Tag Archive for 'etika'

Predčasne volitve 2011, sporočilo volivcem

Še drugi del razmišljanja, da ujamem še zadnje urice pred volilnim molkom. (Zaradi tega tudi beta verzija; in bolj na hitro opisana druga in tretja točka).

Tako eni kot drugi nas prepričujejo, da so v nedeljo zelo pomembne volitve, da se jih moramo udeležiti, da se odločamo o prihodnosti Slovenije (za nadaljnja štiri leta), če se jih ne bomo udeležili in bomo volili napačno, nam huda prede.

Takšni in podobni pozivi nekako ustvarjajo stanje nujnosti, stanje kritičnosti in posledično stanje strahu in paničnosti. V strahu in paniki, so se pa v preteklosti zgodi že marsikateri nesmisli in neumnosti in se rodili marsikateri totalitarni režimi. Strah in panika sta idealna, da človeku zameglita razum in gre na volitve zaradi tega, ne da bi resnično hotel nekoga voliti, ampak zaradi tega, ker mu v nasprotnem primeru huda prede. Potem je potrebno še voliti „tapravega“ kandidata, ker sicer bo ravno tako hudo. V tej paniki se človek spet zateče k instinktom in voli tistega, kateri se kaže najmočnejši, kateri je najbolj propagiran posameznik/stranka, ne na podlagi tega, v kateri program ali človeka verjame in mu zaupa. Obstaja nekaj, čemur bojda ljudje rečejo „stran vržen“ glas, če glasuješ za nekoga, ki ne pride v parlament. Ali ni stran vržen glas ali napačno usmerjen glas tudi to, če glasujete za nekoga in povzroči marsikatero neumnost v državi? In potem bodo rekli, „hja, saj ste poznali za naš program in vedeli kaj bomo naredili, ne pritožujte se sedaj, sedaj nimate več pravice govoriti“. Slednje se mi zdi dosti huje kot prvo. (Verjetno so v starem režimu ravno zaradi tega toliko propagirali in vsiljevali udeležbo na volitvah, da je oblast imela boljšo samopodobo, ko je videla, koliko ljudi se z njimi „strinja.)

Sam ne verjamem, da se bo zaradi tega zgodilo kaj groznega. Tudi če zmaga kakšna stranka z močno večino, se ravno tako ne bo kaj groznega zgodilo. Zgolj zaradi tega ne. No, mogoče bo posledica. Posledica odpada od moralnosti, razumnosti, modrosti, resnične etičnosti, resnicoljubnosti, od Boga, oz. posledica uzakonitve laži in prevare in prostitucije med mladimi in razvratnosti. In če je že kaj nujnega, če je kaj absolutno pomembnega, potem je predanost Resnici, Dobremu, Lepemu, Ljubezni, Bogu,… Če bi kaj lahko bilo, potem je edino to, drugega nič….
 

Zakaj ne verjamem, da se bo kaj hudega zgodilo? In kar bi tudi rad, da ljudje/volivci razumejo, je:

PRVIČ. Demokracija. Država. Kaj je država? Kdo je država? Je to peščica posameznikov v vladi in njeni okolici, ali smo to vsi ljudje? Nas je država dolžna, po eni strani ujčkati in vse narediti namesto nas, po drugi strani pa od nas zahtevati absolutno pokornost in ubogljivost? Se človek vpraša v odnosu do države, „kaj mora država vse narediti zame in koliko pravic jaz imam (koliko ima država dolžnosti do mene)“ ali se človek vpraša, „kaj lahko jaz naredim za državo?“ Smo ljudje skupaj ustvarili državo ali se je država ustvarila sama oz. jo je ustvarilo nekaj posameznikov elite?.. Naj se popravim, naj bi v idealnem svetu ljudje skupaj ustvarili državo, ali naj bi bila država last peščice ljudi, ki jo za po vrh vsega uporabljajo v lastne namene? Se ljudje rodimo, da bomo sužnji državi, ali se ljudje rodimo zato, da bomo s svojimi talenti, inspiracijami, navdihi, predanosti klicu Srca, prispevali k skupnemu dobremu, prispevali nekaj „svojega“ v dobro vseh? Naj bi v „novem Jeruzalemu“ (idealnem svetu) mi povedali, kaj bomo prispevali državi, ali nam do država diktirala nekaj svojega, kar ji moramo prispevati, četudi je čisto v nasprotju z našimi resničnimi vrednotami in interesi?

