10 Sicer pa zajemajte moč v Gospodu in njegovi mogočnosti. 11 Nadeníte si celotno božjo bojno opremo, da se boste mogli upirati zvijačam, ki jih bo pletel hudič. 12 Zakaj naš boj se ne bije proti krvi in mesu, ampakproti vladarstvom, proti oblastem, proti gospodovalcem tega mračnega sveta, proti zlohotnim duhovnim silam pod nebesnim oblokom. 13 Zato sezite po božji bojni opremi, tako da se boste mogli ob hudem dnevu upreti, vse premagati in v boju obstati. 14 Stojte torej prepasani okoli ledij z resnico, oblečeni v oklep pravice 15 in z nogami, obutimi v pripravljenost, da oznanjate evangelij miru. 16 Predvsem pa vzemite ščit vere; z njim boste mogli pogasiti vse ognjene puščice hudobnega duha. 17 Vzemite tudi čelado zveličanja in meč duha, kar je božja beseda. 18 Ob vsaki priložnosti molíte v duhu z vsakršnimi molitvami in prošnjami. V ta namen čujte z vso vztrajnostjo in molíte za vse svete.
~ sv. Pavel, pismo Efežanom 6,10-18
Niti ne toliko proti “krvi in mesu”, ne toliko proti konkretnim ljudem in osebam (čeprav se je z njimi pogosto potrebno spoprijeti/boriti), ampak predvsem proti zlohotni miselnosti, proti temeljni pokvarjenosti, proti egoizmu, kratkoglednosti, nevednosti, aroganci, hinavščini, manipulativnosti,.. Proti “silam”, ki takšen način delovanja podpirajo in podpihujejo.
Verjetno so v Matrix-u (1999) s tem mislili podobno:
‘Matrix is a system‘ (youtube video http://www.youtube.com/watch?v=MXQozTxQSiE)
Neo, matrica je sistem. Ta SISTEM je naš sovražnik. Ampak ko si znotraj, ko pogledaš naokoli, kaj vidiš? Poslovneže, učitelje, odvetnike, tesarje,.. prav te ume ljudi, katere skušamo osvoboditi. Ampak dokler tega ne storimo, so ti ljudje še vedno del tega sistema in zaradi tega so naši SOVRAŽNIKI. Moraš razumeti, da večina teh ljudi ni pripravljena, da se osvobodijo. In mnogi so tako inertni/leni/okorni, tako brezupno odvisni od sistema, da se bodo borili, da bi ga ohranili.
George Carlin: 12. maj, 1937 – 22. junij, 2008
:poklon: človeku, ki si je upal povedati to kar misli in to v kar verjame ter se potrudil, da je raziskal ozadje družbenega/političnega dogajanja..
O ameriških sanjah
opomba (2013): se ne bi branil, če bi ‘theendgame984′, preden se je lotil projekta malo pogledal, če prevod že obstaja. …
Ampak obstaja razlog, obstaja razlog. Obstaja razlog za to, da je izobrazba ZANIČ! in je isti razlog, zaradi katerega nikoli ne bo nič boljše. Nikoli se ne bo izboljšalo, ne pričakujte tega [da se bo to samo od sebe zgodilo, ali da bo nekdo na oblasti to naredil, medtem ko se boste vi v domačem naslonjaču praskali po jajcih; dobesedno in metaforično; fizično in čustveno, mentalno ter duhovno], bodite zadovoljni s tem kar imate. Ker LASTNIKI te države tega nočejo! Sedaj govorim o resničnih lastnikih. Resničnih lastnikih, o velikih in bogatih podjetniških interesih, ki nadzorujejo reči in se odločajo o vseh pomembnih odločitvah. Pozabite politike. Politiki so nastavljeni z namenom, da dobite vtis, da imate možnost izbire. NIMATE JE! Nimate izbire! Imate lastnike! Lastijo si vas! Vse si lastijo: vso pomembno zemljo, lastijo si in nadzorujejo korporacije, že dolgo tega so kupili in plačali za senat, kongres, državniške hiše, mestne hiše, nadzirajo sodnike, in lastijo si vse velike medijske hiše, tako da imajo pod nadzorom vse novice in informacije, ki jih slišite! Za JAJCA VAS DRŽIJO! Milijarde dolarjev porabijo vsako leto in lobirajo, lobirajo, da dobijo to kar hočejo! In vemo kaj hočejo: hočejo več zase in manj za vse ostale! Ampak povedal vam bom česa si ne želijo: ne želijo si populacije državljanov, ki je sposobna kritičnega razmišljanja! Nočejo dobro informiranih, dobro izobraženih ljudi sposobnih kritičnega/razsodnega razmišljanja! To jih ne zanima! To jim ne pomaga! To je proti njihovim nameram. Tako je!
Nočejo ljudi, ki so dovolj pametni in sedijo za kuhinjsko mizo in razmišljajo kako jih je sistem zajebal, ko jih je vrgel iz službe 30 let nazaj – tega nočejo! Veste kaj hočejo? Hočejo POSLUŠNE DELAVCE! POSLUŠNE DELAVCE! Ljudi, ki so ravno dovolj pametni, da upravljajo naprave in izpolnjujejo papirje ter dovolj neumni, da pasivno sprejmejo vse te čedalje slabše službe, z nižjo plačo, z daljšim delavnim časom, z zmanjšanimi bonitetami, neplačljivimi nadurami in izginjajočo se pokojnino, ki izpuhti v trenutku, ko greste v pokoj.In sedaj prihajajo po vaš denar za socialno zavarovanje! Hočejo vašo pokojnino, hočejo jo nazaj!, da jo lahko dajo svojim kriminalnim prijateljem na borzi. In veste kaj? Dobili bodo. Vse bodo dobili od vas, prej ali slej, ker NADZORUJEJO ta prekleti prostor [zaenkrat še... jep]. Je velik klub, in vi niste v tem klubu; vi in jaz nismo v tem velikem klubu! Mimogrede, to je enak veliki klub, ki vam vsak dan trpa v glavo in vam govorijo kaj morate verjeti! Skozi ves dan, preko svojih medijev, vam govorijo kaj morate VERJETI, kaj MISLITI in kaj KUPITI! Miza se je prevrnila, igra je zgoljufana; in zdi se, da nihče tega ne opazi, zdi se, da ni nikomur mar. Dobri-pošteni-delovni ljudje – bela barva, modra barva – ni pomembno kakšne barve je vaša srajca – dobri-pošteni-delavni ljudje, še naprej – to so ljudje skromnega značaja – še vedno volijo te bogate prasce, katerim je malo mar za delavce. Vi jih ne zanimate, ni jim mar za vas! Ne brigajo se za vas! Res ne! Res ne! Res ne!
Veste… In zdi se, da nihče tega ne opazi, da nikomur ni mar. In na to lastniki računajo, na dejstvo, da bodo američani verjetno ostali ZAVESTNO NEVEDNI glede tega, kako jih vsak dan nategujejo. Kajti lastniki te države vedo resnico: reče se ji ameriške sanje; kajti morate trdno spati, če hočete tem sanjam verjeti.
