Tag Archive for 'konec sveta'

Konec sveta in film Knowing (2009)

No, še en film na podobno tematiko, a malo drugače. Govori o koncu sveta, ki se je v zgodbi zgodil 19. oktobra. Danes je 30. okt., film sem gledal pa 20. oktobra. Svet še vedno stoji, tako da..

Mogoče objavljam to zaradi tega, ker mi služijo kot (glasno) razmišljanje o tem, kako se bodo stvari na tem svetu razpletle. Če smo realni, za karkoli resnično pozitivnega, bi se namreč moral zgoditi čudež, velik čudež. Če naj bi kakršnakoli Resnica in Modrost preživela, v takšni ali drugačni obliki, pa četudi je to le nekaj 10 ali 100 milijonov ljudi (kar je še vedno precej) se trenutno ZDI, da je to nemogoče. Enostavno premalo je resnično duhovnih ljudi, veliko preveč pretvarjanja in hinavščine,..

Ena možnost bi bila takšna in drugačna apokalipsa (atomska vojna, izbruh super vulkanov, virusi,..), kjer preživijo le nekateri ljudje, ampak kot je to bilo že večkrat predstavljeno v filmih in knjigah, imamo v takšnem mračnem svetu precej več hudobije kot jo je danes, spet se vrnemo v boj za preživetje, kjer najbolj kruti in zlobni pridejo na vodilne položaje, kjer Razum ničesar ne pomeni; le bitka za premoč in nadvlado. Bi imelo to kakšen višji smisel? Da bi živeli pekel na zemlji? Pekel, ki bi bil verjetno bistveno hujši kot je sedaj.

No, bistveno boljša različica “konca (tega) sveta”, je predstavljena v filmu Knowing, Vedenje, iz leta 2009. Predvsem iz dveh razlogov, smatram ta film za optimistično različico “konca sveta”:
 

(1) Norija je bila v hipu pokončana. En velikanski rušilni val in v trenutku vsega konec. Popolnoma nič ni ostalo od te zgrešene civilizacija: nobenega betona, asfalta, plastike, umetnih snovi, jedrskih odpadkov,.. niti ni nobenega, ki bi lahko to neumnost nadaljeval (vsaj tako je prikazano). (tega pa ni v filmu:) Življenje telesnega/materialnega se konča, za duše pa nastopi “poslednja sodba”, kjer je vsakemu “sojeno po njegovih/njenih delih”, v skladu s tem pa določena nadaljnja usoda/pot/destinacija.
(Slaba stran je to, da je bilo marsikaj lepega uničeno, četudi se je tisto najboljše ohranilo.)

knowing(2009)-ending2-wave

(1b) Zaključek je zelo lepo speljan, precej duhoven bi lahko rekli. Glavni igralec je bil ravno priča odhodu svojega sina na “Noetovo barko”, sam pa se pelje nazaj v mesto k svoji družini. V mestu že vlada tipičen kaos: ulice prepravljene, ropajo trgovine, dim, požari, vpitje, panika, vojska, tanki,.. A protagonist čisto ‘skuliran’, čisto miren; zunaj razdejanje, on pa posluša Betovnovo 7. simfonijo (Allegretto) – perfektno. Nobenega divjanja, nobenega bežanja od usode, panike, strahu, negotovosti, skrbi za preživetje, (lažnega) upanja,.. nič od teh neumnosti. Ve kaj ga čaka, in s tem nima nobenih problemov. Pride do svoje družine, z očetom se pobotata, nato se z mamo in sestro objamejo, in v globokem krščanskem (njegov oče je bil namreč pastor) miru pričakajo zadnje dejanje. “-To ni konec, sin. -Vem.” (-This isn’t the end, Son. -I know.)

(2) Planet je bil sicer uničen, vendar se je ohranilo tisto, kar je bilo Dobrega — in to je tudi najpomembnejše.
Modrost bo svojo duhovno evolucijo nadaljevala drugod, v dosti bolj prijaznih okoliščinah — kdo bi si lahko želel kaj več od tega?

knowing (2009) - ending - new beginning
 

Torej, smrt, konec (telesnega) življenja, je za vsakim vogalom, nihče ne ve kaj ga čaka jutri. Lahko se res zgodi takšen scenarij, kjer trči meteor na zemljo in v hipu je vsega konec. In kaj tedaj?

No, “duhovnost začne s tem vprašanjem” (kaj ostane po smrti) in “konča se z odgovorom”.
Jezusov evangelij: “ne veste ne dneva ne ure”, že pred dva tisoč leti je bilo to rečeno. “Nenehno molite”, “nenehno se posvečujte”, “glejte, da vam srca ne bodo prevzeta s pijanostjo, požrešnostjo in skrbmi za to življenje”, bodite vedno na preži, da se bojujete s skušnjavami hudega duha, strmite po nečem višjem. “Z eno roko opravljaj svoje dolžnosti, z drugo se oprimi Boga. Ko so tvoje dolžnosti končane, se oprimi Boga z obema rokama.”
 

Naj ta svet propade ali pa ne, naloga ostaja enaka:

“Ne delajte za jed, ki mine, temveč za jed, ki ostane za večno življenje” (Jn 6,27)

19 “Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer jih uničujeta molj in rja in kjer tatovi spodkopavajo zidove in kradejo; 20 nabirajte pa si zaklade v nebesih, kjer jih ne uničujeta ne molj ne rja in kjer tatovi ne spodkopavajo in ne kradejo. 21 Kjer je namreč tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce.” Mt 6,19-21

Glej: The Law of One, Svami Vivekananda, Sri Ramakrishna, Jezusovi evangeliji (tudi gnostični); itd., itd., itd.,..
 
