Tag Archive for 'denar'

Špicparkeljc ali kako so illuminati nategnili človeštvo

spicparkeljc-rumpelstiltskin-rumpelstilzchen

Za vso to civilizacijsko dogajanje bi lahko bil arhetip/prispodoba zgodba o Špicparkclju (povezava na youtube video) ():

Oče ni mogel več plačevati davkov, zato se zlaže, da ima njegova hči poseben dar in lahko “iz slame naredi zlato”. Kraljevi odposlanec to izkoristi, pripelje njegovo hči pred kralja, mu pove zgodbo – kralj pa, sicer pravičen in dober kralj, ker je njegovo kraljestvo v dolgovih in revščini (kasneje izvemo da zaradi tega, ker je njegov svetovalec/illuminati denar na skrivaj kradel – denar lahko uporabimo tudi kot metaforično, neka pomembna lastnost oz. znanje: na primer, pristna religioznost, metafizično/duhovno znanje brez zavajanja, skrb za zemljo, sposobnost pridelati si hrano in poskrbeti za svojo okolico,..) ni imel druge izbire in dodeli blagoslov, da klet napolnijo s slamo, katera naj bi do jutra postala zlato. To je uvod v to godljo – sedaj prihaja bistveno:

Dekletce joče in joče, ker se ji niti sanja ne, kako bi spremenila slamo v zlato, in če tega ne bo storila, bodo njo in njenega očeta obesili. Za to štorijo nekako izve škrat (ne vemo kako) in se prikaže v njeni sobani. Pravi, da on lahko naredi iz slame zlato, in da je pripravljen priskočiti na pomoč, vendar hoče nekaj dragocenega v zameno. Dekletce mu podari prstan in zjutraj je sobana polna zlata, vsi na dvoru zadovoljni. Vendar pokvarjeni svetovalec pravi, da bo to premalo zlata, in da bi izkoristili priliko in ga naredili še več. Kralj nekako neodločen, a pritrdi. Drugi večer ista zgodba, dekletce da škratu v zameno družinski medaljon, katerega ji je podarila njena pokojna mama. Na dvoru zopet vsi zadovoljni, vendar bi imeli še več zlata – zakaj pa ne, če lahko, kdo ve, kdaj se bo takšna prilika spet ponudila. A ta naloga je zadnja. Kralju, ki je dobrega srca, se dekletce sicer smili a ne more nič ukrepati, ji pa obljubi, da se bo z njo poročil. Dekletce zaprejo v veliki skedenj, dekletce vsa obupana, kajti tokrat škratu nima kaj dati. Škrat se pojavi, ves presrečen – končno je pišel do kopčije, katero je očitno ves čas nekako načrtoval – nekaj hoče v zameno. Dekletce obljublja vse bogastvo: “Ko bom kraljica, vam bom lahko dala vse bogastvo sveta.” A škrat tega noče, on ima vse to na voljo, če lahko iz slame naredi zlato, in zlato marsikaj velja pri ljudeh, torej si lahko kupi skorajda karkoli želi – zato to ponudbo odkloni in pravi: “Bogastvo – kaj mi bo? Želim si veliko več od tega, nekaj živega. Svojega prvorojenca mi boš dala!” [1]

spicparkeljc_prvorojenec_bogastvo_

Bodoča kraljična se malo obotavlja, škrat še dodatno podpiha situacijo in dekletce kajpak privoli – nekako si verjetno misli, da se bo že izmuznila. Zjutraj zlato, dekletce postane kraljična, rodi otroka, sina. Pojavi se škrat. Hoče otroka. Kraljična mu ga ne da: “Rajši umrem, kakor da ti izročim detece.” A škratu je obljubila, “dala si besedo”, in obljuba presega fizične zakone: škrat tleskne s prsti in otrok se pojavi v njegovem naročju. Kraljična joka in ihti, in prosi škrata, da tega pa naj ne naredi, in nekako se škrata to le dotakne oz. uživa v njeni agoniji, in se odloči, da ji da tri dni časa, da ugotovi njegovo pravo ime, “moje ime je največja skrivnost, če ga uganeš, lahko sinka obdržiš” [2]. Prvi večer nič, drugi večer nič, tretji večer kraljičini prijatelji zaidejo globoko v gozd in slišijo škratovo ime: “Danes kuham, cvrem in pečem; jutri po otroka stečem. Dobro da nihče ne ve, da mi Špicparkeljc je ime.” (Škrata je izdala njegova lastna aroganca in vzvišenost.)