(Because the owners of this country know the truth; it’s called the American Dream because you have to be asleep to belive it.)
slika je precej popularna (na primer: ‘Wake Up Call – Remastered Edition’ (2008), 2:13:30)), originalen avtor mi ni znan; spremljajoči tekst “Delaj se, da ne veš!” (brez vejice in klicaja) (skupaj s sliko) pa je naslov sedaj izbrisanega slovenskega blog zapisa – škoda; skompiliral sem pa jaz
O volitvah in politikih in državljanih
Lahko ste opazili, da se glede nečesa ne pritožujem: glede politike. Č I S T O V S A K se pritožuje glede politikov. Vsi pravijo, da so politiki zanič. No, od kje pa ljudje mislijo, da ti politiki prihajajo? Ne padejo iz neba. Ne pridejo skozi membrano iz druge resničnosti [no, to bi se dalo debatirati, je pa nedvomno res, da so produkt KOLEKTIVNE ZAVESTI človeštva, in odraz časa, v katerem živimo; se pa njihov nekaj tisočletni mandat izteka]. Pridejo od ameriških staršev in ameriških družin, ameriških domov, ameriških šol, ameriških cerkev, ameriških podjetij, ameriških univerz in izvolijo jih američani; ljudje, to je najbolje kar lahko naredimo! To imamo za ponuditi. To je tisto kar naš sistem proizvede: smeti notri, smeti ven!Če imate sebične, ignorantne državljane. Če imate sebične, ignorantne državljane, boste dobili sebične, ignorantne voditelje. Če jih boste zamenjali ne bo nič boljše, končali boste le z novo skupino sebičnih in ignoranstkih američanov. Tako da mogoče, mogoče, mogoče niso politiki tisti, ki so zanič. Mogoče je kaj drugega zanič tu okoli. Kot na primer: JAVNOST! Da! Jasnost je zanič! Imam lep slogan za kampanijo: “ljudstvo je zanič, odjebite upanje“. Odjebite upanje! Ker če bi bili le politiki krivi, potem kje so vsi tisti pametni ljudje čiste vesti. Kje so vsi bistri, pošteni, inteligentni američani, ki so pripravljeni prevzeti mesto in rešiti narod in pokazati pot: nimamo takšnih ljudi v tej državi! Vsi NAKUPUJEJO! Pretegujejo svoje riti, vtikavajo svoj nos in s kreditno kartico kupi snickerse z lučko znotraj! Tako da sem sam zase rešil to politično dilemo na zelo preprost način: na dan volitev, JAZ OSTANEM DOMA! Ne volim! Jebite jih! Jebite jih! Ne volim.
Dva razloga, dva razloga zaradi katerih ne volim. Prvič: je BREZUPNO! To državo so kupili in prodali in zanjo plačali že dolgo časa nazaj. DREK, ki ga premetavajo na vsake štiri leta, čisto nič ne pomeni! In drugič: ne volim zaradi tega, ker verjamem, da če voliš, se nimaš pravico pritoževati. Ljudje radi to obrnejo, saj vem, pravijo: no, če ne voliš, se nimaš pravice pritoževati. Ampak kje je logika v tem? Če voliš, in izvoliš nepoštene, nesposobne ljudi, in zavzamejo položaj in vse zajebejo, potem si TI odgovoren za to kar so storili. TI si povzročili problem: TI!!!! si jih izvolil. TI se nimaš pravice pritoževati. JAZ… na drugi strani, ki nisem volil, ki nisem volil, ki pravzaprav niti nisem zapustil hiše na dan volitev, nikakor nisem odgovoren za to, kar so ti ljudje storili in se imam vso pravico pritoževati kolikor dolgo hočem za to zmedo, ki ste jo VI!!! ustvarili, s katero jaz nisem imel opravka. Zatorej, vem da boste kasneje to leto imeli predsedniške volitve, ki jih tako ljubite, uživali boste in se zelo zabavali, in prepričan sem, da takoj ko bodo volitve končane se bo vaša država nemudoma izboljšala. Kar se mene tiče, jaz bom tisti dan doma in bom delal pravzaprav isto stvar kot vi, edina razlika je, da ko bom jaz končal z mastrubiranjem bom imel nekaj malega za pokazati. Najlepša hvala! Najlepša hvala! Se vidimo kasneje!
Odrekel sem se svoji vrsti
To je preveč kratkovidno, nič ne naredite s tem, spremeniti morate sebe! Tega pa nikoli ne bomo naredili, kajti dolarji sedaj… vsak hoče dolar in igračko. Vsak ima telefon, ki bo spekel palačinko in jih čohal po jajcih. Tako da nihče noče dražiti zmaja, nihče noče nič spremeniti, “nič ne spreminjajte!”. Lepo se peljemo navzdol. Jaz temu rečem po odtoku navzdol. Tako bom imenoval svojo naslednjo knjigo, po odtoku navzdol [to je medicinski izraz, ki ga uporabijo takrat, ko so človeku šteti dnevi; CTD: "Circling the Drain"]. In krogi postajajo manjši in manjši, in hitrejši in hitrejši, če gledate odtok, če gledate kako toni in se prazni. In ni ga več. In to je v redu, jaz to pozdravljam. Želim si, da bi lahko živel tisoč let in videl kako se to zgodi – z razdalje, tako da bi lahko vse videl.
N: Vas to spravi v depresijo?
GC: Ne, vzpodbudi me. Vzpodbudi me, ker sem se odrekel temu. Odrekel sem se svoji vrsti in odrekel sem svojim ljubim američanom, odrekel sem svojim sodržavljanom. [Vivekananda: odpoved je prvi korak na poti religioznosti.] Kajti mislim, da smo zapravili velika darove. Mislim, da smo ljudje imeli velike velike darove: hodimo vzravnano, dvočni pogled, ločen* palec (opposable thumbs), velike možgane, izdelujemo orodja. Izdelujemo orodja, veliki možgani, večji možgani, boljša orodja. Govor, morate ustvariti jezik, naučili smo se jezika, možgani so se povečali, zrasli smo. Imeli smo velike sposobnosti. In odrekli smo se vsemu temu, v zameno za oboje, človeka… denar IN Boga. Boga in mormona. To smo dali visokim svečenikom: “vaša naloga je”, “Božja volja je.” To ljudje pravijo: Božja volja je. In Bog lahko naredi karkoli hoče, zatorej, zakaj moliti? Pravijo, da moliš za nekaj. V redu, ni odgovoril mojim molitvam. “No, to je božja volja.” Če je Božja volja, čemu sploh molijo, če bo v vsakem primeru naredil karkoli hoče. Vsemu smo se odrekli in zamenjali za praznoverje. PRIMITIVNO PRAZNOVERJE. Primitivno sranje, primitivno sranje: “neviden mož je na nebu in nas gleda in zapisuje kaj delamo. Pazimo, da ne naredimo kaj napačnega, kajti če bomo, nas po postavil v pekel in se bomo večno cvrli” [spridena (zahodnjaška) podoba Boga]. Takšne vrste sranje je zelo omejujoče. Je zelo omejujoče za te možgane, ki jih imamo. In držimo se v omejenosti, in potem hočemo igračo in gizmo in zlato. Hočemo svetlikajoče se stvari. Hočemo nekaj, da vtaknemo in bo naredilo velike velike velike reči za nas. In vso to sranje ni nič. NIČ NI! Vsemu smo se odrekli. In američani, imajo prav tako velika darove. Če vzamete teorijo o demokratičnem vladanju, [!!!!]samo-vladanje[/!!!!]. V redu, začeli so narobe: sužnji, niso dovolili ženskam, da volijo, niso dovolili ljudem brez zemlje, da volijo, v redu. Začeli so z napačno nogo, vendar so bile IDEJE dobre. In to smo zasrali. Onesnažili smo. Onesnažili smo s temi stvarmi, rečmi, matrerialnimi dobrinami, igrami, gizmoti, igračkami, pripravami, potreba po imetju: “imam večji tovornjak, njegov tovornjak je večji od mojega, kupil si bom nov tovornjak. Tu je nov tovornjak, tega bom vzel.” “Imaš to video in DVD tudi, mi nimamo DVDja, moram si kupiti DVD.” Oh prosim…
Karkoli se bo že zgodilo – vse to se bo zgodilo, veste – in zaradi tega sem se ločil od tega. Gledam iz razdalje, napisal sem si ločitveni list. Rekel sem si: “George, čustveno nimaš tu nobenega vložka, ni ti mar ne za eno ne za drugo, zatorej glej, zabavaj se.” Veste kaj, jaz pravim tako: [!!!!]ko se rodite na tem svetu ste dobili vstopnico za predstavo norcev (freak-show). In ko se rodite v ameriki, dobite sedež v prvi vrsti[/!!!!], in nekateri sedimo tam z beležko. In jaz imam beležko: “o moj Bog, si videl to.” In gledam predstavo norcev, in si zapisujem in si izmišljujem šale in govorim o čudakih; čudaki so vsi ljudje, so kot jaz. Vsi smo enaki. Nisem drugačen, nisem boljši, le sedaj sem se oddaljil od tega, ločen sem, sem tukaj, kajti nisem več vpleten v tej enačbi; nimam vložka in nobenega izida ne pričakujem. Nisem navijač za določen izid. Oh, pravijo, da če naletiš na CINIKA, boste našli razočaranega idealista. Jaz bi priznal, da je nekje globoko pod vsemu temu majhna trohica plamena idealizma, ki bi rad videl, da se vse na enkrat spremeni, ampak to se ne more zgoditi na ta način. Postopna sprememba… zdi se le, da je K U P G N O J A P R E G L O B O K . . . .
po dolgem času gledal nekaj odlomkov Kymatice (2009; spodaj hrvaški podnapisi). Avtorji tega dokumentarca – ‘Ben: Stewart’ & kompanija; talismanicidols.org – so pred tem naredili tudi Esoteric Agendo (super predvsem zaključek) in kasneje še Ungrip (pravna podlaga za neupoštevanje (zatiralske) zakonodaje); kakor se spominjam kar fletni dokumentarci.
