Tag Archive for 'Sri Ramakrishna'

Sri Ramakrishna ~ Sedem (7) nivojev zavesti

iz ‘The Gospel of Sri Ramakrishna
http://www.ramakrishnavivekananda.info/gospel/volume_1/06_brahmo_devotees_i.htm:
(opomba: se oproščam (pravzaprav se ne, ampak ker že ni boljše besede oz. je ne najdem) da nisem prevedel — mogoče prevedem kdaj kasneje)

“The Vedas speak of seven planes where the mind dwells. When the mind is immersed in worldliness it dwells in the three lower planes — at the navel, the organ of generation, and the organ of evacuation. In that state the mind loses all its higher visions — it broods only on ‘woman and gold’. The fourth plane of the mind is at the heart. When the mind dwells there, one has the first glimpse of spiritual consciousness. One sees light all around. Such a man, perceiving the divine light, becomes speechless with wonder and says: ‘Ah! What is this? What is this?’ His mind does not go downward to the objects of the world.

“The fifth plane of the mind is at the throat. When the mind reaches this, the aspirant becomes free from all ignorance and illusion. He does not enioy talking or hearing about anything but God. If people talk about worldly things, he leaves the place at once.

“The sixth plane is at the forehead. When the mind reaches it, the aspirant sees the form of God day and night. But even then a little trace of ego remains. At the sight of that incomparable beauty of God’s form, one becomes intoxicated and rushes forth to touch and embrace it. But one doesn’t succeed. It is like the light inside a lantern. One feels as if one could touch the light, but one cannot on account of the pane of glass.

“In the top of the head is the seventh plane. When the mind rises there, one goes into samadhi. Then the Brahmajnani directly perceives Brahman. But in that state his body does not last many days. He remains unconscious of the outer world. If milk is poured into his mouth, it runs out. Dwelling on this plane of consciousness, he gives up his body in twenty-one days. That is the condition of the Brahmajnani. But yours is the path of devotion. That is a very good and easy path.

 

Povedano še malo drugače: Nadaljuj z branjem zapisa: ‘Sri Ramakrishna ~ Sedem (7) nivojev zavesti’

Sri Ramakrishna ~ Svoboda, služabnik, samota

objavljam že objavljeno
 

Ampak imeti v mislih idejo “jaz sem svoboden” je zelo dobro. Če vedno znova in znova ponavljate, “jaz sem svoboden, jaz sem svoboden”, postanete svobodni. Velja pa tudi, da če neprestano govorite, “jaz sem ujet (bound), jaz sem ujet”, v resnici postanete ujeti. Tisti, ki neprestano ponavlja, “jaz sem grešnik, jaz sem grešnik”, tak človek bo zagotovo padel. Namesto tega bi morali reči, “opeval (chant) sem Njegovo Ime, kakšen greh lahko sploh imam, kakšno omejenost?”

 

“Ti si Gospod in jaz sem Tvoj služabnik.” To je zelo dober odnos. Toliko časa, dokler imate svoje telo za resnično, toliko časa imate občutek ločenosti; ‘jaz’ in ‘Ti’. V tem primeru je odnos ‘jaz sem služabnik Gospoda’ pravilen odnos. Percepcija ‘Jaz sem On’ ni prava.

 

Družite se s svetimi ljudmi – pogosto morate iti k tistim, ki častijo Gospoda (bhaktas), ali k zelo pobožnim ljudem (sadhu). Ne boste se mogli osredotočiti na Gospoda, če dan in noč živite v središču posvetnih aktivnosti in v družini. Zaradi tega morate sem ter tja iti v samoto in meditirati na Boga. Na začetku se je zelo težko osredotočiti na Gospoda, če pogosto ne greste v samoto.

Ko je sadika še mlada, mora biti ograjena. Brez ograde jo bodo koze in krave pojedle.

Samoten kotiček in gozd so prostori, kjer lahko meditirate. In vedno imejte dobre misli. ‘Le Gospod je resničen, večna substanca, vse ostalo je neresnično, minljivo.’ S takšnim razlikovanjem (discrimination) se boste otresli minljivih reči sveta.