Torej, znajdemo se v državi, pravijo nam v svobodni in demokratični deželi. Hkrati ti pa povedo, da pravica in celo dolžnost, ki jo imaš do države, je ta, da na vsake štiri leta (ali v skrajnih primerih kaj prej) izberemo eno od ponujenih političnih strank/opcij. Ko smo oddali svoj glas, moramo biti naslednja štiri leta tiho in se ne vmešavati v državniške posle, ker se to nas ne tiče. Četudi mislimo, da se nas tiče, se nas ne tiče, se nas ne sme. In četudi želimo kaj prispevati, ne smemo prispevati, niti ni mogoče – birokracija onemogoča. Če smo že zelo vztrajni, potem (verjetno) pravijo, da naj se vključimo v kakšno politično stranko, kjer, seveda, začnemo na dnu ali nekje na sredini, in preden prilezemo do vrha in preden imamo resnično možnost vplivanja na delovanje stranke, zelo verjetno pozabimo s kakšnimi vrednotami smo sploh vstopili v stranko. Nekako velja, če so tvoje vrednote naše vrednote, potem te sprejmemo medse, sicer ostani zunaj ali na dnu in bodi tiho. In to je skupno vsem opcijam. Razumljivo, saj si vsaka opcija želi podložnikov, katerim bo vladala.

In smešno je poslušati, oz. več se je tega slišalo včasih, kako pomembni smo in kakšno veliko čast imamo, da s svojim glasom vplivamo na prihodnost naše skupne države. „V preteklosti tega niso imeli, v preteklosti so bile kraljevine in diktature, šele v zadnjem času smo si ljudje izborili pravico odločanja – zelo velika čast za nas.“ Seveda, velika čast vplivati na življenje v skupni državi. Ampak… Ali ne vpliva VSAKO moje DEJANJE na življenje v skupni državi? Ali ni vsak moj zapravljen evro oddana volilna glasovnica? Ali ni vsaka moja namenitev pozornosti nekemu televizijskemu programu oddan volilni glas? Na primer, mleko v trgovini stane 0,80€/liter. Na družino gre na mesec 24 litrov mleka, torej 19.2 evra. Recimo, da neka trgovina v manjšem kraju zajame 100 družin, katere kupijo toliko mleka, torej gre 2400 litrov mleka v vrednosti 1920 evrov. Ampak mleko ne zraste v trgovini, mleko ne nastane na policah v trgovini, mleko nam nudi krava, kar teh časih številk in tabel večinoma pozabljamo – namesto svojim teličkom, nudi krava mleko ljudem. Če „proizvede“ neka kmetija toliko mleka, to pomeni za kmetijo 1920 evrov mesečno, kar pa je precej velika številka in verjetno bi močno olajšala preživetje manjšim kmetijam, kljub vsem stroškom. Vpliva moje početje oz. početje neke družine in posledično širše skupnosti na življenje v skupnem okolju ali ne? Podobno s televizijsko gledanostjo; vse se meri v gledanosti, gledanost pa prinaša cekinčke oz. večje številke na rečunu. Torej, če neko število ljudi ne gleda neunosti in osredotoči pozornost bolj kvalitetnim vsebinam, bomo posledično tudi na televizijskih programih videvali več kvalitetnih vsebin.

Seveda, rekli boste „Hjaaaaa…. ampak mora biti zadostno število ljudi, en sam nič ne pomeni. (Naša družina bi v enem letu zapravila 230.4 evra, če že moramo meriti v evrih, v desetih letih 2304 evre. Malo sicer, ampak to je le ena družina) “En nič ne pomeni, danes ne, v roku desetih let, pa verjetno kar precej. Če se temu enemu pridruži še en eden, in tem en in enemu še kakšen eden, so že trije, in če se tem trem pridruži še kakšen eden ali ena, so že štirje. In če ti štirje, vsak s svojim zgledom navdušijo le enega edena, potem je to že 8 eden-ov. Čisto počasi, brez kakršnihkoli revolucij, evolucijsko, počasi, a s polžjo vztrajnostjo in odločnostjo.. (8 družin na mesec 153 evrov za neko kmetijo, namesto da bi jih zapravili v trgovini – zgolj za mleko.)