Tako kot je človek psihično/duhovno bitje in ne materialno, tako kot ta materialni svet ne obstaja ampak je zgolj vibracija z izredno visoko frekvenco, kar daje občutek trdnosti; tako tudi problemi tega sveta niso materialni, ampak so duhovni/psihični! Učenja, ki tega ne upoštevajo so – najmanj kar lahko rečem – nepopolna.
Začetek:
“Evolucija je izraz, ki definira le en organizem, in to je Jaz (the Self). Jaz [z veliko] je Vesolje, Jaz je alfa in Omega, Bog, Neskončnost, in to je edina “stvar” [thing; reč, stvar, predmet, stvor; ali ne obstaja nobena bolj splošna beseda? In drugič: thing = stvar; think = misliti, razmišljati], ki se razvija, in mi smo vsi del tega Jaza. Nič ne gre skozi proces evolucije samo po sebi ali brez direktne podpore celote. Ko razmišljate o tem, da je tam ta vladajoča elita, ta skrita roka zadaj za zaveso, ki vodi planet v uničenje, ko mislite, da je konec blizu, Apokalipsa, Armagedon, in ko mislite, da smo kot vrsta pogubljeni… Niso oni tisti, ki so to povzročili, ampak ti/vi. In zaradi zelo dobrega razloga… Razvijaš/te se. Nehaj/te obsojati vsakogar in vse ostalo. Nehaj/te paničariti glede globalne tiranije in naravnih katastrof in bodi/te pozoren/ni, kajti svet ti/vam hoče nekaj povedati; govori ti/vam kaj točno je narobe s teboj/z vami in kako to popraviti [oziroma... ta "in kako to popraviti", s tem se ravno ne bi strinjal. Kajti kako to popraviti zahteva modrost/inteligenco, ki presega obstoječe znanje - tisti slavni oz. mnogokrat uporabljeni citat A.Einsteina: "Problemov ni mogoče rešiti s stopnjo zavesti, katera je te probleme ustvarila." - tega pa v svetu ni moč najti; odtod nuja po duhovni Poti oz. religioznosti.].
Ne iščite na tujem ozemlju, ampak ozrite se navznoter, kajti v notranjem človeku biva resnica. ~ Sveti Avguštin
Vsaka od velikih [organiziranih] religij v svojem nauku govori o notranjem vodstvu… o Kristusovem Duhu, [Svetem Duhu], Atmanu, Bogu znotraj. ~ Kristina M. Comstock
poglavje.psiha (34.22):
Carl Jung je [ponovno] odkril, da obstaja kolektivno nezavedno, ki je povezano z vsemi ljudmi. To pomeni, da si celotno človeštvo deli en sam um. To je razvidno v svetu skozi mitologijo in simbole, študije o morfo-genetskem polju [Dr. Rupert Sheldrake] in skozi kineziološko znanost. Kolektiv je globalni primer nezavednega uma človeškega telesa, kjer si bilijone celic deli podoben signal. Parazit, ki ga imenujemo “lažni ego”, za svoj obstoj potrebuje nenehen dotok substance. Hrana, gorivo, in katerakoli druga oblika substance je energija. Človeška zavest je elektro-magnetno polje energije. Ko je ta potencial energije koristno uporabljen, izpusti kinetično energijo, katera potem hrani lažni ego. Takšen scenarij se odvija v najmanjših zajedavskih organizmih, in vse do kolektivnega organizma imenovanega “Človeštvo”. Parazit bo izpustil kemikalije, katere bodo v gostitelju povzročile hrepenenje po substanci, katero parazit potrebuje za svoje preživetje. Toliko časa kot je gostitelj nezaveden (živi v nevednosti), bo hranil parazita in stradal samega sebe. Na podoben način, je Willhelm Reich izjavil, da celotna družba trpi za psihozo, ki je posledica naših sestradanih organskih bioloških impulzov. Trdil je, da zatiranje seksualne energije podpira moč cerkve, katera ima zelo globoke korenine v izkoriščanih množicah, preko seksualne nestrpnosti in krivde. Splodi bojazljivost nasproti avtoriteti in pritrdi otroke na njihove starše [kar ni nujno, da je vedno slabo]. To se odraža v odrasli osebi, ko je pokorna državni oblasti/avtoriteti in kapitalističnemu izkoriščanju. Paralizira kritične intelektualne moči zatiranih množic, kajti porabi/požre/zapravi (consume) večji del biološke energije. In končno, omrtviči neomahljiv razvoj kreativnih funkcij in smatra za nemogoče kakršne koli inspiracije po človeški svobodi. Na ta način prevladujoči ekonomski sistem, v katerem lahko posamezniki na zelo enostaven način vladajo množicam, postane zakoreninjen v psihičnih strukturah zatirancev. Kar je Reich pokazal v tem močnem citatu je to, da se bo na kolektivnem nivoju zatiranje naravnih funkcij, najsi bo to biološke, duhovne ali emocionalne, da se bo to odražalo v nenormalnem odzivu, v fizični bolezni. Ta bolezen (illness) ali bolezen (disease) je odsevana v množicah skozi kolektivno nezavedno preko epidemije. Človeštvo je okuženo z nezmožnostjo biti svobodno. Kar pomeni, da ljudje in množice nimajo zmožnosti, da bi vladali/upravljali (govern) sami s seboj na psihičnem nivoju, in to se udejanji/manifestira na makrokozmosu kot vlade in organizirane religijske moči. Tako na stežaj odpremo vrata, naša nacionalna in posamezna, vsakomur in vsemu.
Vstopite neslavni vladarji Zemlje, očaki/patriarhi civilizacije, v politično, družbeno, ekonomsko in duhovno diktatorstvo, v psihično tiranijo.
Enostavna bolezen znotraj naše psihe – pomanjkanje odgovornosti in zanikanje osnovnih človeških svoboščin – je ustvarila pot vsaki tiraniji, ki je kadarkoli vladala ljudem na tem planetu. Človeštvo je ujeto v krog strahu, apatije in sovraštva. Ti človeški instinkti poganjajo hierarhične politične sisteme in birokracije, ki pogostoma omejijo osnovno človeško pravico zasledovati srečo [no, jaz bi rekel raje, da je osnovna človekova pravica - ali bolje rečeno dolžnost - živeti odgovorno življenje in si prizadevati za Resnico]. Družba, ki je osnovana na strahu, apatiji in sovraštvu ustanovi sistem/sestavo/ustroj/omrežje kateri temeljno vpliva na srečo posameznika. Zatre/potlači/zaduši/prepreči razvoj posameznika in vzdržuje cikličen vedenjski vzorec nadvladanja in podrejenosti ter vzdržuje razredno družbo, ki sloni na neresničnih idealih. [!!!!!!]Ampak ti opresivni tirani, katere množice demonizirajo, niso nič kaj drugačni od nas. Pravzaprav, oni so eno z nami. V knjigi “Prerok” Khalil Gibran-a poetično izjavi:
Pravim vam, tako kot se ne moreta svetnik in pravičnik povzdigniti preko najvišjega, kar je v vsakem izmed vas, ravno tako pokvarjeni in slabotni ne morejo pasti nižje kot najnižje, ki je ravno tako v vas samih.