Škrat ju pri tem zaloti in s čarovnijo ustvari okoli njih labirint, s katerega naj ne bi prišla nazaj – vsaj ne v pravem času. Škrat gre še zadnji večer h kraljici, jutro se bliža, in ravno pravi čas kraljičina odposlanca (nekako le najdeta izhod) prideta in povesta ime [3]. Ko kraljica pove škratovo ime, škrat začne goreti in z ognjem za petami odhiti iz palače.

spicparkeljc_izgubamoci
 

[2] Kraljična je izvedela njegovo ime, njegovo bistvo, njegovo največjo skrivnost, tisto srž/jedro/srce, ki je poganjalo njegovo hudobijo, in ko je izvedela za to bistvo, se je znala tudi pred tem zavarovati in ubraniti, kar pomeni konec škratove moči. Preneseno v sedanji čas: enkrat, ko bodo ljudje DOJELI kaj je bistvo temnih sil, illuminatov, šele tedaj se bodo znali ubraniti njihovih napadov in jih tudi poraziti. Vse dokler pa bomo nasedali nekim pravljicam o svobodi, demokraciji, možnosti soodločanja, veličini civiliziranega življenja, kako lepo in edino pravilno je biti podjetnik/politik/pravnik/zdravnik/doktor, kako lepo je živeti meščansko/aristokratsko življenje na račun drugih.. vse do tedaj pa bodo zganjali raznorazne proteste in organizirali državljanske forume, a spremenilo se ne bo nič.
 

[1] Še bolj pomembna pa je škratova izjava: “Bogastvo – kaj mi bo? Želim si veliko več od tega, nekaj ŽIVEGA. Svojega prvorojenca mi boš dala!” Illuminati imajo vse, imajo denar, imajo v rokah ključne/strateške pozicije moči, imajo v rokah inštitucije, organizacije, določene naravne vire – imeli so jih že od vsega začetka svojega delovanja. Prav tako imajo v rokah tudi veliko ozemlja, tako da tega zares niti ne rabijo. A največja dragocenost na tem planetu ni zlato in naravni viri, ampak ČLOVEŠKA DUŠA [glej in premisli že o stokrat omenjenem viru: Zgodba tvojega suženjstva, npr]. Zato bi illuminati radi osvojili to poslednjo trdnjavo in se z njo hranili in napajali. Te dragocenosti pa ne morajo kar tako z lahkoto dobiti, potrebno je ogromno spretnosti, manipuliranja, laganja in zavajanja, znanja psihologije, (človeka lahko fizično sicer zasužnjijo, a na ta način jim je duša nedostopna – na nek način).. In tako so si ti hudički izmislili marketing in propagando, kjer bodo ljudem dali neke ultimativno LAŽNE dobrine: uživaško življenje, hrana, pijača, potešitev seksualnih potreb, velike hiše, stanovanja, vile, avtomobili, vsak dan nova oblekca, novi čevlji, življenje brez bolečine in odgovornosti, brez truda in napora,… Pokazali so, kako lahko z tehnologijo in znanjem nadomestimo fizično delo.

A vse ima svojo CENO, kot pravijo starejši ljudje. In cena za vse te užitke, tehnologijo,… Petdeset let nazaj, ko smo več ali manj živeli v materialni revščini, tega ni bilo mogoče videti, a danes, danes postaja precej očitna cena tehnologije in tega, da smo sužnji svojim užitkom. Imamo ogromno reči, a si jih ne upamo uporabiti oz. nimamo časa za njih. Ljudje, ki delajo 12 ur na dan, lahko imajo sicer veliko denarja, a nimajo časa za uporabo. Ko končno pridejo do časa na stara leta, nimajo zdravja in energije. Ljudje, ki imajo veliko časa in energije, nimajo denarja, ker tisti egoistični prasci šparajo za svojo penzijo, za svojo lažno in utopično in nikoli videno prihodnost. Hkrati so si pa svet takšen naredili, da če nisi podjetje/institucija, če nimaš papirjev in potrdil, in če ne izstaviš računa, ne moreš nič narediti. Hkrati pa rabiš denar za vsako pizdarijo; vsak hoče le denar, usluga, blagovna menjava – to je ničvredno, tega nihče ne rabi niti noče. Lahko imajo velika posestva, materialno blagostanje, ženo, otroke, psa, a nimajo časa se z njimi ukvarjati. Ne morejo si vzeti dneva prostega, ne upajo si gledati v zvezde, ne upajo si zakuriti tabornega ognja,… Pridejo domov, in vse kar se upajo je to, da se zicnejo pred televizijo… Mislijo, da so svobodni, a bolj zasužnjeni kot kdajkoli v zgodovini kali-juge; in njih duša je več ali manj prodana.

