Tag Archive for 'dogme'

On je pa tak in tak

Nekaj neverjetnega je, koliko si ljudje delajo utvare, da nekoga poznajo. Po petih minutah pogovora si si že napravil vtis o meni, po petih minutah že vse veš kar je vedeti o meni? Po tem kar sem povedal v petih minutah, po mojem zunanjem videzu, po obleki, po avtu, po prijateljih, ki so prišli z menoj,.. si upaš delati zaključke in trditi, da veš, kakšen sem jaz, da veš, kakšna je moja osebnost, da veš, kdo sem jaz?

Pa si res prepričan, da veš vse kar je vedeti o meni. Lahko sem pa imel le slab dan, planeti niso bili v najboljši poziciji, sem vstal z levo nogo,.. A ti si upaš po 5ih minutah trditi, da veš kakšen sem jaz in me že ocenjevati in opravljati? Torej tudi poznaš moje misli, moje skrite želje, talente, strahove? Veš kakšen sem za zaprtimi vrati?

Če bi bil iskren bi rekel približno takole: “Glede na to, kar sem imel videti v petih minutah mislim to in to. Vendar pa je to le začasno stališče, ki je plod mojih prepričanj/filtrov in se lahko celotno stališče spremeni. Zato so kakršni koli dokončni zaključki popolnoma odveč.

obtoževanje
Violator3

Ampak, ti si delaš utvare, da nekoga poznaš in že po 5ih minutah si ustvariš neko bolj ali manj dokončno stališče. Zato pravijo, da je prvi vtis pomemben, kajti od takrat naprej te drugi vidijo le preko svojih prepričanj, preko nalepk, ki so ti jih napopali v 5ih minutah. Poleg tega, da so ta prepričanja filter skozi katerega vidimo svet, imajo tudi težnjo po samoohranitvi, zatorej se ne marajo prilagajati, nerada priznajo svojo zmoto. Če je potrebno raje prikrojijo resničnost, da bo ustrezala že znanemu. Nekaj malega je vidno pri optičnih iluzijah.
 

Nič drugače kot 5minutna srečanja niso stara poznanstva, ljudje, s katerimi smo preživeli precejšen del določenega obdobja. To je po eni strani še huje, kajti ljudje se tekom časa spreminjamo ali pa ne pokažemo vsega. V preteklosti smo res morda bili takšni in takšni, s tem so se tudi prepričanja še utrdila, nalepke so še toliko bolj trdno določene. Srečanje s takšnim človekom zna biti prava nočna mora, trdi namreč, da me pozna, v resnici pa me vidi še vedno takšnega, kot sem bil v preteklosti – ali bolj točno rečeno, vidi me takšnega, kot sem se kazal na zunaj v preteklosti.. Kdo pa je rekel, da je to vse, kar je vedeti o meni. Saj ne moreš poznati, kaj sem jaz zadrževal zase, kaj sem resnično imel v mislih, kakšna so bila moja resnična hrepenenja, talenti, strahovi. O tem se pa tako ali tako nismo nikoli pogovarjali, pa četudi bi se, bi le zatrli ali pa ne bi razumeli – tako da je zelo lepo, da je bilo tako.. Podobno je z ljudmi, ki jih srečujem vsakodnevno, trdijo, da me poznajo..
 

Tako da človek, ne delaj si utvar, da nekoga poznaš. Niti si ne delaj utvar, da veš kaj je za nekoga najboljše. Ne moreš poznati vseh misli, vseh hrepenenj, vseh strahov, nihče ti ne bo vsega povedal. Pa četudi bi se tak človek našel, ki bi ti vse povedal, kako pa veš, da on sebe pozna, kako veš, da ve vse kar je vedeti o sebi?
 

——————–

P.S. Največje prekletstvo so ljudje, ki mislijo oz. so celo prepričani, da te poznajo.

Recept za ustvarjanje DOGEM

sad orangutan
Naredili so poizkus:

Na začetku so dali v kletko 5 opic. Znotraj kletke je s stropa na vrvici visela banana, do nje pa vodila postavljena lestev. Kmalu je ena od opic skušala splezati po lestvi proti banani. Vendar takoj, ko se je to zgodilo, so NJO (in VSE OSTALE) opice polili z mrzlo vodo tako močno, da je banana ostala nedotaknjena.