Vsak izmed nas ima zmožnost, da zagreši najstrašnejši greh ali pokaže najlepši izraz sočutja do sočloveka. To je prava definicija/označba/določitev bolezni, znotraj psihe in duše človeka. Kajti ne bojujemo se zoper duha in kri, ampak proti principalnosti, proti močem, proti vladarjem teme tega sveta, proti duhovni pokvarjenosti na visokih mestih. Pomislite na katerikoli pozicijo moči, za katero mislite, da je nad vami: kraljeve družine, vladni voditelji, Združeni Narodi, finančne organizacije, korporativni monopoli in medijska božanstva. Vsi ti so obrazi lažnega ega. So le fizični nastop naše lastne bolezni. Zahtevajo našo lastno sodelovanje, našo zavestno energijo, da preživijo. Kajti brez našega sodelovanja, brez da jih hranimo s substanco sokrivde (complicity) [in vsem ostalim: strahom, sovraštvom, apatijo, prelaganjem odgovornosti, nezmožnostjo vladati samemu sebi,.. ], oni stradajo. Njihovo prvobitno bistvo je odvisno od naše želje, da nam nekdo vlada.[/!!!!!!] In tipičen pokazatelj današnje bolezni človeštva je naše zavestno zanikanje [, ignoranca, zaslepljevanje samega sebe; ali Revolver (2005): "Nekaj je v tebi, česar ne poznaš. Nekaj, kar boš [celo samemu sebi] zanikal, da sploh obstaja, dokler ni [skoraj] prepozno, da bi karkoli naredil glede tega.”] lastne bolezni.
11. junij 2012; ali bolje rečeno: odtujevanje
beta verzija
Za otroka skrbijo starši, družina in ožja (sorodstvena) skupnost; strici, tete, stare mame in stari očetje. Vse tiste zabave in praznovanja in rojstni dnevi, kjer se zbere rodbina. Pa ko starši peljejo otroka na obisk k starim staršem, da ga varujejo. Med seboj si pomagajo.
Danes pa imamo en velikanski problem. To razpada. Vse je “individualizirano” (beri: ODTUJENO eno od drugega). Nihče nobenega več ne potrebuje. Ženska se lahko oplodi brez moškega, če se ji kaj pokvari v hiši pokliče serviserja, v trgovino ni potrebno hoditi, vam lahko pripeljejo na dom, veliko reči je možno naročiti preko interneta ali telefona. Če je žena tečna, gre k frizerki ali v kakšen kozmetični/masažni salon. Če se kakšna naprava doma pokvari, ni problema, peljete na servis, oz. to ste naredili v starih časih, sedaj enostavno kupite NOVO. Če se komu zahoče seksa, lahko pokliče po telefonu, če ima več denarja gre za na to določena mesta, če pa ni ravno pri denarju, je dovolj že običajni pub.; če že nočete imeti resne zveze, ker je preveč zahtevna, in se hočete le malo pozabavati, pocrkljati. Če kdo zboli, gre takoj k zdravniku in takoj ga pozdravijo; da ne bi zbolel v prihodnje obstajajo tudi kakšna “imunizativna” zdravila/tekočine. Za toploto v hiši/stanovanju poskrbijo naprave, tako da ne rabite več se truditi z drvi, za kar ne rabite več gledati moškega pri hiši. Vrta človek tudi ne potrebuje, ker je možno vse kupiti v trgovini. Za starost in pokojnino so nekoč skrbele mlajše, pri moči polne generacije, danes, ko se ta generacije le še bolj ali manj zabava (link), so starejši prepuščeni sami sebi, in vaša penzija tudi – če jo hočete imeti, vplačujte že sedaj. …
Tako nekako, vsak zase, noben nikogar ne potrebujemo več – OPA! ne potrebujemo bližnjih, ne potrebujemo povezanih skupnosti, ne potrebujemo ljudi, ki bi nas malo bolje poznali, namesto tega pa potrebujemo SISTEM/Matrico. In izkaže se, da bolj kot smo razvajeni, bolj kot smo leni, bolj kot svojo odgovornost (in s tem moč) zavračamo, bolj se krepi sistem in mogočnejši postaja. Čedalje več je takšnih podjetij, ki vam nudijo raznorazne storitve in usluge. Človek se z ničemur ne bi ukvarjal, vse se mu zdi pretežko in sedaj imamo kar imamo – tu nastopi rek, “pazi kaj si želiš”, ker to kar želiš se ti lahko uresniči, in to kar se ti bo uresničilo ima svojo CENO. Nič ni zastonj, tudi če kaj vizualizirate in iz zraka manifestirate; še vedno terja vašo pozornost in skrb in nekako ste vi odgovorni za to, kar ste ustvarili. Človek si lahko zaželi avto, ampak s tem avtom pridejo določene obveznosti in odgovornosti in določene sitnosti, ki jih je potrebno znati odpraviti.. Prav tako z razvajenostjo, ima svojo ceno: večanje sistema/matrice. Sedaj, večja kot je razvajenost, večji je sistem/matrica; večji kot je sistem/matrica, več vaše energije zahteva – in verjemite, ne pozna meje…
Pa vendar, ljudem nekaj manjka – pri vsej tej “individualizaciji”; je tako? Nekaj se je izgubilo. Je že res, da smo se osvobodili vseh tistih težakov, ki bi se vtikali v naše življenje, a manjka nekaj drugega; manjka toplina, manjka razumevanje (tudi za to imamo psihologe, psihiatre, psihoterapevte,..), manjka kolegialnost, sodelovanje, povezanost, globlji stik,.. Kar na enkrat smo ostali brez tega in sedaj se sprašujemo kdaj in kako je prišlo do tega? Imamo vse, a hkrati smo strašansko osamljeni.. zakaj?
“Emancipacija” žensk; ženske so postale “svobodnejše”, imajo svoje pravice (in s tem tudi goro novih dolžnosti), so približno enakopravne (karkoli že to pomeni), pa vendar; ali so srečnejše? Ali so zaradi tega, ker se lahko same preživljajo, ker lahko imajo same otroke, ker so za vse same sposobne poskrbeti, ali so zaradi vsega tega kaj srečnejše?
Verjetno da ne – kaj pa je iz tega nastalo? Večji razvrat v družbi, večja sprevrženost, večja razvajenost, stanje, “ko je vse dovoljeno in nihče za nič ne odgovarja”, spolnost in seks vse povprek, kar tako malo, za šport.
In sedaj še “emancipacija” otrok. Otroci s svojimi pravicami. In nad temi pravicami bo bedela država.
Zamislite si, da ste stari 30 let, zapitek, na robu družbe in zavoženim življenjem in se spominjate zgodnjih let svojega otroštva: doma niso bile najbolj urejene razmere, imeli smo se radi, a bili so tudi občasni prepiri. O teh prepirih sem potožil prijatelju v vrtcu, ta prijatelj je povedal vzgojiteljici in vzgojiteljica naprej socialnim centrom. Po podrobnem zaslišanju, so ugotovili, da razmere v naši družini niso v mojo korist, da bi se razvil v sposobno in vsestransko osebnost, in so me odtujili mojim staršem. Odtujili so me! Si predstavljate! Zaradi tega, ker sem malo potožil prijatelju v vrtcu. Jokali smo vsi, jokala sta starša, jokal sem jaz, a poti nazaj ni bilo. Dali so me v drugo družino, ugledno družino, ki so po materialni plati lepo skrbeli zame, a na vse ostalo so pozabili. Zahteval sem drugo družino in so me prestavili, spet enake razmere, ko so ugotovili, da se izmišljujem in da niti približno ne vem kaj hočem. Zato so me posadili v rejniško skupnost, kjer nas je bilo 10 otrok.. Kaj smo delali v tej skupnosti je bolje, da vam ne opisujem. Mogoče poznate tiste zgodbe o šolanju v Afriki in o otrocih, ki nosijo orožje, no, to se je zgodilo pri nas! Podobno. Si predstavljate? V urejeni družbi, kjer imajo tako ženske kot otroci svoje pravice, kjer obstajajo zakoni za vsako najmanjšo podrobnost; v takšni družbi izkoriščajo otroke bolj kot kadarkoli poprej. … Naposled sem iz tega centra pobegnil in sedaj sem, kjer pač sem…
Ženska se ne more odločiti, katerega partnerja bo izbrala in tava od enega do drugega in išče “tistega tapravega”. Ja kaj pa otrok, kaj bodo pa otroci počeli? Iskali prave starše? Nepopolno razvita oseba bo iskala svoje “dušne starše” – tu na zemlji.. Ali ste resni? Hočemo otroke, ki bodo zahtevali svoje in če jim ne bo zadoščeno, si bodo našli zavetnike v socialnih centrih?