P.S. Še en primer verjetno marsikdo od vas pozna. Gresta na obisk ali k vam pride kakšen malo bolj premožen podjetnik, se pripelje z lepim novim dobrim avtom (bmw, mercedes, in podobno), in seveda mladoletniki zelo navdušeni. Mladino podjetnik vzame s seboj na testno vožnjo ali jim da celo avto za vozit – navdušenje izjemno. In sedaj bi mladci kar na enkrat tudi oni sami imeli tak avto in o tem sanjarijo, in so marsikaj pripravljeni za to narediti (to je sicer bolj redko, a vendar). In idealno za tega podjetnika bi bilo, če si na ta način na svojo stran in biznis pridobi novo delovno oz. kakšno drugačno silo, energijo, se razširi. No, seveda mladci ne morajo imeti takoj svojega avtomobila, za to morajo marsikaj narediti in se marsičemu odpovedati (s čimer sicer ni nič narobe), je pa močno problematično, če se v zameno za dodatni denar odpovejo etiki, morali, poštenosti, in gledajo zgolj na to, da bodo čim hitreje zaslužili in čim prej imeli možnost voziti se s takšnim avtomobilom. Kar se mnogokrat zgodi.. in za nekaj časa imajo malo veselja, potem velikokrat sledi precej krut konec (nezmožnost odplačevanja kreditov oz. starih dolgov).. Ujamejo se na limance in v nepomembne reči vložijo ogromno svoje energije, od česar pa konec koncev nimajo nič – pridobi le podjetnik/sistem..
 

[3] V vseh teh pravljicah, spomnim se še nekaterih drugih Grimovih – pa tudi ostalih mitih, je vedno neka rešitev iz nastale godlje. A zahteva precej napora in spust v podzemlje in obračun z zlom/hudičem (glej Joseph Campbell, Power of the Myth). Če se dobro izteče, če je avantura uspešna, lahko junak in njegovo kraljestvo na koncu konča z dodatnimi vrednotami in dobrinami, ki jih na začetku ni imel. Na primer, v tej naši zgodbici dekletce postala kraljica, kraljestvo pa je preskrbljeno z zlatom za mnogo, mnogo let. Torej, če vržemo illuminate s prestola, lahko imamo nek svoboden način življenja, takšen kot ga imajo na primer domorodna plemena, hkrati pa imamo v lasti tudi izredno napredno tehnologijo, katero uporabljamo takrat, ko je to potrebno; tehnologija služi nam in ne mi tehnologiji [npr, Nassim Haramein – Verjamem (I Belive)]. ČE je/bo spust v podzemlje oz. obračun s hudičem uspešen.
 
 
P.S.S. Podobno tematiko o izdaji, ki jo prikazuje Špicparkeljc, najdemo tudi v Zgodbah iz Narnije: Lev, čarovnica in omara. Ko Edmund prvič pride v Narnio (sledi svoji sestri Lucy), se izgubi in naleti na temno/snežno kraljico/čarovnico. Snežna kraljica presenečena, ko vidi novi obraz. Da ga spodbudi k besedi mu pričara pladenj zanj odličnih (mandeljevih) piškotov, in ugotovi, da je človek, Adamov sin; s tem pa je povezana tudi prerokba o koncu zime in njenega vladanja. Kraljica mu obljubi, da lahko dobi še več slastnih piškotov, a le v njenem gradu in če s seboj pripelje svoji dve sestri in svojega brata. Edmund poln strahospoštovanja nad njeno veličino in očaran nad njenimi dobrimi piškoti obljubi, da bo to storil. V zameno za ene uboge pričarane piškote je pripravljen izdati svoji sestri in brata. —- Prenešeno to v sedanji čas: kaj vse je zaslepljeni človek danes pripravljen storiti za malo večjo plačo, bolj debelo denarnico oz. večje številke na bančnem računu; nekaj malega posvetne moči, vpliva in prepoznavnosti,.. ? …. ….
 