 
 
P.S. dejanski datum objave 29. februar
 

Sri Ramakrishna ~ Poučevanje ljudi

 

Prišel sem v imenu svojega Očeta in me nočete sprejeti. Če pride kdo drug v svojem imenu, ga boste sprejeli. ~ Jezus, Janezov evangelij 5,43

 

Kathamrita; 1. knjiga, 1. poglavje:

Sri Ramakrishna (ostro) – Za ljudi v Kalkuti je moderno, da predavajo in vodijo druge k luči. Kako bi sami sebe pripeljali k luči, tega ne vedo. Kdo si ti, da boš učil druge? Ta, ki je Gospod vesolja, On bo učil. Ta, ki je naredil to vesolje, luno, sonce, letne časa, človeška bitja in zveri, Ta, ki je poskrbel, da ljudje in zveri ne bodo lačni, in naredil starše, da vzgajajo in ljubijo, Ta bo učil. On je toliko naredil, ali ne bo tudi tega poskrbel? Če je potreba po učenju, bo Bog zagotovo naredil tako, da bodo ljudje razumeli. In tudi, Bog je antaryamin (poznavalec notranjega srca). Če je kakšna napaka pri čaščenju glinene podobe, ali On ne ve, da Njega kličejo? On je zadovoljen s takšnim načinom čaščenja. Zakaj bi te morala boleti glava zaradi tega? Glej na to, da boš sam imel jnana (modrost) in razvijaj bhakti (predanost Bogu, čaščenje Boga).

Govoril si o čaščenju glinenih podob. Četudi so narejene iz gline, morajo biti čaščene. Gospod sam je poskrbel za različne oblike čaščenja. Ta, ki je Gospod vesolja, je naredil vse to, da ustreza ljudem na različnih stopnjah življenja. Tudi mati svojim otrokom pripravi hrano tako, da vsak dobi, kar mu ustreza.

 

Kathamrita; 4. knjiga, 27. poglavje

Sri Ramakrishna – Če ne dobite Božjega ukaza, ne morete učiti drugih. Potem ko je prispel od Vedenja, je Shankaracharya (oz. Adi Shankara, indijski filozof, op. pr.) obdržal ‘jaz znanja’, da je lahko učil človeštvo. Ampak pridiganje, če Njega niste spoznali! Kaj dobrega lahko to prinese ljudem?

Šel sem k Nandan Bagan-u, Brahmo Samaj. Ko so opravili s čaščenjem, je voditelj govoril iz govorniškega odra. Medtem ko je bral vnaprej pripravljeno predavanje, je pogledoval naokoli. Celo ko so meditirali, je sem ter tja odprl oči, da bi videl, kaj se dogaja.

Tisti, ki ni spoznal Boga, ne more dajati pravih navodil. Kakšno reč lahko pravilno pove, a naslednje, kar bo rekel, bo popolna zmešnjava.

 

Kathamrita; 1. knjiga, 6. poglavje:

Vprašanje – Ali lahko ‘nedozoreli jaz’ ustvari organizacijo?

Sri Ramakrishna – Rekel sem Keshab (Chandra) Sen-u (vodja bengalijske organizacije Brahmo Samaj, op. pr.); da ‘jaz’ sem voditelj organizacije, ‘jaz’ sem to naredil, ‘jaz’ dajem navodila človeštvu, ta ‘jaz’ je ‘nedozoreli jaz’. Zelo težko je promovirati religijo. Brez božjega ukaza to ni mogoče. Njegov ukaz je potreben. Na primer, Sukadeva je prejel ukaz, da recitira zgodbo o Bhagavatu. Nič ni narobe, če nekdo pridiga in poučuje človeštvo, potem ko je videl Gospoda in prejel Njegov ukaz. ‘Jaz’ takšne osebe ni ‘nedozoreli jaz’, je ‘dozoreli jaz’.

Prosil sem Keshab-a, da se odpove ‘nedozorelem jazu’. Nič ni narobe, če imate ‘jaz služabnika’ ali ‘jaz sem bhakte’.

Govoriš o organizaciji. Toliko ljudi jo zapušča. Keshab je rekel: “Gospod, v teh treh letih so ljudje iz te skupine šli nazaj k drugi skupini. Celo neprijazne izraze so uporabljali, ko so zapuščali.” Rekel sem: “Ali ne vidiš znamenja? Kaj se zgodi, če hočeš ljudi takoj narediti za svoje učence?

 

Ne glejte na to, kar drugi govore o vas, kako vas imajo (trenutno) radi, glejte raje na to, da boste Bogu všečni..
 

Dodano, 05. marec, 2012
Gospel of Sri Ramakrishna, prva knjiga, 7. poglavje

Naloga duhovnega učitelja je zares zelo težka. Človek ne more učiti ljudi brez direktnega ukaza od Boga. Ljudje vas ne bodo poslušali, če boste učili brez takšne avtoriteta. Takšno učenje nima moči. Najprej morate spoznati Boga, preko duhovne discipline ali kako drugače. In tako, oboroženi z avtoriteto od Boga, lahko predavate.