Že sedaj si nihče ne upa vzgajati otrok; ne starši, ne vzgojitelji, ne dedki, ne babice.. Nihče.. In prepuščeni so večinoma svojim vrstnikom in televiziji in raznoraznim agresivnimi igrami s kartami in podobno. Z novim zakonikom se bo pa to le še stopnjevalo.
Kako lahko otrok odraste v samostojno in razvito osebnost, če pa nima nobenih zgledov v okolici, niti ne v domišljijskih zgodbah (tiste dobre zgodbe so skorajda pozabljene); od kje bo črpal svojo identiteto, od kje bo dobil prave zglede,…?
————————-
“Nisem tu, da bom življenje omejeval, ampak da ga bom spodbujal”…. ali ni evolucija človeka, duhovna rast to, da se povzpne nad svoj nižji jaz in da končno zavlada višji jaz. Tisti, ki ste bolj resno na duhovni poti veste koliko je potrebno truda, da držite nižji jaz v šahu, da ga nadzirate, da je neprestano pod drobnogledom in analiziranjem,… Neprestan boj. “Telo hoče eno, duh drugo.” In morate biti prekleto pazljivi in preverjati svoje želje; kaj je v skladu z mojo dušo in kaj je skušnjava nižjih centrov.
In kako lahko imate kaj življenja, svobode, globine, če ne omejujete svojega nižjega jaza, ali ga celo spodbujate? In take izjave lahko pridejo le iz ust nevednih, oprostite, ampak razumnosti v vaših besedah enostavno NI!
Ali pa STRPNOST. Kar na enkrat mora človek biti do vsega strpen. Če se čemu upre je takoj označen za homofoba ali kaj hujšega. Kot da bi žensko nekdo hotel posiliti, ona se tega brani, in bi bila označena za homofobno. To počne ta liberalnost; VDIRA v zasebnost posameznika, brez kakršnegakoli spoštovanja ali da bi skušali razumeti, in zahteva karkoli že pač zahteva…
Včeraj je bilo lepo rečeno, da vsa ta društva/zavodi/organizaciji od nekod dobivajo lepe denarčke.. In če povežem to z Novus Ordo Seclorum, Novim Svetovnim Redom, je točno to kar ti hočejo. Destabilizacijo družbenega reda, destabilizacijo odnosov med posamezniki, da ne bo nikjer trdnega središča, ki bi bil zmožen organizirati kakšen odpor ali se vsaj postaviti za svoje od Boga dane pravice.
245. člen (oseba skrbnika)
(2) Skrbništvo se lahko zaupa tudi ustrezni pravni osebi, ki imenuje svojega delavca za odgovorno osebo za izvajanje skrbništva.
Torej lahko neko “odgovorno” podjetje/institucija, imenuje tretjo osebo kot skrbnika? Kaj je že bilo tisto z ameriško vojsko v Iraku in varnostnike privatnih podjetij, bivši vojaki/specialci in podobno, ki so ali še vedno varujejo vojaške objekte in se celo udeležujejo vojaških akcij…
Homoseksualne osebe so lahko uspešne in lahko vzgojijo zgleda vredne otroke; vendar, ne želim si živeti v svetu, kjer bo to postalo standard ali celo zaželjeno. Brez stabilnosti, brez korenin, brez tradicionalne družine kot takšne, brez širše trdne podpore ne bo nikoli neke razumne družbene strukture..
Pa de ne omenjam vseh teh ponavljajočih se fraz “korist otroka”, ki jih je v zakoniku polno….
Tako da… zakoni mi niso nikoli bili všeč, in da če hoče nekdo razumeti zakon in se po njem ravnati rabi ali (a) specializiranega odvetnika ali (b) goro časa in energije in zavzetosti.
In če že sprejemamo zakone, bi jih morali sprejemati vsi vpleteni; tako stroka, kot tisti, katere ta zakon zadeva.
In da ne sprejemamo zakonov kot po tekočem traku, in potem imamo goro zakonov, ki si med seboj velikokrat nasprotujejo, in tako za spretnega odvetnika ni problem, da se njegov varovanec izogne neprijetnim kaznim. Takšna zakonodaja je zgolj farsa…
Čas nekako ne obstaja, je iluzija/slepilo naše realnosti/dimenzije/kompaktnosti/planeta. Tudi, če rečemo, da obstaja, ne moremo mimo dejstva, da je močno SUBJEKTIVEN; štos preko e-pošte, ‘relativnost časa’:
V postelji:
- Pogledaš na uro: 6.00
- Pogledaš čez 5 minut: 6.45 !!
V službi/šoli:
- Pogledaš na uro: 14.00
- Pogledaš čez 20 minut: 14.01 !!
Slišati je, da se “čas pospešuje”; več se da narediti v enem dnevu, daljšo razdaljo prepotovati, več je reči, katere je potrebno vedeti, da je človek na tekočem; nove in nove vse bolj napredne teorije na vseh področjih, knjige, članki, intervjuji, resničnostni šovi, športno dogajanje, odmevni dogodki doma in po svetu,.. dolgov, položnic, propadlih podjetij, revnih ljudi,… človek lahko hitreje napreduje, hitreje dojame Resnico, ji je bližji, laž je vse bolj očitna,,.. Vsega je čedalje več, hitreje je možno doseči, hitreje nas doseže; tako dobro kot slabo.
Čas ni resničen, je pa resnična frekvenca/vibracija, in ravno tako je slišati (in čutiti), da se vibracija planeta dviguje; vstop v novo dimenzijo, 2012 in okoli ter ostalo. Dvigovanje frekvence pa pomeni, da je več je Luči, Svetlobe, Resnice, Modrosti, Radosti, Iskrenosti,…
Ker je tega čedalje več, je čedalje manj prostora za temo/laž, ki je vsa ta tisočletja (vsaj 5 jih je) vladala temu planetu. “Moj” občutek o tem času v katerem živimo, o 2012, “koncu sveta” in podobnem je: tema ve, da ji je čas tukaj štet, in da je kmalu ne bo več, zato poizkuša izkoristiti še svoje zadnje dneve in izrabiti svojo moč čim boljše, da si bo nabrala čim več energije, torej jo čim več pobrala ljudem. Zato vsa ta panika, strah, tempirane in potencirane krize, ekonomska, socialna in na vseh ostalih področjih, ki vse kričijo, “brez nas vam živeti ni”, “brez naših bank in institucij boste zgnili”,.. In ravno tako veliko slepil; šovi, športni dogodki, evro-vizije (vizija, haha), trač novice,…
Ker se jim čas izteka, se skušajo pokazati tudi kot osvoboditelji. Maitreya na primer, ki ne prinaša čisto nič Resnice, ampak nasprotno, in – ne vem če je to povezano – navidezna/hologramska/’in tudi malo manj’ (npr. tajni projekti) invazija letečih krožnikov in “nezemljanov”. In verjetno nas nas bodo potem vlade/korporacije zaščitile in naredile vse v naše dobro, tako da nam bodo vzeli/pokradli še več pravic in svoboščin in nas še bolj omrtvičili – povečali svojo moč. Pod lažno osvoboditev spadajo tudi ti s strani podmladkov elit vodeni množični protesti (čeprav niso bili oni pobudniki – zato so potrebovali nekaj časa, da je prišlo v medije), ki bojda celo zahtevajo svetovno centralno banko; nekako v stilu že dobro poznanega brain-wash gesla, “da se takšna kriza ne bo ponovila nikoli več”.