 

Trinitas IX ~ dokumentarci

(posodobljeno: 25. februar, 2012)

Že kar nekaj časa je minilo, od kar so se začela vsa ta raziskovanja glede alternativnega dogajanja v svetu, od kar so se začeli množično pojavljati predavanja, dokumentarci, intervjuji,.. Teh nekaj let pa tudi pomeni, da je večina boljših reči dosegljiva na internetnih video portalih (ne le na torrentih), še bolj pomembno je pa to, da je dosti dokumentarcev/predavanj/intervjujev PREVEDENIH. Če že niso prevedeni v slovenščino, so prevedeni v hrvaščino/srbščino — mlajši razumejo angleško, starejši srbo-hrvaško, tako da imamo v Sloveniji vse pokrito.

Torej, izgovorov za ignoranco je čedalje manj.
 
 

Aaron Russo (14. februar, 1943 – 24. Avgust, 2007), “America – From Freedom To Fascism” (2006) (Amerika od slobode do fašizma);

Amerika od slobode do fašizma (America – From Freedom To Fascism) from ckobalino on Vimeo.

Denarni sistem in davki (predvsem “income tax”). FED – ameriška centralna banka; dekret o ustanovitvi bil podpisan na nesrečen dan, 22. december, 1913, v času pred-božičnih praznikov, ko je bila večina kongresnikov bila doma. Malo nepazljivosti in evo.. Na podel način uzakonijo nepoštenost/krajo, potem pa se ti isti ljudje sklicujejo na zakonodajo.

(@50.20) Sistem ne prizanaša nikomur, zaradi prevelikih dolgov se je moral boksarski prvak
Joe Louis
(May 13, 1914 – April 12, 1981) pojavljati v kvizih, sprejemal je turiste v Las Vegas hotelu, postal je profesionalec v wrestlingu (v 50ih in 60ih letih – pri precej pozni starosti),.. Vse zato, da bi odplačal dolgove oz. davke , na denar, ki ga je prejel od boksarskih dvobojev, čeprav večino tega denarja ni videl oz. ga je doniral.
Nekako spominja na Orwella in Živalsko farmo (gledal risanko), ko je umrl konj, najbolj delavna in koristna žival, kako so prašiči (novi vladarji farme) njegovo smrt vzeli neosebno in jo celo izkoristili za to, da so pridigali o tem, kako je potrebno služiti skupnosti (katero so oni vodili in nadzorovali, kar pomeni, da so imeli prvi pravico do vseh virov in dobrih reči, ostanke so pa ostale živali dobile).
 
 

John Pilger, The War on democracy (2007)
; Obvezno za razumevanje naših politikov ter naših “svobodnih in neodvisnih” medijev.

Rat protiv demokratije (The War On Democracy) from ckobalino on Vimeo.

Na primer, v Venezueli, so bogataši, kateri imajo svoje vile v Miamiju, Florida, ZDA, vodili zelo agresivno medijsko kampanijo preko komercialnih televizijskih postaj proti Hugo Chavezu. Imajo vile doma, imajo vile v tujini, medtem ko večina živi v revščini.. in potem se čutijo ogrožene, če bodo imeli predsednika, ki ne bo podpiral njihovih razvad..
 
 

John Perkins, intervju, Confessions of an Economic Hit Man (knjiga izdana leta 2004) (ni preveden, je pa vseeno zelo v redu)

Klasika: “sex, money and power” (seks, denar in moč). Neke vrste novodobni korporacijski odposlanec, prva udarna sila korporacijskega imperija v državah tretjega sveta.. … … … Vidimo ga v mnogih dokumentarcih, med drugim v islandskem dokumentarcu ‘Dreamland (2009)’, ki je bil nekaj mesecev nazaj (maj 2011?) predvajan na RTVSLO1 – kako so Islandci namesto bank reševali ljudi.
 
 
 

Od odmevnih je preveden še npr. The Money Masters; če prav razumem, je prevod pripravila srbska skupina 52 ljudi. Hrvatje imajo oddajo Na robu znanosti (Na rubu znanosti), ob petkih na HRT1 okoli polnoči; med drugim so že večkrat gostili David Icke-ja. Dokaj spodbudno..

Nekaj dobrih praks na tem področju imamo tudi mi, na primer 4everlogic, s številnimi slovenskimi predavatelji in predavanji, ter theendgame984 z ravnokar/danes prevedenim/objavljenim The American Dream (Ameriške sanje).
 

