so moji starši, ki so bili na čakalni listi, sredi noči dobili klic: “Dobili smo nepričakovanega fantka. Ga želite?” In rekli so: “Seveda.” Moja biološka mati je pozneje ugotovila, da moja mati ni nikoli diplomirala in da moj oče ni nikoli dokončal srednje. Tako ni hotela podpisati še zadnjih dokumentov o posvojitvi. Popustila je šele nekaj mesecev kasneje, ko sta moja starša obljubila, da me bosta poslala na kolidž.

To je bil začetek v mojem življenju. In sedemnajst let pozneje sem šel na kolidž, vendar sem naivno izbral kolidž ki je bil skoraj tako drag kot Stanford, in vsi prihranki mojih delovno-razrednih staršev so bili zapravljeni za mojo šolnino. Po šestih mesecih nisem videl nobene vrednosti v tem. Nisem imel pojma kaj želim početi v življenju in ni mi bilo jasno kako mi bo kolidž pri tem lahko pomagal. In tako sem zapravljal ves denar, ki so ga moji starši privarčevali v njihovem celotnem življenju. Zato sem se odločil izpisati in zaupal, da se bo vse izteklo v redu. Bilo je kar strašljivo takrat, vendar ko gledam nazaj, je bila to ena izmed najboljših odločitev, kar sem jih sprejel. Isto minuto ko sem se izpisal, sem lahko nehal hoditi na predpisana predavanja, ki me niso zanimala in se posvetil drugim, ki so mi bila veliko bolj zanimiva.

Ni bilo vse romantično. Nisem imel svoje sobe, zato sem spal na tleh v prijateljevih sobah. Zbiral sem steklenice coca-cole za 5 cent-no vračilo, da sem si lahko kupil hrano in ob nedeljah prepešačil 10km čez mesto, da sem lahko dobil en dober obrok na teden v Hare Krišna templju. Bilo mi je všeč. Večino tega na kar sem naletel, s sledenjem radovednosti in intuiciji, se je kasneje izkazalo za neprecenljivo. Naj vam postrežem na primeru.

Reed kolidž je v tistem času ponujal verjetno najboljše izobraževanje s področja kaligrafije v celotni državi. V kampu je bil vsak poster, vsaka nalepka na predalu čudovito ročno izdelana. Ker sem se izpisal iz faksa in mi ni bilo potrebno hoditi na redna predavanja, sem se odločil da izberem kaligrafijo, da se naučim kako narediti take stvari. Naučil sem se oblikovati ‘serif’ in ‘Sans -serif’ pisave, vseh vrst variacij prostora med različnimi tipi kombinacij črk, skratka vse kar ustvari čudovito tipografijo. Bilo je čudovito, zgodovinsko in umetniško na način, ki ga znanost ne dojame in zdelo se mi je fascinantno.

Nič od tega ni sicer niti dišalo po ničemer praktično uporabnem v mojem življenju. Vendar deset let kasneje, ko smo oblikovali prvi Macintosh-ov računalnik, se je vso to znanje vrnilo nazaj. In vse smo vgradili v Mac. Bil je prvi računalnik s čudovito tipografijo. Če se ne bi nikoli pridružil tistim predavanjem, Mac ne bi nikoli imel toliko različnih načinov proporcionalno razširjenih črkovnih zapisov in ker so Windowsi samo kopirali Mac-a, je verjetno da jih noben osebni računalnik danes ne bi imel.

Če se ne bi izpisal, se verjetno ne bi nikoli pridružil predavanjem kaligrafije in osebni računalniki mogoče ne bi imeli čudovite tipografije, ki jo imajo.

Seveda je bilo nemogoče povezati točke v prihodnost, ko sem bil še na kolidžu, bilo pa je zelo zelo jasno ozreti se nazaj 10 let pozneje. Še enkrat, ne moreš povezati točk, če gledaš naprej v prihodnost. Povežeš jih lahko šele, ko se ozreš nazaj. Zato moraš zaupati, da se bodo točke nekako povezale v prihodnosti. Moraš zaupati nečemu: svojemu občutku, svoji usodi, svojemu življenju, svoji karmi – čemurkoli. Kajti verjeti, da se bodo točke v življenju povezale, ti bo dalo zaupanje, da slediš svojemu srcu četudi te vodi stran od dobro znane poti, in to bo naredilo vso razliko.