Resnica je, Resnice bo še več, Resnica bo na koncu prevladala, ampak malo bo potrebno še “počakati” (kar pomeni, nadaljevati s pripravami, živeti Resnico kolikor je možno), da tema/laž izpoje svojo vladavino do konca. Zato se ne dajte premotiti in ne obupajte, četudi je na trenutke izredno hudo; predvsem pa ne prodajte svoje duše, čeprav se zdi, da se vse okoli vas podira in da je tema močnejša.
Začetek gorja; Jezus, Matejev evangelij 24,3-14
3 Ko pa je sedèl na Oljski gori, so stopili k njemu učenci in ga na samem vprašali: »Povej nam, kdaj bo to in kakšno znamenje bo napovedovalo tvoj prihod in dovršitev sveta?« 4 Jezus jim je odgovoril: »Glejte, da vas kdo ne premoti! 5 Veliko jih bo namreč nastopilo pod mojim imenom in bodo govorili: ‘Jaz sem Kristus,’ tako da bodo mnoge zbegali. 6 Slišali pa boste o vojnah in novice o vojskovanjih; glejte, da se ne daste zbegati! Vse to se namreč mora zgoditi, vendar to še ne bo dovršitev. 7 Vstal bo narod zoper narod, država zoper državo. Lakota in potresi bodo na raznih krajih, 8 vendar bo vse to kakor začetek porodnih bolečin. 9 Takrat vas bodo izročali mučenju in vas bodo morili. Vsi narodi vas bodo sovražili zaradi mojega imena. 10 Veliko jih bo takrat klonilo. Izdajali bodo drug drugega in se sovražili. 11 Nastopilo bo veliko lažnih prerokov in bodo mnoge premotili. 12 Ker bo krivica narasla, bo ljubezen pri mnogih ugasnila. 13 Kdor pa bo vztrajal do konca, bo rešen. 14 In ta evangelij kraljestva bodo oznanjali po vsem svetu v pričevanje vsem narodom, in takrat pride dovršitev.«
P.S. Kot že nekdo od znanih “inspiratorjev” je rekel, “človeštvo sploh še ni začelo živeti, pa naj bi se že končalo”.
Drži, drži,.. Vse kar se bo končalo je vladavina laži, to pa ne pomeni, da mora zaradi tega vse življenje na zemlji izumreti.
Če živite v zaporu, [zgodbica Ujeti lev, npr.] ste na pravi poti, če si skušate življenje v zaporu narediti udobno in mogoče celo uspešno in – s strani paznikov – hvale vredno? Čeprav morate zaradi tega izdati svojo dušo, izdati Resnico, izdati svoje zapornike in živeti življenje laži, prevar, prebrisanosti, zaničevanje ostalih zapornikov, življenje perverzij, požrtij,.. (ne glede na to kako dobro je zamaskirano in prepleskano z na videz čistimi barvami). To imenujete uspeh?….
Zapora bo enkrat konec, enkrat se bo zrušil; prišli bodo osvoboditelji (pravzaprav so tik pred vrati) in vas rešili vam pomagali pri pobegu iz zapora, pri razgradnji zapora (prišli bodo tudi navidezni osvoboditelji [Zgodba tvojega suženjstva, npr.], zato bodite na preži) – kako se boste počutili takrat? Boste veseli ali jih boste celo zasovražili, ker so vam pokvarili udobno in uspešno zaporniško življenje? Boste “šli z njimi” (ne nujno na drug planet), novim izzivom naproti, ali raje ostali v svoji dobro poznani kletki (ki je kot prvo mentalne/emocionalne narave)?
[Veliki inkvizitor oz. Bill Hicks, Just a Ride: "Shut him up! I've got a lot invested in this ride, shut him up! Look at my furrows of worry, look at my big bank account, and my family - it has to be real!"
"Utišajte ga! veliko imam investiranega v to vožnjo, utišajte ga! poglejte moje gube zaradi skrbi, poglejte moj velik bančni račun in mojo družino - to mora biti resnično!"]
Le vožnja je, ali še boljše; le zapor je, in enkrat ga bo konec.. (s precej truda in prizadevanj in “odrekanj” in iskanja in trkanja in..)
Matrix, Morpheous: “It’s the QUEST-ION that drives us.”
“VPRAŠANJE je tisto, ki nas žene naprej.”
(quest… “iskanje, prizadevanje; preiskava”; oz. iskanje nečesa pomembnega
knightly quest… viteški pohod, iskanje svetega Grala)
Že kar nekaj časa je minilo, od kar so se začela vsa ta raziskovanja glede alternativnega dogajanja v svetu, od kar so se začeli množično pojavljati predavanja, dokumentarci, intervjuji,.. Teh nekaj let pa tudi pomeni, da je večina boljših reči dosegljiva na internetnih video portalih (ne le na torrentih), še bolj pomembno je pa to, da je dosti dokumentarcev/predavanj/intervjujev PREVEDENIH. Če že niso prevedeni v slovenščino, so prevedeni v hrvaščino/srbščino — mlajši razumejo angleško, starejši srbo-hrvaško, tako da imamo v Sloveniji vse pokrito.
Torej, izgovorov za ignoranco je čedalje manj.
Aaron Russo (14. februar, 1943 – 24. Avgust, 2007), “America – From Freedom To Fascism” (2006) (Amerika od slobode do fašizma);
Denarni sistem in davki (predvsem “income tax”). FED – ameriška centralna banka; dekret o ustanovitvi bil podpisan na nesrečen dan, 22. december, 1913, v času pred-božičnih praznikov, ko je bila večina kongresnikov bila doma. Malo nepazljivosti in evo.. Na podel način uzakonijo nepoštenost/krajo, potem pa se ti isti ljudje sklicujejo na zakonodajo.
(@50.20) Sistem ne prizanaša nikomur, zaradi prevelikih dolgov se je moral boksarski prvak
Joe Louis (May 13, 1914 – April 12, 1981) pojavljati v kvizih, sprejemal je turiste v Las Vegas hotelu, postal je profesionalec v wrestlingu (v 50ih in 60ih letih – pri precej pozni starosti),.. Vse zato, da bi odplačal dolgove oz. davke , na denar, ki ga je prejel od boksarskih dvobojev, čeprav večino tega denarja ni videl oz. ga je doniral.
Nekako spominja na Orwella in Živalsko farmo (gledal risanko), ko je umrl konj, najbolj delavna in koristna žival, kako so prašiči (novi vladarji farme) njegovo smrt vzeli neosebno in jo celo izkoristili za to, da so pridigali o tem, kako je potrebno služiti skupnosti (katero so oni vodili in nadzorovali, kar pomeni, da so imeli prvi pravico do vseh virov in dobrih reči, ostanke so pa ostale živali dobile).
John Pilger, The War on democracy (2007); Obvezno za razumevanje naših politikov ter naših “svobodnih in neodvisnih” medijev.
Na primer, v Venezueli, so bogataši, kateri imajo svoje vile v Miamiju, Florida, ZDA, vodili zelo agresivno medijsko kampanijo preko komercialnih televizijskih postaj proti Hugo Chavezu. Imajo vile doma, imajo vile v tujini, medtem ko večina živi v revščini.. in potem se čutijo ogrožene, če bodo imeli predsednika, ki ne bo podpiral njihovih razvad..
John Perkins, intervju, Confessions of an Economic Hit Man (knjiga izdana leta 2004) (ni preveden, je pa vseeno zelo v redu)
Klasika: “sex, money and power” (seks, denar in moč). Neke vrste novodobni korporacijski odposlanec, prva udarna sila korporacijskega imperija v državah tretjega sveta.. … … … Vidimo ga v mnogih dokumentarcih, med drugim v islandskem dokumentarcu ‘Dreamland (2009)’, ki je bil nekaj mesecev nazaj (maj 2011?) predvajan na RTVSLO1 – kako so Islandci namesto bank reševali ljudi.
Od odmevnih je preveden še npr. The Money Masters; če prav razumem, je prevod pripravila srbska skupina 52 ljudi. Hrvatje imajo oddajo Na robu znanosti (Na rubu znanosti), ob petkih na HRT1 okoli polnoči; med drugim so že večkrat gostili David Icke-ja. Dokaj spodbudno..