Čez nekaj časa se je še ena opica skušala na enak način dokopati do banane, ampak rezultat je bil enak. Njo (in vse ostale opice) so polili z mrzlo vodo. Ni bilo potrebno velikokrat ponoviti, da so opice, čim se je katera od njih hotela lotiti banane, popadle po njej in ji to preprečile. Na tem nivoju so polivanje z vodo ukinili.

Sedaj so vzeli eno od opic iz kletke in jo nadomestili z novo. Ta se je seveda spet hotela lotiti banane, a so jo ostale napadle in ji to – zaradi preteklih izkušenj – preprečile. Po še nekaj poskusih se je naučila, da bo napadena vsakokrat, ko se bo skušala po lestvi približati banani.

Ponovno so zamenjali eno od starih opic z novo. Enako se je ponovilo. Nova opica se je spet poskušala povzpeti po lestvi, a so jo ostale napadle. Tudi prejšnja nova opica se je (z navdušenjem) pridružila k njenemu kaznovanju. Na ta način so postopno zamenjali vse stare opice z novimi. Vsaka od njih je dobila batine, ko se je skušala približati banani. A večina od opic sploh ni imela pojma, zakaj ji ni bilo dovoljeno vzpenjanje po lestvi ali zakaj sodeluje v pretepu.

Naposled so zamenjali vso “staro garnituro”, nobena od navzočih opic ni imela izkušnje z mrzlo vodo in vendar si niti ena ni drznila splezati po lestvi do banane. Zakaj? Ker – kolikor one vedo – “se to od nekdaj ne sme”.

3je nauki, ki jih lahko potegnem iz te zgodbice:

  1. Primer, kako nastajajo DOGME. Neverjetno je to, kako hitro so opice bile pripravljene sprejeti neko dejstvo. Sploh niso vedele zakaj, dovolj je bilo le to, da so tudi ostale to počele. Pogojevanje in programiranje. Mar smo ljudje kaj drugačni?

    Počnemo stvari, za katere sploh ne vemo od kje so, čemu so namenjene, slepi smo za posledice, ne vprašamo se o smiselnosti. Vemo le, da so jih počeli že pred nami in da se to “spodobi”. Vse se bliskovito spreminja, a nekatere dogme se še kar držijo. Tako vsakodnevne so, da jih nihče ne vidi.. Kajti če hočeš nekaj videt, rabiš nekaj za primerjat. Tega pa mi v naši globalizacijski zahodni družbi nimamo več.

  2. Primer, kako lahko peščica vlada množici. Z zelo malo truda peščica, ki ima znanje, pripravi množico do tega, da kontrolira samo sebe. Sami ne morejo bit na vseh koncih, a tudi ne rabijo, saj so opravili odlično delo.

    Zato pa vedno znova pravim, da smo mi tisti, ki to dopuščamo. Če bi opice na vsake toliko časa poizkušale, če se ne bi toliko zanašale na izkušnje in spomin, to ne bi bilo mogoče. Saj bi nekdo moral neprestano stati pri kletki. Tako bi bil potreben za eno kletko en paznik, kar pa onemogoča peščici, da kontrolira večino.

  3. Časi se spreminjajo – SPOMIN in IZKUŠNJE so lahko ovira. Več o tem prihodnjič.

Menim da je zadosti, da kaznujejo le eno opico. Zato je “in vse ostale” v oklepaju. Večina nas bremza predvsem zaradi tega, ker mislijo, da nam s tem delajo dobro. Mati ščiti otroka pred vsemi izzivi in morebitnimi poškodbami, ker ga hoče zavarovat. Ne zaveda se, da s tem onemogoča njegov razvoj. Silijo te v poklice in študij, ki veliko obeta. Saj ti hočejo omogočit lepše življenje.

Je pa preveč naivno, da bi zanikal možnost, da s tem zavarujejo tudi sebe. Če se bo otrok poškodoval, bo mati v očeh drugih ‘nesposobna mati’. Če ne bi imel uglednega poklica, je to slabo tudi za družino, kvariš družinski ugled.