Moja druga zgodba govori o ljubezni in izgubi. Imel sem srečo. Našel sem kar sem rad počel že zgodaj v življenju. Woz in jaz sva ustanovila Apple v garaži mojih staršev, ko sem bil star 20let. Trdo sva delala in v desetih letih je Apple zrasel od samo naju v garaži v 2-bilijona dolarjev vredno podjetje z več kot 4.000 zaposlenimi. Ravno sva prišla ven z novo kreacijo, Macintosh-om, leto preden sem dopolnil 30let in potem sem bil odpuščen. Kako te lahko odpustijo iz podjetja, ki si ga ti ustanovil? No, ko je Apple rasel, sva najela nekoga, za katerega sem misli da je zelo talentiran da bi vodil podjetje z mano in prvo leto so se stvari razvijale dobro. Potem pa so se najine vizije za prihodnost pričele razhajati in posledično je prišlo do razdora. Naš svet direktorjev je potegnil z njim. Tako, da sem bil pri tridesetih zunaj-in zelo javno zunaj! Kar je bil fokus mojega celotnega odraslega življenja je odšlo. In bilo je uničujoče. Resnično nisem imel pojma, kaj naj v naslednjih mesecih počnem. Zdelo se mi je, da sem razočaral celotno generacijo podjetnikov, da sem izstopil iz vlaka, ki je odpeljal mimo mene. Dobil sem se z Davidom Packardom in Bob-om Noycem in se jima skušal opravičiti, da sem na tak način vse zafrknil. To je bil zelo javen polom in pomišljal sem celo na pobeg iz Doline. Ampak nekaj se mi je počasi pričelo svitati. Še vedno sem rad počel stvari, ki sem jih delal. Razvoj dogodkov na Applu se ni spremenil niti malce. Bil sem zavrnjen ampak sem bil še vedno zaljubljen. In tako sem se odločil, da začnem vse od začetka.

Takrat nisem opazil, vendar se je kasneje moja odpustitev iz Appla izkazala za najboljšo stvar kar se mi jih je kdaj zgodila. Teža uspeha je bila nadomeščena z lahkotnostjo tega, da sem bil spet začetnik manj siguren glede vsega. Svoboden sem vstopil v najbolj kreativno obdobje v svojem življenju. V naslednjih petih letih sem ustanovil podjetje z imenom ‘NEXT’, drugo podjetje z imenom ‘PIXAR’ in se zaljubil v prelepo žensko, ki je kasneje postala moja žena. PIXAR je postalo prvo podjetje v svetu, ki je ustvarjalo računalniško animirane filme, tako imenovane ‘TOY STORY’ in je zdaj eno najuspešnejših animacijskih študijev na svetu.

V neverjetnem razpletu dogodkov je podjetje Apple kupilo podjetje NEXT in jaz sem se vrnil k Applu in tehnologijo, ki smo jo razvili pri podjetju NEXT je v osrčju Applovega trenutnega razcveta, in Lorene in jaz uživava v prekrasni družini.

Globoko sem prepričan, da se nič od vsega tega ne bi zgodilo, če me ne bi odpustili iz Appla. Takrat se je zdelo kot zdravilo slabega okusa vendar se mi zdi, da ga je pacient potreboval. Včasih vas bo življenje udarilo v glavo s kosom opeke. Ampak ne izgubite vere. Prepričan sem, da je bila edina reč, ki me je gnala naprej, to, da sem užival pri tem, kar sem počel. Poiščite tisto kar imate radi, kar vam je všeč in to drži tako za delo, ki ga opravljate, kot za vaše najdražje, vaše ljubimce. Vaše delo bo izpolnjevalo velik del vašega življenja in edini način, da ste resnično zadovoljni je, da počnete tisto, kar je za vas enkratno delo – dobro delo. In edini način, da opravljate dobro delo je, da ljubite tisto, kar počnete. Če ga še niste našli, iščite naprej in se ne ustalite. Kot pri vseh srčnih stvareh boste vedeli in začutili, ko ga najdete. In kot vsa pomembna spoznanja, postajajo boljša in boljša s starostjo in zorenjem. Tako da, iščite naprej, ne ustalite se.

Moja tretja zgodba govori o smrti. Pri mojih 17-ih sem prebral nekaj približno takega: “Če živiš vsak dan kot da je tvoj zadnji, boš nekega dne najverjetneje imel prav.” To je naredilo vtis name in od takrat dalje, zadnjih 33 let, se vsako jutro pogledam v ogledalo in vprašam: “Če bi bil danes moj zadnji dan mojega življenja, ali bi storil karkoli od tega, kar nameravam početi danes?” In kadarkoli je moj odgovor ‘ne’ preveč dni zapored, vem, da moram nekaj spremeniti. Spomniti se, da ‘bom kmalu mrtev,’ je najpomembnejše orodje, ki sem ga kdaj koli srečal, ki mi je pomagalo pri velikih življenjskih odločitvah. Kajti skoraj vse – vsa zunanja pričakovanja, ves ponos, ves strah pred osramočenjem ali porazom in neuspehom – vse te reči odpadejo pred obličjem smrti – in pusti le tisto, kar je bilo zares pomembno. Zavedanje, da ‘boš umrl’, je najboljši način, ki ga poznam, da se izogneš pasti, ki te vodi k razmišljanju, da imaš kaj izgubiti. Si že gol. Zato ni nobenega razloga, da ne bi sledil svojemu srcu.