Nekaj dobrih praks na tem področju imamo tudi mi, na primer 4everlogic, s številnimi slovenskimi predavatelji in predavanji, ter theendgame984 z ravnokar/danes prevedenim/objavljenim The American Dream (Ameriške sanje).
Skratka.. raziskujte, iščite, oborožite se z znanjem in modrostjo, opazujte, analizirajte, primerjajte, povežite se s podobno mislečimi ljudmi,.. prakticirajte to v vsakdanjem življenju,.. Resnica je zunaj, resnica je znotraj – Resnica JE – še vedno, le prebiti/prebijati se je potrebno do nje. Tudi preko navidezne/lažne/wannabe resnice, ki je na žalost v zadnjem času prav tako zelo močna..
Transcend the FED, transcend the banks and transcend all they represent.
Gledam oddaje o generaciji mladih od 25-35 let, kamor tudi sam spadam, in poslušam vse to o nevidnosti, neučinkovitosti, ne-iniciativnosti, zabušavanju (vse kar ni v skladu “main-stream” vrednotami je stigmatizirano) in kako živijo doma pri starših (največji greh na tem svetu), kako bi se morali osamosvojiti (karkoli že to pomeni), kako bi morali biti družbeno koristni, itd.
Zdi se, kot da je nekaj hudo narobe s to generacijo.. Se strinjam, marsikaj je narobe z nami.. A dajmo najprej zavrteti čas nazaj, v leta ko smo bili rojeni, torej od leta.. 1976 do leta 1986. Še malo nazaj, v čas naših staršev, leta 1953 do 1963, približno. Naši dedki in babice so videli vojno, živeli v časih pomanjkanja pred in po vojni. Ničesar si niso mogli privoščiti, ni bilo materialnih dobrin, ni bilo počitnic,.. potrebno je bilo delati in biti večinoma doma. Tudi naši starši so odraščali v pomanjkanju. A bolj kot so postajali starejši, bolj se je čutil vpliv prenovljene povojne proizvodnje. Začeli so prihajati televizorji, avtomobili, pralni stroji, gospodinjski aparati, oblačila, elektrika, vodovod,.. srednja šola, študij na fakulteti, filmi, glasba, diskoteke,… Ko so nas rodili, so bili do dobra tudi v novih miselnih nazorih, predvsem „Študiraj, pa ti ne bo potrebno delati“, „zakaj bi moral jaz delati, če lahko drugi delajo namesto mene“, permisivna vzgoja ali bolje rečeno ne-vzgajanje otrok,..
Z vzgojo je tako, zahteva čas in energijo. Naši starši so morali biti prisotni pri družinskih opravilih, ker je bilo vsega enostavno preveč, da bi starša zmogla sama; hočeš nočeš, bili so primorani v sodelovanje. Vzgajali so jih strogo, niso jih posebej učili, naučili so se s posnemanjem in z delom. Pri nas je bilo pa že drugače, v trgovini se je dalo dobiti več, vsi ti aparati in pripomočki in mehanizacija je omogočila, da sta starša sama lahko naredila bistveno več brez vmešavanja otrok – in tudi sta. Ker vzgoja je težko delo, težko je otroka učiti novih reči; marsikaj bo naredil narobe, marsikaj zasral, in več bo dela, ker bo potrebno popravljati njegove napake. Tako sta otroka potisnila na stranski tir, zadovoljni so bili vsi, narejeno je bilo pa tudi vse.
Otroci prepuščeni sami sebi, oziroma televiziji in predvsem računalniku, odrinjeni na rob in vzgajani v duhu „ti se le pridno uči in hodi v šolo in študiraj, da ti ne bo potrebno delati, midva ti bova pa tačas nudila vse potrebno“. Kar pomeni: „ti si preveč štorast/len/zabit, da bi se naučil kakšno opravilo ali znal kaj sam narediti, in če bi kaj poizkušal, bi naredil več škode kot koristi, zato se raje uči oz. si lahko tudi za računalnikom, le da bo mir pred teboj“. In v tem duhu smo odraščali. Starši so imeli izobrazbo, ni jim bilo potrebno delati ali veliko manj, ker so si lahko ogromno kupili v novo rastočih trgovinah.. in enako so pričakovali tudi od otrok – da bodo oni imeli še boljšo izobrazbo in jim bo potrebno delati še bistveno manj, skorajda nič. Napredek.
Čutiti je (bilo) velik odpor do dela, in nekako je tudi jasno, od kje pride do tega odpora. Če pogledam stare starše.. če hipnotizirani ne sedijo pred televizijo, oz. predvsem ko se lotijo kakšnega bolj resnega dela so vedno na trnih, da bo le vse opravljeno, vse pod streho. Vedno pod nekakšnim pritiskom, nervozo, vse delati s polno hitrostjo in brez počitka, tudi po kosilu ne,.. Točno vedo kaj kam paše, vedo kakšno mora življenje biti, niso pripravljeni poslušati nič drugega.. In jasno, da se ljudem takšen odnos do dela zagnusi – in kot nalašč, je bila našim staršem ponujena alternativa – fakultete, službe v podjetjih/institucijah. Kaj to točno pomeni verjetno nihče ni vedel, vedeli so le, da tisti tam gori imajo in si lahko privoščijo vse. Saj veste, kako je s tem idealiziranjem, politiki rečejo „sprememba“, „blaginja“, „svoboda“, in vsak si predstavlja svojo idealizirano sliko, najlepše kar je možno. In tako so tudi te službe, ki človeku nudijo vse, neka idealizirana podoba – imamo idealizirano predstavo kaj se dela v teh službah (čeprav, če bi malo bolj pomislili, kaj bi to lahko bilo, bi verjetno ugotovil, da imajo bolj kot ne zatemnjeno/črno/prazno sliko) – dejansko stanje je pa mnogokrat drugače. Nihče na primer niti pomisli, da morda „blaginja“ za politika pomeni suženjstvo in ubogljivost nižjih razredov.
Ko je čedalje več ljudi delalo v takšnih službah, ki so nudile vse, smo spoznali, da niti ni tako lepo. Sediš v neki pisarni in prelagaš papirje. Pridejo raznorazni šefi, en zahteva eno, drugi drugo. Zatakne se pri tej stvari, zatakne se pri oni stvari – zaradi ene črke na papirju, in je potrebno vse na novo. Potrebno se je sestati in dogovoriti o neki zelo pomembni zadevi z enim vele-pomembnim človekom, mu lezti v rit, potem drugemu.. Nekako še večja zmeda, še večji direndaj, še več mešanja zraka brez pravega učinka, a ker po neki čudežni formuli – le kdo bi lahko vedel kakšen čarovniški trik je to – vso to mešanje zraka prinaša zelo visok standard in nakup vseh igračk in posestev in gradnjo hiše in ostalega. Zdi se, da večje kot je mešanje zraka (največje mešanje zraka predstavljajo bankirji), večje so možnosti za dobro življenje tudi v realnem svetu. Tako bi kar na enkrat vsi radi bili „leaderji“, mana-ger-ji, ekonomisti, marketinški svetovalci, borzniki, podjetniki – vsi bi radi sodelovali pri tem čarovniškem triku, delal ne bi pa nobeden. Za kramp, lopato, motiko, pa ne bi nihče več niti za trenutek poprijel..