Skratka.. raziskujte, iščite, oborožite se z znanjem in modrostjo, opazujte, analizirajte, primerjajte, povežite se s podobno mislečimi ljudmi,.. prakticirajte to v vsakdanjem življenju,.. Resnica je zunaj, resnica je znotraj – Resnica JE – še vedno, le prebiti/prebijati se je potrebno do nje. Tudi preko navidezne/lažne/wannabe resnice, ki je na žalost v zadnjem času prav tako zelo močna..
 

Transcend the FED, transcend the banks and transcend all they represent.
 

Trinitas II ~ denar je energija, čutni užitki, minimalistično življenje

denar je energija, tako pravijo, oni. “In kot energija denar ni ne slab ne dober.” Se ne bi strinjal, denar, trenutno takšen kot je, je manifestacija temnih sil, že v samih temeljih. Kdor gledal kakšen dokumentarec na temo denarja (money as debt npr), mu/ji je to jasno.
  Kot energija, gre denar od množice v roke peščice ljudi, ki nato tega denarja/energije ne vračajo nazaj, ampak ga uporabijo za kopičenje moči in tekmovanje z drugimi, ki so ravno tako množici pokradli denar (pod najfinejšimi pretvezami). Takšen ignorantski odnos “elit” pripelje do uničenja tako njih samih, kot degradacije množice. Primeri slavnih in uspešnih ljudi. Ali pa plemstva, ki ni vedelo kaj počne in so se šli vojne, spletkarstva, zapeljevanja, izdaje, so se nažirali,… ljudje pa, od koder so dobili hrano in vso podporo, pa na robu preživetja..
  Torej, da, denar je energija. Tako kot elite na materialnem nivoju srkajo denar od ljudstva, tako na bolj subtilnih nivojih srkajo energijo; čustveno, mentalno in tudi duhovno/dušno.
 

čutni užitki ali križarska vojna zoper vegane? ne da se mi spuščati in na široko razlagati vsej svojih vidikov, ker zahteva preveč energije in ne vem, če je smiselno… Bi pa rekel, če malo priredim Jungovo izjavo, da “bo človek naredil vse, ne glede na to kako absurdno je, da živi in zaščiti svoje leno, uživaško življenje”. Ker Bog je svojemu izbranemu ljudstvu lepo zapovedal, kaj smejo početi in česa ne smejo početi, kaj lahko jedo in kaj ne smejo jesti. Med drugimi smiselnimi prepovedi, kasneje pride na vrsto tudi prepoved uživanja svinjine! (Leviticus 11) Islam tudi prepoveduje uživanje svinjine! Le lenobni Rimljani, so si nekako izmislili (oz. priredili), ko so prevzeli krščanstvo, da sta Jezus in Pavel dovolila uživati vse po vrsti – kar je vzeto iz konteksta (večinoma se sklicujejo na apostolska dela 10).
  Pomeni le to, da je težko videti preko materialnega sveta, preko telesa, preko mesa, preko hrane in čutnih užitkov, in tako so dovolili jesti vse, brez kakšnih resnih zapovedi in prepovedi (načeloma je požrešnost eden od 7ih glavnih grehov). In to kar imamo danes, je le nadgradnja te mentalitete.. Ni pomembno kaj jemo, dokler je dobrega okusa.. in industrija/marketing to nevednost zelo rada izkorišča..
 

minimalistično življenje;
odvažanje odpadkov v naravo –>
ne odvažati odpadkov v naravo, ampak na smetišča –>
(reciklaža) ne odvažati odpadkov na smetišča, vendar je potrebno čim več reciklirati –>
(ekološko, etično) tudi reciklaža ni dovolj, potrebno je kupovati kvalitetne izdelke –>
(minimalistično življenje) vse to je že v redu, ampak najprej se je potrebno prepričati, ali določene reči sploh potrebujemo, potrebno je živeti s čim manj stvarmi.
   En takšen primer minimalističnega življenja je to, da ima človek (moški ali ženska) pobrite lase; ker potem gre manj sredstev za pranje las, manj vode in šampona se porabi, in ne vem kaj še vse…
  Ali pa to, kar spodbujajo določeni ekološko usmerjeni dokumentarci (preberete komentarje, npr earth 2100); da je potrebno ljudi strpati v mesta, ker “smo tako ali tako največja nesnaga tega planeta in bi bilo za planet in vse boljše, da nas ne bi bilo!” Kako že pravi tisti rek, “spremenite se ali umrite”. Očitno smo ta spremenite se čisto pozabili oz. predpostavljamo, da je to nemogoče, zato ne ostane nič drugega, kot da umremo. Superca!…
  Zatorej, ne minimalistično življenje, ampak sveto življenje, življenje po zapovedih, življenje po Evangeliju, življenje v skladu z Etiko, življenje v skladu z Resnico! Živite svoje poslanstvo, naredite, tisto, za kar ste bili ustvarjeni, kar vam je Bog položil v srce/dušo/globljo_naravo (ne mislim tu na uživancijo in posvetna poželenja).. Kajti notranje stanje zavesti posledično ustvari zunanji svet. Še enkrat več tolle.
 

