Archive for the 'ŽŽŽ-Osnovno' Category

Le Eden je

Nikoli mi nisi dal opore,
od tebe pa nikoli nisem dobil ljubezni..
Niti mi teh reči nikoli
ne bosta sposobna dati..
Niti jih od vaju nič več ne rabim.

Vesta… Tudi po vajini zaslugi sem spoznal,
da je v končni fazi le Eden,
ki mi lahko prinese vse to,
in ta ni iz tega sveta!

Poučne zgodbice: Ujeti lev

Iz knjige Anthony de Mella, Žabja molitev II.

Lev se je znašel v ujetništvu in pripeljali so ga v koncentracijsko taborišče, kjer je na svoje začudenje našel še druge leve, ki so bili tam že leta, nekateri celo vse življenje, saj so se tam rodili. Kmalu je spoznal družbene dejavnosti levov v taborišču. Povezovali so se v skupine. Ena skupina se je ukvarjala s socializacijo, druga je prirejala predstave, spet druge se je udejstvovala kulturno in njen namen je bil skrbno ohranjanje navad, tradicije in zgodovine tistih časov, ko so levi živeli v svobodi. Druge skupine so bile religiozne – večinoma so se zbirale, da so prepevale ganljive pesmi o džungli prihodnosti, kjer ne bo ograj. V nekaterih skupinah so se zbirali literarno in umetniško navdahnjeni levi, še v drugih revolucionarno usmerjeni – ti so se združili zato, da bi kovali zarote proti tistim, ki so jih ujeli, ali proti drugim revolucionarnim skupinam. Sem in tja je izbruhnila revolucijo, ena skupina je uničila drugo, ali pa so levi pobili vse paznike, ki so bili takoj nadomeščeni z drugimi.

Ko se je novi prišlec razgledoval naokrog je opazil leva, kj je bil videti vedno globoko zatopljen v misli, samotnež, ki ni pripadal nobeni skupini in se je večinoma držal daleč stran od vseh. Nekaj nenavadnega je bilo na njem, kar je po eni strani druge navdajalo z občudovanjem, po drugi strani pa s sovražnostjo, kajti njegova navzočnost je vzbujala strah in dvom vase. Rekel je novemu prišlecu: “Ne pridružuj se nobeni skupini. Ti ubogi bedaki se ukvarjajo z vsem, samo ne z bistvenim.”
“In kaj je to?” je vprašal novi lev.
Preučevati lastnost ograje.

Komentar de Mella: Nič – res čisto nič – drugega ni pomembno!

 

In še druga zgodbica, v knjigi takoj za prejšnjo:

Človekov položaj je odlično opisan v anekdoti o ubogem pijancu, ki je pozno ponoči stal pred parkom, stresal ograjo in vpil: “Pustite me ven!”