Če prejmete ukaz od Boga, ste lahko učitelj in govorite kjerkoli. Tisti, ki ima avtoriteto od Boga prav tako prejme Njegovo moč. Le takrat lahko opravljate težko nalogo učitelja.

(…)

Kako je sploh mogoče za človeka, da drugega osvobodi od spon sveta? Le Bog, Stvarnik tega sveta – te iluzije, lahko reši ljudi. Ni drugega rešitelja kot veliki Učitelj, Sat-chit-ananda. Kako je sploh mogoče, da ljudje, ki niso spoznali Boga in prejeli njegovega ukaza, ki niso opremljeni z božjo močjo, da druge rešijo zapora tega sveta?

 

Sri Ramakrishna ~ Spoznanje Boga

Sri Ramakrishna Paramahamsa Sri Ramakrishna Paramahamsa (18. Februar, 1836 – 16. Avgust, 1886). Mistik iz 19. stoletja, Indija, učitelj Svamija Vivekanande.

——————————

Iz Kathamrite:

Ne glede na to, koliko je nekdo preštudiral knjig, vse je zamanj, če ni ljubezni in pobožnosti (bhakti) do Boga, če ni močne želje da Ga spoznamo. Navaden učenjak brez razlikovanja (discrimination, viveka) in ne-navezanosti (non-attachment, vairagya) ima svojo pozornost zakoreninjeno na ‘poželenju in pohlepu’ (ali ‘ženskah in zlatu’). Jastreb leta visoko, ampak njegove oči so uprte v mrtve živali (charnel pits where carcasses of animals are burnt).

Znanje, ki človeka vodi k spoznanju Boga je resnično znanje. Vse ostalo je nepomembno.

(…)

To, da Bog obstaja lahko ugotovimo, če pogledamo v vesolje. Ampak eno je, če o Njem slišimo, drugo, če Ga vidimo, in spet čisto nekaj drugega, če z Njim govorimo. Nekateri so slišali o mleku, drugi so ga videli, in tretji so mleko pili. Nekdo je vesel, če vidi mleko, ampak mleko ga naredi močnega in poživi le, če ga pije. Mir je mogoče doseči, ko vidiš Boga; nekdo občuti blaženost in ga ta poživi le, če se z Njim pogovarja.

Želja po odrešenju in koprnenje po Bogu je odvisno od pravega časa.

učenec: Nimam časa, da bi se zatekel k Bogu.

Sri Ramakrishna (smeje): Res je, če ni še pravi čas, se nič ne zgodi. Pred spanjem je deček rekel svoji materi: “Mati, prosim zbudi me, ko bom zaklical klic narave.” Mati je odgovorila: “Sin, pritisk klica te bo sam zbudil. Jaz te ne rabim buditi.”

Bog se je že odločil, kaj bo vsak prejel. Tašča je včasih dajala določeno vsoto riža svojim snaham, odmerjeno s skodelico. Dekleta niso dobile dovolj riža. En dan, na veliko veselje deklet, se je skodelica razbila. Tašča je nato rekla: “Lahko plešete in vriskate, moji otroci, ampak količino lahko prav tako dobro odmerim s svojimi rokami.'”

Daj Gospodu pooblastilo (power of attorrney).

Kaj drugega lahko storiš? Predaj Njemu vse kar imaš in daj Njemu pooblastilo. Naj On naredi, kar smatra, da je zate najboljše. Če daš svojo odgovornost velikemu človeku, ti ne bo nikoli škodoval.

Seveda je potrebno delati vaje. Ampak obstajata dve vrsti duhovnih aspirantov. Eni imajo naravo majhne opice, in drugi naravo majhne mačke. Mali opici nekako uspe, da se drži svoje matere. Ravno tako, nekateri aspiranti mislijo, da če hočejo doseči Boga, morajo velikokrat ponoviti Njegovo ime, meditirati določen čas, in narediti določeno količino vaj. Ta vrsta aspirantov skuša doseči Boga z lastnimi napori.

Na drugi strani, mala mačka se ne more držati svoje matere. Vse kar naredi je, da se uleže kjer je, in mijavka svoji materi – naj mati naredi karkoli hoče. Mati mačka jo včasih nese v posteljo, ali pa jo posadi zraven kopice drv. Mati jo bo dvignila z gobcem in jo nesla kamorkoli hoče. Ravno tako, so določeni aspiranti, ki ne računajo koliko duhovnih vaj naredijo; kolikokrat ponovijo njegovo ime, kako dolgo meditirajo in tako naprej. Oni le ihtijo in ga kličejo z velikim hrepenenjem. Bog jih sliši in ne more ostati odsoten, ampak se jim pokaže in jim dovoli, da Ga vidijo.