Kam vlagati denar v času finančne krize

Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer uničujeta molj in rja in kjer tatovi vlamljajo in kradejo; nabirajte pa si zaklade v nebesih, kjer jih ne uničujeta ne molj ne rja in kjer tatovi ne vlamljajo in ne kradejo. Kjer je namreč tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce.
~ Jezus, Matej 6:19

Najprej razčistimo besedno zvezo “finančna kriza.” Zgleda, da je to zopet nekaj, kar nas je doletelo iz neba. Ne duha in sluha o kakršnihkoli nevarnosti, potem pa iz nenada začne škripljati, tako da morajo celo države posredovati. Le kaj je tokrat šlo narobe, kdo ali kaj bo tokrat gnilo jabolko?

Vse skupaj me spominja na zgodbico iz knjige Kje je moj sir, kjer dva mala človeka in dve miški iščejo in kmalu najdejo veliko zalogo sira. Mala človeka, najvišje razvita kreacija stvarstva, se na novem najdbišču utaborita, saj sta končno prišla do zaželjenega cilja, končno sta uspela in sta priskrbljena za celo življenje. Potem pa se nekega dne zbudita, in zgrožena ugotovita, da je sir čudežno izginil. Seveda, kot se za ljudi to spodobi, začneta kriviti vse povprek – vsi so krivi, le onadva ne. Mali miški, primitivne živalce, pa sta sproti opažale, kako se zaloga sira manjša, in ko ga ni bilo več, sta enostavno, brez pritoževanj in slabe volje, šli naprej v lov za novim sirom. Preden je eden od dvojice malih ljudi doumel, da se je potrebno premakniti in poiskati novo zalogo sira, je sicer minilo precej časa, a situacije je bila tako nevzdržna, da ga je prisilila v premik – njegovega kolega pač ne.

In ta “finančna kriza” je tipičen primer opisane človeške ignorance. Vsak, ki je malo finančno pismen, ki res razume temelje sistema, ve, da je bilo to neizogibno. Če že pogledamo dolgove držav na prebivalca, mora biti jasno, da nekaj ne štima. Denarni sistem sploh ni težko razumeti, vse skupaj je izjemno enostavno: “Banke posojajo denar, ki ga nimajo.” Poleg tega je denar ustvarjen kot dolg, zatorej več kot je denarja več je dolga. Kar je še huje, če bi odplačali ves dolg, ne bi bilo nobenega denarja.. Finančna pismenost torej. Potrebna pa je zelo odprta glava, da lahko te stvari dojamemo, kajti težko je verjeti, da je takšna prevara sploh možna. Če hočete to razumeti si preberite zapis in dodatno gradivo v besedilu Skrivnosti denarnega sistema.

Glede krize je spodnja črta torej ta, da nismo več daleč od točke, ko se bo denarni sistem ZRUŠIL. Kajti reševanje problema z gnilimi koreninami, je teoretično nemogoče. Vse kar so naredili je to, da so ustvarili še več denarja (ustvarjenega kot dolg in ki ga bo potrebno odplačati), kar tudi pomeni, da obstoječi denar še dodatno izgublja svojo vrednost.. Kateri od komentatorjev “finančne krize” je to (v medijih) omenil, kateri od politikov? Za dva vem; eden je Ron Paul, drugi je Dennis Kucinich.

Denar = čas = energija

Toliko da malo obnovimo osnove, sicer pa to ni primarna tema tega bloga, preidimo torej k bistvu. Kam vlagati denar? Kam vlagati nekaj, kar v tem trenutku še ima veljavo vrednost, a kmalu ne bo imelo nobene?

