Tag Archive for 'izpoved'

Izpoved ameriškega vojaka


 

Mike Prysner, veteran okupacije v Iraku

Zelo sem se trudil, da bi bil ponosen na svoje služenje v vojski, a sem lahko občutil le sramoto. Rasizem ni mogel več zamaskirati realnosti okupacije. To so ljudje, to so človeška bitja. Od takrat občutim krivdo, kadarkoli vidim starejšega moškega, kot tistega, ki ni mogel hoditi in smo ga vrgli na nosila in rekli iraški policiji, naj ga odpelje. Krivdo čutim kadarkoli vidim mater s svojimi otroki, kot tista, ki je histerično jokala, in kričala, da smo hujši kot Sadam (Husein), ko smo jo prisilili, da je zapustila svoj dom. Krivdo čutim kadarkoli vidim mlado deklico, kot tisto, ki sem jo zagrabil za roko in odvlekel na ulico. Rečeno nam je bilo, da se bojujemo s teroristi, a pravi terorist sem jaz, in pravi terorizem je ta okupacija.

Rasizem v vojski je bilo dolgo časa pomembno orodje, da opraviči uničenje in okupacijo druge države. Dolgo je bil uporabljen, da so opravičili ubijanje, izživljanje (?) in mučenje drugih ljudi. Rasizem je poglavitno orožje te vlade. Je bolj pomembno orožje kot puška, tank, bombnik ali vojna ladja. Bolj uničevalen je od ‘artillery shell’ ali uničevalca bunkerjev (bunker buster) ali rakete tomahavk. Res je, da je vlada ustvarila ta bojna sredstva in jih ima v lasti, so neškodljiva, če jih ne bi nihče uporabljal. Tisti, kateri nas pošiljajo v vojno, njim ni potrebno pritisniti na sprožilec ali ___. Ni jim potrebno bojevati vojne, njim je potrebno vojno le prodati. Potrebujejo javnost, katera je pripravljena poslati vojake na ta območja, potrebujejo vojake, ki so pripravljeni ubijati in biti ubiti brez vprašanja. Zapravijo milijone za eno samo bombo, a bomba postane orožje le takrat, ko je vojaška hierarhija pripravljena izvrševati ukaze in te bombe uporabiti. Kamorkoli na zemlji lahko pošljejo vojake, a vojna bo le takrat, če se bodo vojaki pripravljeni bojevati.

Vladajoči razred, milijarderji, ki imajo korist od človeškega trpljenja, skrbi le za širjenje svojega bogastva, s tem da nadzorujejo svetovno ekonomijo. Razumite, da njihova moč leži le v tem, da nas prepričajo, da so vojna, zatiranje in izkoriščanje v našem interesu. Razumejo, da je njihovo bogastvo odvisno od njihove zmožnosti, da nas, delovni razred, prepričajo, da umiramo, da lahko oni nadzorujejo trg tuje države. In prepričajo nas v umiranje in ubijanje na podlagi tega, da nam vcepijo v glavo nekakšno superiornost. Vojaki, mornarji, marinci, letalci, nimajo nobene koristi od te okupacije. Veliki večini ljudi živečih v ZDA, ta okupacija nič ne koristi. Ne le da nimamo nič za pridobiti, ampak zaradi tega trpimo še bolj. Izgubimo ude, __ in dajemo svoja življenja. Naše družine morajo gledati krste kako jih polagajo v zemljo. Milijoni v tej državi so brez zdravstvene oskrbe, služb ali dostopa do izobrazbe, medtem ko morajo gledati to vlado, kako zapravlja 450.000 milijonov dolarjev na dan za to okupacijo. (aplavz)

Revni in delavni ljudje v tej državi so poslani, da ubijejo revne in delavne ljudi v drugi državi in naredijo bogate še bogatejše. Brez rasizma so vojaki spoznali, da imajo več skupnega z iraškim ljudstvom kot z milijarderji, kateri nas pošiljajo v vojno. (aplavz)

V Iraku sem spravil družine na cesto, in ko pridem domov, prav tako vidim družine vržene na cesto. In to je tragedija in nepotrebno ____. Moramo se prebuditi in spoznati, da resnični sovražniki niso v neki oddaljeni deželi, niso ljudje katerih imen ne poznamo in ne razumemo njihove kulture. Sovražniki so ljudje , katere poznamo zelo dobro in katere lahko prepoznamo. Sovražnik je sistem, ki se vojskuje, kadar je to dobičkonosno. Sovražniki so direktorji, ki nas vržejo iz službe (?), ko je to dobičkonosno. So zdravstvene zavarovalnice, ki nam onemogočijo zdravstveno oskrbo, kadar je to dobičkonosno. So banke, ki nam pobirajo domove, ko je to dobičkonosno. Sovražniki niso 5000 milj stran, so tukaj doma. (…) (aplavz)

 

—– šele v juliju 2011 sem opazil, da je tudi slo prevod na youtube (od julija 2010) —-


 

Ko si na tleh, in ko se počutiš osamljenega…

So trenutki, ko sem na tleh, ko mi gre vse na jetra – in to je eden takih trenutkov. Pa ne vem zaradi česa.

* Morda zaradi tega, ker je toliko zblojenih in izgubljenih ljudi, ki nasedajo marsikateri zblojeni ideji;
* ali morda zaradi tega, ker se nekateri tako hitro navdušijo nad določenimi stvarmi, brez da bi pogledali širši vidik, in s tem v ta drek spravijo še ostale;
* ali morda zaradi tega, ker ljudje, ki se ukvarjajo z duhovnostjo, ne vidijo preko omejenosti razuma in misli;
* ali morda zaradi tega, ker ljudje hočejo biti ovce, se bojijo ali nočejo razmišljati s svojo glavo;
* ali morda zaradi tega, ker sem pojedel preveč prokletega junk food-a, čeprav sem tazadnjo porcijo, ki je že bila v ustih, vrgel v sekret (tako naredim manj škode);
* ali morda zaradi tega, ker so položaji planetov in lune v napačni postavitvi;
* ali morda zaradi tega, kar vsakih 30 minut ne dobim novega osebnega mail-a;
* ali morda zaradi tega, ker statistika in komentarji na blog-u ne rastejo eksponentno;
* ali morda zaradi tega, ker ne vem kako naj se o določenih stvareh odločim;
* ali morda zaradi tega, ker bi rad kakšno pametno, dokaj pogosto, in solidno plačano službo oz. delo, pa ga trenutno ni na vidiku;
* ali morda zaradi tega, ker ne vem kako točno uresničiti vse svoje ideje in projekte;
* ali morda zaradi tega, ker bi rabil več denarja za vse svoje ideje, pa ga trenutno nimam;
* ali morda zaradi tega, ker sem na trenutke preveč len oz. me je strah narediti kakšen nov korak;
* ali morda zaradi tega, ker bi rad od določenih ljudi kaj dobil, pa tega ne dobim;
* ali morda zaradi tega, ker hočem biti slabe volje;
* ali morda zaradi tega, ker mislim, da bi moral biti dobre volje in neprestano na višku energije in nenehno vedeti, kaj je pravilna odločitev, pa to nisem oz. tega ne vem;
* ali morda zaradi tega, ker sem izgubil stik s svojim Centrom, ker sem pozabil kdo jaz sem, ker sem pozabil, da me podpira celotno vesolje;
* ali morda kaj osemnajstega?

Kdo bi vedel, le kdo…
 

Zunanja povezava: Glavo v pesek