Tag Archive for 'lastna angaziranost'

Duhovne skupine – tedenska srečanja

Published on May 21, 2008 in Pot v notranjost. 2 Comments Tags: , , , .

Kar precej je duhovnih skupin (karkoli že to pomeni) v Sloveniji, ki se tedensko druži. Meditacija, branje, pogovor, prijazen voditelj,… vse te stvari precej pripomorejo pri razvoju posameznika. Odprejo mu nove dimenzije, spremenijo kakšen del življenja, še globlje in bolj obširno vidi stvari, o katerih je prej le čutil, pa ni znal povedati, kaj bi to bilo.

Vendar je problem pri vseh teh skupinah sledeč; premalo dajejo poudarek na življenje izven tedenskih srečanj. Skupina se recimo dobi enkrat tedensko po nekaj ur, tam se ima fino in to je to. Kaj pa ves preostali čas od enega tedna do drugega? Enkrat na teden je ravno toliko, da nekaj je. Neke skupine (katerim so tedenska srečanja podpora tečajev) gredo korak naprej in dajejo poudarek na dnevnem programu (jutranji vaji in meditaciji), vendar kljub vsemu ostane še cel dan, kjer se se ponavadi pozabi na vse naučeno. Lahko bi celo rekel, da se izklopi duhovna oseba in se vključi družbeni robotek, ki pozabi na vse naučeno. Seveda ta program veliko pripomore, vendar učinki niso ravno blesteči in menim, da bi se dalo narediti veliko več – sploh v današnjih časih pospešenega dviga zavesti.

Zakaj se to dogaja, kdo je odgovoren? Veliko je iluzija čudežne tabletke pri vsakem posamezniku, a če se voditelji teh duhovnih skupin tega zavedajo, bi lahko kaj več naredili na tem področju. Lahko bi bolj spodbudile razvoj posameznika čez cel dan; kratke meditacije, branje duhovnih knjig, po sobi polepljeni citati, kaj napisati na vidno mesto (dlan)… Se pa zavedam, da je to precej naporno opravilo in vprašanje koliko voditeljev je sposobnih to izvesti. Poleg tega je marsikateri skupini uspeh, da ljudje sploh prihajajo na tedenska srečanja in se jim zdi, da na ta način že zelo pomagajo posamezniku in nočejo še bolj drezati vanj – pa mu res pomagajo?

Rekel bi, da večini niti ne koristi, kajti to postane le še ena čudežna tabletka, katero vzameš in potem je vse v najlepšem redu. Vendar duhovni razvoj na žalost ali na srečo zahteva celotnega posameznika, čez večji del dneva, celostno, na vseh področjih. Torej bi bolj kot karkoli take skupine morale biti ODSKOČNA DESKA, da posameznika spodbudi pri LASTNEM UDEJSTVOVANJU in mu pri tem lastnem udejstvovanju nudi OPORO, mu pomaga, ne pa da ga priklene nase (ene skupine bolj, druge manj). Kajti le skozi samostojne, močne in celovite posameznike lahko sije božanska energija.

Tako ali tako je pa ČAS najboljši pokazatelj – vsak pri sebi lahko vidi, koliko časa drži ta čudežna tabletka drži. Kajti kot pravi Jezus (Matej 10:26): “Nič ni skrito, kar se ne bi razodelo, in tajno, kar se ne bi zvedelo.”

Vloga novodobnega voditelja

Published on January 22, 2008 in Družba & Posameznik. 4 Comments Tags: , , , , .

Sedaj smo v času, ko vidimo da klasična vloga voditelja ne funkcionira več. To pa predvsem zaradi tega, ker si klasični vodja (starši, šefe, država,..) naloži preveč odgovornosti, kar posledično pomeni, da ostalim vzame to odgovornost. S tem ko nase prevzame odgovornost dobi moč, ostali pa moč izgubijo, ker so jo dali voditelju.

Kaj to vse povzroča lahko vidimo v današnjem pravnem sistemu. Kjer se v ZDA tožijo zaradi tega, ker se je neka gospa poparila z vročo kavo, na embalaži pa ni pisalo, da ne sme piti vroče kave. Take in podobne bedarije se dogajajo. Ni teorije, da z zakonom in napisi opozorimo na vse nepravilnosti in nevarnosti. Je nekaj, čemur se reče zdrava pamet. Vendar če mislimo, da morajo vedno drugi poskrbeti za nas (starši, šefe, država,..), potem smo v globokih škripcih.

Ali pa v zdravstvu. Kdo je odgovoren za posameznikovo zdravje, zdravnik ali oseba sama? Kdo je odgovoren za ozdravitev pacienta, zdravnik ali pacient? Vemo namreč, da k zdravljenju izjemno pripomore pozitivna naravnanost, pacientova lastna angažiranost v času zdravljenja. Do te pa ne more priti, če pacient in zdravnik mislita, da je le zdravnik tisti, ki je EDINI dolžan ozdraviti pacienta.

Neo-voditelj

Več kot očitno je potrebno poiskati nov način vodenja. Tak način vodenja, kjer voditelj ne bo prevzemal preveč odgovornosti nase, kjer jo bo precej pustil tudi ostalim. Tak način vodenja, kjer ostali ne bodo dajali preveč odgovornosti in s tem moči za reševanje problemov voditelju.

Daj človeku ribo in si ga nahranil za en dan. Nauči ga kako se ribe lovi in si ga nahranil za celo življenje.
Lao Tzu

Sicer smo spet v začaranem krogu. Voditelj, ne glede na njegovo etičnost in dobro namernost, si s prevzemanjem odgovornosti napaja moč, ostali pa tako ali tako nočejo biti odgovorni zase, saj je to povezano s krivdoLažje je, če ti ni potrebno sprejeti odgovornosti za lastna dejanja in preložiš odgovornost voditelju. Jasno je, da kot družba tako ne moremo funkcionirati. Skrb mi namreč zbujajo duhovne organizacije, kjer se to dogaja in v principu smo spet pri starem sistemu religij.

Novodobni voditelj mora uvideti, da na tak način na dolgi rok nič ne more delovati, da vodi le v propad in kaos. Mora biti toliko moder, da se odpove določeni moči, ki jo dobi od množice – za dobro vseh. Lepo je seveda, da se tega tudi množica zave. Da tudi množica prepozna, da je v njih ista moč kot jo ima voditelj, le da jo še niso odkrili. Voditelj namreč ne more narediti ničesar namesto posameznika, prav tako ga ne more narediti srečnega, vsaj ne za daljši čas. Množica bi to seveda rada, a to je na žalost oziroma na srečo nemogoče. Vir moči in ljubezni je namreč v vsakem posamezniku.

Naloga novodobnega voditelja je torej ta, da pokaže potencial v drugih, da jim pokaže lastne voditeljske sposobnosti, da jih “naredi” za samostojne in celovite osebnosti. Ne pa da jih prilima nase. Noben cilj ni vreden tega, ne glede na plemenitost.