Če spremljate ta blog, ste lahko opazili, da velikokrat poudarjam življenje v trenutku; “pot je cilj,” “delo samo sebi namen in kot tako človeka navdihuje.” Če to res razumem, potem odpade vsako divjanje in lovljenje za izpolnitvijo v prihodnosti, kajti srečen sem že v tem trenutku in zato niti ne potrebujem prihodnosti. “Če bom sedaj dovolj delal, trpel in se odrekal, si bom lahko nekoč v prihodnosti zagotovil mirno in srečno življenje.” Ampak, “prihodnost nikoli ne pride” in če “sredstva niso pripomogla k človeški sreči, tudi cilj ne bo.” Tako na osebnem (in duhovnem), kot tudi na družbenem nivoju.

Stvari torej delam iz veselja, v vsem tem uživam, ne silim se preveč, delam po svojih zmožnostih, uživam v procesu, ob vsem tem pa zaslužim precej denarja – delo postane igra.. Da, tudi to je možno, globoko v sebi to vem, in marsikdo je to že dokazal, čeprav se pri meni to še ni manifestiralo. Ni nobene potrebe, da vlagamo v finančne verige ali takšna in drugačna vlaganja, kjer z minimalno dela dobiš ogromno denarja; loto, mrežni marketing, borzna vlaganja.. To temelji na napačnemu dojemanju sveta, da lahko dobiš plačilo le za “slabe” stvari in da je delo kazen. “Moje delo in moje življenjske strasti so močno ločeni; sem v mrežnem marketingu zaradi tega, da bom lahko zaslužil dovolj denarja, da bom nekoč počel kar si res želim.” Ampak, ali ste prepričani, da nimate nič takšnega, kar lahko svetu iskreno in z največjim veseljem ponudite ter dobite za to povračilo? Ali je res nujno, da moramo ljudem prodati stvari, ki jih ne rabijo, da kaj zaslužimo?.. Je problem strah ali lenoba?
 

Kam torej z odvečnim denarjem? Če grem še malo dlje, preden odgovorim na vprašanje kam vlagati denar, poglejmo še malo širše. Vlaganje denarja v resnici pomeni vlaganje svojega ČASA in ENERGIJE. Tudi če zaupam denar svojemu borznemu posredniku, vprašanje, če bom lahko mirno gledal nihanja svojih delnic. Lahko zaupam denar posredniku za najemnine, vendar mi nikoli ne bo čisto vseeno.

“Kjer je tvoj zaklad…” Kjer je tvoj vloženi denar, tam sta tudi tvoj čas in energija. Tudi v čisto praktičnih stvareh; koliko gre časa, energije in živcev za popravilo in vzdrževanje velike hiše, kupovanje vedno novih stvari in pogovarjanja in hvaljenja z njimi pred sosedi in sorodniki? Koliko časa in energije in denarja zapravimo za svoj veliki vrt, vinograd, barko, vikend.. Vse lepo in prav, da človek malo miga ali si s stvarmi marsikaj olajša in olepša, vendar ne do te meje, da ga le te zasužnjijo. Po angleško se temu reče: “Things you own, end up owing you.”

Vlaganje vase in v odnose

Kam torej vlagati svoj preostali čas in energijo? “Ne nabirajte si zakladov…” Hja, v stvari, ki so večne, oziroma trajajo vsaj toliko časa kot bomo živeli mi. To pa pomeni vlaganje vase; v svoje dojemanje sveta, razumevanje svojih notranjih procesov, razumevanje zakonitosti vesolja,… Preko tega pa mora priti tudi do vlaganja v odnose, do boljših odnosov; z ljudmi (precej časa sem to zanemarjal), živalim, rastlinam, minerali, rekami, gorami,… – skratka s celim stvarstvom, s celim planetom.

Kajti roko na srce, z vsem smo povezani. Če ne bomo imeli zdravega odnosa do planeta in njegovih prebivalcev, no… bomo ustvarili takšen svet, kot ga imamo sedaj. Brez čistega zraka, vode, zdravih rastlin in živali, tudi ne more biti zdravih ljudi.
 