 

Enochova knjiga in poslednji casi

V bistvu: resnično duhovnega človeka trenutna norost in zabloda sedanjega sveta/civilizacije/(miselnosti, ki vlada), niti ne moti oz. ne bi smela presenečati.

book-of-enoch

youtube.com/watch?v=F3ppHPVXflg (Constellation62)
ancienttexts.org/library/ethiopian/enoch/
book of enoch, book for the final generation (povzetek) youtu.be/hgOG9zmMkbA?t=55m39s

Kajti prerokb, napovedi, ki pred rojstvom/vstajenjem nečesa resnično novega vidijo izredno težke čase, in uničenja vsega, kar je zastarelo in ni več v skladu s prihajajočimi energijami/frekvencami, je mnogo: evangeliji (‘govor o ponovnem prihodu’), preroki (npr Izaija), celotna knjiga Razodetja, knjige kot so Koran, pa tale Enochova knjiga, Nostradamusove prerokbe, Edgar Cayce, Narnia (zadnja, 7. knjiga), Gospodar prstanov,..

Sedanja zgrešena pota prizadenejo le tiste, ki se zbudijo iz laži o lepem trenutnem svetu, o napredku, svobodi, veličini ‘homo sapiens-sapiens-a’, in vsemogočnosti današnje civilizacije,.. in šok, ki ga doživijo, ko vidijo resnično podobo sveta v nasprotju z “navideznim filmom”, zna biti precej boleč.

Pravzaprav, večja kot je zaslepljenost/aroganca, večji in bolj boleč je šok. Večje kot je oklepanje starega, večje je trpljenje, ko to staro izginja. … Večje je oklepanje, večja kot je želja po ohranitvi starega, bolj in bolj se iluzija povečuje; bolj se iluzija povečuje, slabše so človekove sposobnosti; slabše so človekove sposobnosti, večja je odvisnost od sistema in tehnologije, misleč, da lahko tehnologija človeka reši pred soočenjem z lastno norostjo, lastno nesposobnostjo, pred soočenjem s posledicami lastnih dejanj. …
 

Razodetje je še ena taka lepa knjigca. — Razodetje, odkrivanje tistega, kar je bilo zakrito/prekrito; drugo ime za to knjigo je Apokalipsa, kar je sinonim za, sskj: “grozljivo veličastni opisi konca sveta”. Čeprav apokalipsa izvira iz grščine in pomeni ravno “od-kritje”, razodetje znanja (“disclosure of knowledge, lifting of the veil or revelation”). Gori že omenjeno: je smiselno, da razodetje znanja, razodetje nečesa, kar je bilo pozabljeno in skrito, da je to povezano z uničenjem nečesa drugega; uničenjem laži, lažnega znanja/vedenja, in vsega, kar je bilo zgrajeno na teh temeljih.

Razodetje je tudi poslednja knjiga v Bibliji. In eden od zadnjih verzov se glasi (22. poglavje):

11 Kdor dela krivico, naj jo dela naprej, kdor je umazan, naj se omadežuje naprej, kdor je pravičen, naj vrši pravico naprej, in kdor je svet, naj se posvečuje naprej.

Ko je bilo že vse povedano, ko so bila dana opozorila spet in spet, je konec nekako spravljiv. Brez kakšnega posebnega siljenja, brez prisile, zgolj: če boste šli po tej poti, vas čaka eno, če boste šli po tej poti, vas čaka drugo.

In naprej:

12 Glej, pridem kmalu in z menoj pride moje plačilo, da povrnem vsakomur po njegovih delih. 13 Jaz sem Alfa in Omega. Prvi in Zadnji, začetek in konec.

14 Blagor njim, ki perejo svoja oblačila, da bi imeli pravico od drevesa življenja in da bi smeli stopiti skozi vrata v mesto. 15 Zunaj pa ostanejo psi in čarovniki, nečistniki in ubijalci, malikovalci in vsi, ki ljubijo laž in živijo iz nje!

Je sicer malo žalosti/sočutja prisotnega za tiste, ki so izbrali drugo pot, a… “takšno je življenje”.
 

The Dark Crystal (1982) ~ Konec sveta.. ali začetek

Ena fletna risanka o “koncu sveta” iz leta 1982. Naj bo tokrat le en citat:
 
"Velika poravnava je konec sveta!.. ali začetek. Konec, začetek; eno in isto.  Velika sprememba. Včasih dobra, včasih slaba." ~ Aughra, The Dark Crystal (1982)
 
“Velika poravnava je konec sveta!.. ali začetek.
Konec, začetek; eno in isto.
Velika sprememba. Včasih dobra, včasih slaba.”
~ Aughra, The Dark Crystal (1982)
 

(maj, 2013) P.S. No, pa še tale pogovor je fleten:

Jen: Iščem Aughro.
Augrha: Kdo te je poslal?
Jen: Moj učitelj, najmodrejši od Mistikov.
Aughra: Kje pa je? Je kje v bližini?
Jen: Umrl je.
Aughra: Torej je lahko kjerkoli. (Could be anywhere, then.)