Pred približno letom dni so mi diagnosticirali raka. Imel sem pregled ob 7:30 zjutraj in jasno je pokazalo tumor na trebušni slinavki. Niti vedel nisem kaj točno trebušna slinavka je. Zdravniki so mi povedali, da gre zagotovo za obliko raka, ki ni ozdravljiva in da lahko pričakujem, da ne bom živel dlje kot 3 – 6 mesecev. Moj zdravnik mi je svetoval naj grem domov in uredim svoje stvari, kar v zdravniški kodi pomeni ‘pripravi se na smrt.’ Pomeni poskusiti in povedati svojim otrokom vse kar misliš, mislil si, da imaš naslednjih 10 let, da jim poveš, a imaš le nekaj mesecev. Pomeni, da poskrbi, da bo za družino in najbližje kolikor mogoče lahko. Pomeni posloviti se.

S to diagnozo sem živel ves dan. Kasneje istega večera so opravili še biopsijo, kjer so potisnili endoskop po mojem grlu preko trebuha vse do črevesja, vstavili iglo v mojo trebušno slinavko in dobili nekaj celic iz tumorja. Jaz sem bil omamljen, vendar moja žena, ki je bila poleg, mi je povedala, da ko so gledali celice pod mikroskopom, je doktor pričel jokati, ker se je izkazalo, da je zelo redka oblika raka trebušne slinavke, ki je ozdravljiv z operacijo. Operirali so me in z vso hvaležnostjo, sem zdaj v redu.

To je bilo moje najbližje srečanje s smrtjo in upam, da tudi najbližje, ki ga bom imel naslednjih nekaj desetletij. Glede na preživeto, vam lahko zdaj z malo večjo gotovostjo zatrdim, da ko je smrt bila uporaben in popolnoma intelektualen pristop v principu življenja: “Nihče ne želi umreti.” Niti ljudje, ki želijo v nebesa, ne želijo umreti da bi do tja prišli, pa vendar, smrt je destinacija, ki si jo vsi delimo. Nihče ji še ni ušel. In prav je, da je tako, kajti smrt je najverjetneje edina najboljša iznajdba življenja. Je življenjsko spremenljivi agent, odstrani staro, da utre pot novemu. Ravno ta trenutek zdaj, si novi ti. Ampak nekega dne, ne daleč od tega trenutka, boš postopoma postal star in boš ‘odstranjen.’ Žal mi je, da se sliši tako dramatično, vendar je prav resnično. Tvoj čas je omejen, zato ga ne meči stran tako, da živiš življenje nekoga drugega. Ne bodi ujet v dogme, kar pomeni živeti z rezultati tistega, kar mislijo drugi ljudje. Ne dopusti, da te glas mnenja drugih odtegne od tvojega notranjega glasu, in najpomembnejše, imej pogum, da slediš svojemu srcu in intuiciji. Nekako že vesta, kar si resnično želite postati. Vse ostalo je postranskega pomena.

Ko sem bil mlad se spomnim krasne publikacije, imenovane ‘Vse Zemeljski katalog,’ ki je bil neke vrste Biblija moje generacije. Kreiral jo je Stuart Brand, ne daleč od tu živeči iz Menlo Parka In ustvaril jo je s svojim poetičnim navdihom. To je bilo v poznejših šestdesetih, pred osebnimi računalniki in notesniki torej je bilo vse natipkano, ustvarjeno s škarjami in Polaroid aparati. Kot nekakšen Google v papirni obliki, 35 let preden se je google sploh pojavil. Bilo je idealistično, prepleteno s prijetnimi zapiski in velikimi zaznamki. Stuart in njegova ekipa so objavili nekaj izvodov omenjenega kataloga in ko se je zadeva utekla, so izdali zadnji izvod. Bilo je sredi sedemdesetih in bil sem vaših let. Na zadnji strani zadnjega izvoda je bila slika zgodnjega jutra podeželske ceste, kjer se lahko znajdete ko štopate, tisti, ki ste v srcu avanturisti. Pod sliko je bilo zapisan komentar: “Ostanite lačni. Ostanite norčavi.” To je bilo njihovo sporočilo v slovo, ko so prenehali z objavljanjem kataloga. “Ostani lačen, ostani norčav.” In to sem si vedno želel samemu sebi. In sedaj, ko ste diplomirali da začnete novo, to želim tudi vam. “Ostanite lačni. Ostanite norčavi.(Stay hungry. Stay foolish.)

Najlepša vam hvala.
(Prevod: Sara)

ostanite lačni ostanite norčavi
Vir slike

Naj bo inspiracija tudi vam!