Vlaganje vase in vlaganje v odnose, bo preživelo vsakršno finančno krizo. Pa kaj če denar zgnije na banki, komu mar, saj ne delam za denar, nisem njegov suženj. Zanimivo kaj ne, koliko izgubljenih živcev in nestrpnega pričakovanja prihodnosti, ko se navidezni sistem podira. V realnosti namreč denar sploh ne obstaja in je čista izmišljotina človeka, tako kot marsikateri simbol, od katerih pa smo postali pretirano odvisni.

Prometni znaki, pravni sistem, birokracija, ura, koledar.. Saj ne pravim, da niso potrebni, vendar če se zanašamo izključno na njih, če izgubimo stik z realnostjo, lahko vidimo kakšne so posledice; ura nam pove kdaj smo lačni, zaspani, koledar nam pove kdaj je čas za počitnice… V temeljih je to posledica zaciklanosti v glavi, neprestanega in nenehnega razmišljanja, in zato je vse kar poznamo le svet številk, besed, simbolov, jedilnih menijev, ure, koledarja,.. skratka, “primarna matrica.”
 

Vse kar rabimo lahko torej dobimo tudi brez denarja. Seveda je denar v tem sistemu potreben, a paziti je potrebno, da nas ne zasužnji. In če smo ljudje preživeli tisočletja brez njega, ni vrag, da ne bi preživeli tudi ob finančnem zlomu. Če bomo le znali fleksibilno, zdravo in realno razmišljati ter svoj pogled, svoja prepričanja uskladili z zakoni narave & vesolja. Če bomo le našli stik s seboj, s tem pa s soljudmi, in znali stopiti skupaj tudi v najhujših situacijah, se nimamo česa bati.

Še to – človeka, ter s tem svet, ne bo rešil noben nov sistem, naj bo ekonomski, politični ali socialni, niti ga ne bo rešila tehnologija. Človeka lahko reši le človek sam, s tem, da se dvigne nad omejeni način razmišljanja in dojemanja sveta ter tako zasveti v novi luči, v luči, katera nam je namenjena in dana že od samega začetka.
 

Ko imaš imena in oblike,
vedi, da so začasni.
Ko imaš institucije,
vedi, kdaj se morajo njihove funkcije končati.
Če veš, kdaj prenehati,
se lahko izogneš vsakršni nevarnosti.
~ Lao Tzu

Če spoznate, da se vse stvari spreminjajo,
ni ničesar, česar se boste oklepali.
~ Lao Tzu

Trdo in togo bo zlomljeno.
Mehko in prožno bo prevladalo.
~ Lao Tzu

 

Zunanje povezave

Denar – smisel življenja – in svoboda

Danes vsak gleda le še na to, kako bo čim lažje prišel do čim več denarja. Jasno, denar lahko omogoči izredno veliko stvari; neodvisnost od staršev, svoj avto, svoje stanovanje, kasneje svojo hišo/vilo, počitnice kjerkoli na svetu, lahko si kupiš karkoli hočeš, ni ti treba prenašati šefa 5 dni v tednu.. Skratka stvari, ki jih običajnem človeku močno primanjkujeju. Skupni imenovalec bi lahko bil SVOBODA.

S svobodo je pa tako.. je iluzija.. Še vedno smo omejeni s časom, ki ga imamo le 24 ur na dan, odvisni smo od hrane, vode, svežega zraka, od narave, od stikov z ljudmi, še vedno moramo hoditi na WC, še vedno imamo takšne in drugačne potrebe, ki jih ne moramo zadovoljiti. Predvsem so pa tu psihične potrebe; nenehna potreba po več, višje, močneje, neskončna potreba po varnosti, družbenem statusu,.. nenehno nove želje..

Denar torej več kot očitno ne more prinesti resnične svobode. Kajti, v končni fazi, je resnična svoboda le v glavi, svoboda pred svojimi pošelejni in pred svojimi strahovi. To je resnična svoboda – svoboda pred umom. Pred umom, ki v končni fazi sploh ni povezan z naravnimi zakoni, ki je odtujen od Življenja, ki se smatra kot ločeno enoto v vesolju.. ta je tisti, od katerega se je potrebno osvoboditi.

Kajti zunanje omejitve bodo vedno obstajale – že samo telo je omejeno in podvrženo marsikateremu zakonu. Prav tako je naša potreba, da živimo skupaj z ljudmi, ko pa smo z drugimi ljudmi, se je pa vedno potrebno prilagajati. Ne iščimo torej zunanje svobode, iščimo pa svobodo pred omejitevami in nesmisli v svojem umu, to je edino smiselno iskanje svobode.