In če kaj pomenijo dognanja znanosti, če kaj pomeni Skrivnost in ‘zakon privlačnosti’, če kaj pomeni, da imajo naše misli in dejanja vpliv na svet okoli nas (Gregg Branden npr), če kaj pomeni ____, potem pomeni to. Da imajo naše vsakodnevne odločitve in izbire vpliv na življenje v skupni državi in v skupnem svetu. Ampak seveda, potrebno je biti vztrajen in hoditi mnogokrat po poteh, kjer ni nobene podpore, kjer je celo sovražnost in nasprotovanja… Verjetno je sovražnost in nasprotovanje tudi zaradi tega, ker se (vsaj podzavestno) zavedajo, da imajo takšni mali in odločni koraki izjemen vpliv na prihodnost. Če bi se ljudje bolj zavedali tega, če bi vedeli kam jih njihova pot pelje, če bi se zavedali vsega tega, potem bi veliko lažje na poti tudi vztrajali.

To je prvo, kar bi rad, da imate v mislih, da je vsak zapravljen evro oddan volilni glas, da je vsaka usmeritev pozornosti oddana volilna glasovnica.
 

———zgolj okvirno, ker zmanjkuje energije časa pa ni več; vem, vem.. ——–

DRUGIČ. Prelaganje in izogibanje odgovornosti.

Na primer, prihaja čas sneženja. Zasneženih pločnikov in cest. Boste čakali na javne službe in uslužbence, da vam počistijo prostor pred blokom in klicali in se pritoževali, ali boste prijeli za lopato iz si “sami” skidali sneg? Boste klicali na občino in kako so nesposobni, tam bodo rekli,”seveda, oprostite, bomo takoj uredili”, ker vas nočejo vznemirjati, ampak naslednje leto boste pa dobili dražjo položnico za komunalo, ali se bodo pa kje drugje povečali izdatki za občino. Ker bo občina morala zaposliti ali najeti dodatne ljudi, za kar gredo dodatna sredstva, in nekdo jim mora plačati. Vi ste pa tudi oddali svojo odgovornost nekomu drugemu, kar pa vas bo naredilo le še bolj nezadovoljne, ležerne in apatične..

Ne glede na to, čigava je “pristojnost”. Vaš prag je vaša pristojnost in pika. Ne dovolite si, da vam jemljejo odgovornost.. Ker potem si lastijo pravico, da vam tudi kadarkoli pogledajo v modem in kmalu bo še v računalnik, da vam bodo lahko na daljavo popravili napako, ker jo sami ne znate…
 

TRETJIČ. Razlogov za revščino in pomanjkanje hrane ni. FIZIČNIH razlogov za to ni. Upam si trditi, da je revščina in pomanjkanje osnovnih dobrin skozi celotno zgodovino bila posledica tega, da si je nekaj ljudi – elita – prisvojila pravico in prekomerno jemala iz skupno ustvarjenih dobrin, medtem ko niso ničesar dajali v zameno.

Kar spomnite se na vsa tista nažiranja pri grkih in rimljanih. In če so ljudje lahko osvajali države tisočletja v preteklosti in bili na dolgih pohodih, potem je očitno, da pomanjkanja niso trpeli.

Mogoče bi tu priporočal film The Man Who Would Be King (1975), ki govori o dveh zahodnjakih/angležih, ki sta se odpravila v eno zahrbtno državo ____, izključno z namenom, da bi ji vladala, da bi iz plemenskih skupnosti ustanovila enotno državo.**
 

Torej, volitve. Pridružil se bom tistim, kateri ne bodo šli na volitve. (a) Ker vem, da izražam svojo voljo v vsakdanjem življenju. (b) Ker ni stranke, katera bi mi ustrezala.

Te “zelene” stranke so malo popestrile možnosti in odprle nove smernice za prihodnost, ampak so enostavno preveč “liberalne” in permisivne; popolnoma odpovedo, ko pridemo na področje etike, modrosti, znati razločevati med koristno in nekoristno svobodo, predvsem pa odpovedo na področju religijske prakse oz. religioznosti. No, o tem celo nekaj govorijo, ampak v praksi tega ni – nič hudega, nekje je potrebno začeti, in kot rečeno, sem jim hvaležen za to kar so poizkusile ponuditi. Ampak za bolj resnične in konkretne rezultate bo potrebno še precej meditirati in moliti in pošiljati Ljubezen in hoditi po poti Resnice. Nikakor se torej stvari ne končajo v nedeljo oz. ponedeljek..