Predsednik nagovori medije

Že velikokrat sem omenil tale govor John F. Kennedy-a, 27. aprila leta 1961. Sedaj je končno preveden v slovenščino.

Dame in gospodje, beseda tajnost je neprijetna v svobodni in odprti družbi. In mi kot ljudje, smo po naravi in zgodovinsko proti tajnim družbam, tajnim prisegam in tajnim postopkom. Dolgo časa nazaj smo se odločili da nevarnosti prekomernega in neupravičenega prekrivanja dejstev močno presegajo nevarnosti, zaradi katerih naj bi bilo to opravičeno. Celo danes je malo vrednosti v nasprotovanju grožnjam zaprte družbe s posnemanjem njenih samovolnjih omejitev. Celo danes je malo vrednosti v ohranitvi naše države, če naše vrednote ne preživijo skupaj z njo. Obstaja zelo velika nevarnost, da bo naznanjena potreba po povečanju varnosti zasežena s strani tistih, ki nestrpno hočejo razširiti njen namen do skrajnih meja uradne cenzure in prikrivanj. Tega ne nameravam dopustiti do obsega, ki je v moji kontroli. In noben uradnik moje administracije, naj bo njegov položaj visok ali nizek, civilen ali vojaški, ne sme interpretirati mojih današnjih besed kot izgovor za cenzuro poročil, da zaduši nesporazume, da prikrije naše napake, ali prikrije tisku in javnosti dejstva, ki si jih zaslužijo vedeti.


http://www.youtube.com/watch?v=r4qqJPBZxTY

Kajti po vsem svetu nam oporeka enotna in kruta zarota, ki računa predvsem na tajne posle za širjenje svojega vpliva – na infiltraci namesto invaziji, na prevratu namesto izboru, na ustrahovanju namesto svobodni izbiri, na gverilstvu ponoči namesto vojske podnevi. To je sistem, ki je vpoklical ogromna človeška in materialna sredstva v močno povezano zgradbo, v zelo učinkovito mašinerijo, ki vključuje vojaške, diplomatske, obveščevalne, ekonomske, znanstvene in politične operacije. Njihove priprave so tajne, ne javne. Njihove napake so zakopane, ne na naslovnicah. Njihove disidenti so utišani, ne poveličevani. Noben strošek ni vprašljiv, nobena govorica natisnjena, nobena skrivnost razkrita.

Noben predsednik se ne bi smel bati javnega preiskovanja njegovega programa. Kajti preko tega preiskovanja pride do razumevanja, in iz tega razumevanja pride podpora ali nasprotovanje. In oboje je potrebno. Ne prosim vaših časopisov, da podpirajo administracijo, ampak vas prosim za pomoč v gromozanski nalogi informiranja in opozarjanja Ameriških državljanov. Kajti imam popolno zaupanje…..v odziv naših državljanov kadarkoli so popolnoma informirani.

Jaz niti ne bi mogel zadušiti oporekanja med vašimi bralci – celo pozdravljam ga. Ta administracija namerava biti iskrena do svojih zmot, kajti moder mož je nekoč rekel: “Zmota ne postane napaka, dokler si jo pripravljen popraviti.” Mi nameravamo sprejeti popolno odgovornost za naše napake in pričakujemo, da boste pokazali na njih, ko jih bomo zgrešili.

Brez razprave, brez kritike nobena administracija in nobena država ne more uspeti – in nobena republika ne more preživeti. Zaradi tega je Atenski zakonodajalec Solon razglasil za zločin, če se je kak državljan uprl oporekanju. In zaradi tega je bil naš tisk posebno zasčiten s prvim členom ustave – edini posel v Ameriki posebno zaščiten z ustavo – primarno ne za duhovičenje in zabavo, ne da napihne nepomembno in čustveno, ne da enostavno da javnosti to kar hočeampak da obvešča, da prebuja, da refleksifa, da jasno razloži naše nevarnosti in naše priložnosti, da pokaže na naše krize in naše izbire, da vodi, oblikuje, izobražuje in včasih celo razjezi javno mnenje.

To pomeni večji obseg in analiziranje mednarodnih sporočil – kajti nič več ni daleč in tuje, ampak na dosegu roke in domače. To pomeni večjo pozornost za izboljšanje razumevanja poročil kot tudi izboljšanje prenosa. In to končno pomeni, da mora vlada na vseh ravneh zadostiti svojim zahtevam, da vam omogoči največjo možno informiranost zunaj najožjih meja nacionalne varnosti.

Tako je tiskani medij tisti – zapisovalec človeških dejanj, čuvaj njegove vesti, prenašalec njegovih sporočil – od katerega pričakujemo moč in pomoč, prepričani, da bo z vašo pomočjo človek postal to, za kar se je rodil: svoboden in samostojen.