Tag Archive for 'iskanje'

Rudolf Steiner: “nobenemu iskalcu ni krateno znanje, do katerega ima pravico”

Velja si zapomniti (iz začetka knjige ‘Kako doseči spoznanja višjih svetov?’ (Gnostica/Gnosis, 2000)):

Mnogi verjamejo, da je treba mojstre višjega vedenja iskati, če želimo od njih dobiti napotke. Obstajata dve možnosti. Prvič: tistemu, ki resnično stremi po višjem vedenju, ne bo žal truda. Nobena ovira ga ne bo ustavila [posledično], da bi poiskal posvečenca [bolj ali manj fizičnega], ki bi ga uvedel v višje skrivnosti sveta. Po drugi strani pa je lahko vsakomur jasno, da bo posvetitev vsekakor dosegel, če izhaja iz resnega prizadevanja po spoznanju. Za posvečene obstaja naravni zakon, ki poskrbi za to, da nobenemu iskalcu ni krateno znanje, do katerega ima pravico. Obstaja pa tudi zakon, ki pravi, da ne more do skrivnega vedenja nihče, če ni poklican. Posvečeni je toliko popolnejši, kolikor resneje upošteva oba zakona.

In tudi:

Če v sebi ne razvijemo globoko zakoreninjenega občutka, da obstaja nekaj višjega od nas samih [kar je problem arogantnih materialistov/ateistov], ne bomo mogli najti moči, da bi se razvili do neke višje stopnje. Posvečeni je pridobil moč, da je dvignil glavo do višin spoznanja, z usmeritvijo srca v najgloblje spoštovanje, v devocijo. Duhovne višine je mogoče doseči le, če stopimo skozi vrata ponižnosti. Resnično vedenje lahko dosežemo le, če se ga naučimo CENITI.

Vsako spoznanje, ki ga iščemo le, da bi si pridobili znanje, da bi v sebi nakopičili zaklade, vodi stran od te poti; vsako spoznanje pa, ki ga pridobimo z iskanjem zrelosti na poti oplemenitenja človeštva in svetovnega [ter osebnega/duhovnega] razvoja, nas popelje korak naprej. (..) Vsaka ideja, ki ne postane ideal, ubije v duši neko moč; vsaka ideja pa, ki postane ideal, ustvari življenjske moči. [1]

itd, itd,…

[1] Kopičenje znanja, brez da bi ga uporabili, brez da bi kaj (neposredno) koristilo, fizično ali duhovno/metafizično, je le izguba časa in energije. Zaradi tega univerze, univerzitetno znanje, na primer,.. le redko privede do kakšne konkretnejše transformacije življenja. … …

P.S. Podobno pravi npr. Vivekananda: Discipleship, ‘Kvalifikacije aspiranta in učitelja’, ‘Dve ptici‘.
 
 

Kdo so tvoji vzorniki, idoli, tvoje avtoritete?

Varujte se lažnih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčji obleki, znotraj pa so grabežljivi volkovi. Po njihovih sadovih jih boste spoznali.
Jezus, Matej 7:15

So to tako ali drugače slavni ljudje s televizije? So to na materialnem področju uspešni ljudje? Je to okolica, ki te neprestano preganja? So to religije in župniki? Po komu se zgleduješ, kdo vpliva nate, komu slediš, po komu se zgleduješ, kdo te ima v oblasti?

Koliko časa vidiš te ljudi, kako dobro jih poznaš, ali veš, kako se sami počutijo? Iz česa črpajo zadovoljstvo – iz zunanjega vedno spreminjajočega se sveta ali iz svoje notranjosti? So srečni, v notranjosti mirni? Imajo res vse pošlihtano, čisto vse, sploh na področju psihe, na področju notranjega miru? Si se kdaj to vprašal? Si jih lahko predstavljaš na veliki potrebi na primer?

To so zelo pomembna vprašanja. Po teh ljudeh se ti zgleduješ, ti ljudje ti hočeš ali nočeš narekujejo življenje – in ti jim to dopustiš, kajti misliš, da imajo tisto česar ti nimaš, da so našli nekaj, kar tebi manjka – pa so res ali se le pretvarjajo?

Razčisti s temi vprašanji, kajti po takih ljudeh se zgleduješ. Kam pelje ta pot pa lahko vidiš, če malo bolj podrobno pogledaš v zakulisje življenja teh ljudi, v njihovo notranjost. Tako kot se neprestano primerjamo z ZDA, spregledamo pa kaj njihov sistem povzroča veliki večini prebivalcev v njihovi lastni državi in tudi po svetu. “Drevo spoznaš po sadu.”

Ne ozirajmo se na besede množice nerazumnežev, temveč na besede peščice razumnežev.
Platon

Je take ljudi torej smiselno poslušati in jim slediti (v absolutnem smislu, kajti tudi v blatu se najdejo biseri – za to pa je potrebno lastno raziskovanje)? Ali bi si raje za začetek poiskal druge bolj pristne vodnike, ljudi, ki so na primer našli Vir miru znotraj sebe. Preko tega pa še sam našel lastnega notranjega vodnika in prišel do istega notranjega Vira. Mar ne bi bilo to bolj smiselno? Kajti zunanje okoliščine tega ne prinesejo za dolgo časa, kajti nič ni trajno – vsi pa iščemo nek stalni Vir Miru, Veselja, Ljubezni,… tega se ne da zanikati.

Misliš, da se ne da najti notranjega Vira, in da je notranje stanje nujno odvisno od zunanjih okoliščin? Misliš to le zaradi tega, ker nihče okoli tebe in po televiziji tako ne govori in deluje? “Išči in boš našel!” Ne zadovolji se z delnimi rezultati.