Tako danes ta preljuba družba/sistem/civilizacija, ponuja le še več mešanja zraka oz nadaljnje zasužnjevanje. Ali so na voljo zgoraj opisane službe, ali pa panoge in področja, ki spodbujajo še večjo zasužnjevanje in že tako veliko norost. Sem spadajo raznorazni NVOji (kaj v povezavi z NWO morda? – glej Malachi Martin), s propagiranjem homoseksualnosti, vsiljivega povezovanja (kot da ni tega že tako ali tako preveč), medkulturno/mobilno družbo (v kateri ne bo nikoli možno zgraditi trdne lokalne skupnosti), projekti v tujini za premlade, kateri niti ne vedo kakšne so vrednote in običaji domačega okolja, tujina jim pa še dodatno vcepi nove vrednote, nastane še večja zmedenost v njihovi glavi.. Med razvojnimi in znanstvenimi panogami, tako se zdi, množično največ zaposlitev ponuja rekonstrukcija fizičnega sveta, torej navidezna resničnost. Računalništvo, filmi, celo knjige.. Vse gre v smer grafične upodobitve realnega sveta. Da se bo čim več reči dalo videti na računalniškem zaslonu, seveda v 3D različici (3D aplikacija planinskih poti, 1.3 milijona evrov(?)).. da bo vse vezano na računalnik in posledično en centralen sistem. Dela se na bazah podatkov, na vizualnih predstavah, celo na drugih čutnih dražljajih (Xpand). Kmalu bomo lahko le še sedeli doma, priklopljeni na nek stroj in vstopili v katerikoli svet. Računalniška igrica bo lahko že takšna, da bo resnična simulacija; da bo imel človek občutek, da on dejansko živi v tem svetu, in bo priklopljen na to napravo in živel v takšnem svetu.. Kaj bo potem.. se spomnim eno predavanje od Alan Watts-a.. kaj bo potem, ko bomo rekonstruirali resničnost. Ko bo dejansko precej podobno kot je Matrici (1999), ko bomo lahko priklopljeni tudi več dni/tednov in igrali nek navidezen scenarij. Kakšno pustolovsko dogodivščino, ala Indiana Jones, ali pa seksualno fantazijo, ali vojno simulacijo, ali kakšno dogajanje iz knjig,… In bo ves smisel življenja le v tem, da bomo doživljali in izpolnjevali vedno nove in nove navidezne resničnosti. Verjetno, ker ne bo nikakršnega zavedanja in ker bomo popolnoma degradirani, bo večina le te temeljila predvsem na „čutnih užitkih najnižje vrste“.
Samo še to zna ponuditi današnja civilizacija. Če delate na / se ukvarjate s temi področji, tedaj imate možnosti in podporo, če niste v tem, potem ste družbi praktično odveč. Tako imamo mlade nadobudneže, ki so uspešni v teh panogah in okoli razglašajo, „kako je mogoče uspeti, če se hoče, če je volja,.. Če pa nočete delati, potem pa ne bo nič“. Če se hočete izživljati nad drugimi, psihično in mnogokrat še vedno fizično, če podpirate „laž in živite iz nje“, če razmišljate v stilu: „Že res da je veliko krivic in nesmiselnosti, a kaj moremo, naredi svoje delo in bodi tiho, ne vmešavaj se. Služba ti nudi denar in s tem lagodno življenje, zato se ne pritožuj (Vivekananda, a slišal tudi v živo). Kaj zato, če se nekomu dogaja krivica, kaj zato, če sebi odtrgamo večji kos pogače, kaj zato, če prodajamo nepomembne izdelke,.. Skrbite zase, za svojo družino, da bo vam samim lepo v življenju, za druge pa naj vam ne bo mar. (Nekaj takšnega (zadnja poved) je Rockafella rekel Aaronu Russoju)“ „Ne sprašujte kaj je namen te tehnologije, v kakšne namene se lahko uporablja, ne pritožujte se, če vas priganjajo, saj ste tako ali tako last korporacije/institucije (kupljeni ste z denarjem),..“ Za vse takšne ubogljive, ozkogledne, sebične, nepoštene je dela več kot dovolj. Ljudem so pokradli vso lastnino, sedaj jim skušajo ukrasti še možgane (dobesedno) in nato še dušo – vedno se kaj najde, da lahko zver sistema ukrade. Iz vsega tega se zverina napaja, to sistem spodbuja in nagrajuje, in sistem zahteva od peščice mladih, da bodo takšen sistem podpirali in poganjali naprej – eni na vodilnih mestih, drugi kot hrana.
Vsemu temu smo se mladi uprli, tisti, ki nam ni vseeno kakšen bo človek kot bitje, ki nočemo izkoriščati in se izživljati nad soljudmi, ki nočemo podpirati tega hiperaktivnega/bombastičnega/rajas-tičnega načina življenja.. Ki hočemo bolj umirjeno življenje, bolj umirjena mesta, z vrednotami kot so modrost, spoštovanje, razumevanje, prijaznost, poslušanje, vzeti si čas za drugega in zase, pošteno delo,.. neko satvično življenje – umirjeno, a hkrati aktivno. Ki hočemo raziskovati in delati na področju zavesti, poglabljanju v odnosu do Boga, razumevanju in poslušanju sveta okoli sebe,… Za takšne, pa ni prostora niti podpore niti svobode. Zdi se celo, da se ta pošast sistema boji takšnih ljudi – seveda, ker to pomeni njeno smrt – vse ostalo jo ohranijo živo; vso nadaljevanje teh zgrešenih vrednot in izkoriščanja, je njeno življenje, ostalo je smrt – prijaznost, razumevanje, spoštovanje,.. to je njena smrt.. in pošast to ve in tega se boji. Zato hoče mlade na vse načina odvrniti od takšnega načina življenja. Tudi s tem, da propagira uspešne mlade ljudi, ki so v okviru nastavljenih poti uspeli. S tem, ko se ti potem šopirijo in izpostavljajo kako so uspešni in kako je vse na svetu lepo in prav in dobro… In ravno tu vidim upanje, ko mnogi zavračamo takšen marketing in mu ne nasedamo, in gremo po notranji poti, četudi nas vsi ovirajo in hočejo od tega odvrniti; z grožnjami ali z mamljivimi ponudbam.
No, nekaj časa je potrebno živeti/delati v sistemu, ker se v njem rodimo. Odnos bi moral biti takšen, kakršen je odnos pravega katolika (lahko gledamo tudi širše; sem spadajo vsi ki „so v srcu pošteni“) in je bil odnos katolikov v prvih treh stoletjih: „to delo moramo opraviti, brez tega bomo umrli, vemo da s tem podpiramo sistem na svoji grešni poti, a trenutno ni druge izbire. Zato pa ta denar, ki ga dobimo, uporabimo zase le za najnujnejše potrebe, nekaj ga dajmo na stran, z ostalim pa pomagajmo revežem. Ko delamo, delajmo v okviru možnega čim bolj pošteno in pravično, čim manj prilivajmo olja na ogenj izkoriščanja, podtikanja polen, in ostalih nepoštenosti na delavnem mestu. Ko pa z delom končamo, pa ne pozabimo na vse te grozote, temveč prosimo Boga in molimo, da nam podeli milost in čim bolj ublaži vso to svinjarijo. Molimo za svoje sovražnike, kajti naši sovražniki so sovražni zaradi tega, ker živijo v grehu: „Vsak, ki greši, je suženj greha.“ Zatorej so sami večji sužnji kot mi, in iz svojega stanja notranje nemoči se napajajo s trpljenjem drugih. Molimo torej zanje, da bodo imeli več razumnosti, več modrosti, da bodo znali živeti čim bolj prijazno do okolice.“ Nekaj takšen naj bi bil odnos ljudi na delavnih mestih, bolj kot je delavno mesto odgovorno, bližje takšnemu načinu naj bi razumen, v srcu čist človek delal/živel. Vse drugo je pot teme in nadaljevanje tega, kar imamo sedaj.…
Torej, če nekako povzamem, z mladimi ni nič narobe, narobe je s sistemom, s to miselnostjo sistema, kateri so nasedli že naši starši in seveda nazaj v preteklost, a v milejši obliki. V prvi vrsti ta miselnost pomeni, da obstaja nekje znotraj sistema obljubljena dežela ala Amerika. V to deželo bomo očitno prišli ne z odgovornim in poštenim delom v sedanjosti, ampak z malomarnostjo, z življenjem v navideznem svetu, z izkoriščanjem drugih, z zanemarjanjem svojih osnovnih dolžnosti, z zanemarjanjem materialnih dobrin in nižjih delavnih mest – “logično”, kajti takšen način trenutno prinaša večje denarce.. Pomeni tudi, da je idealno življenje življenje brez dela. Vsakršno delo je zlo. Zato, za uspešno in užitkov polno življenje, potrebujemo sužnje. Z vso svojo modrostjo, tehnologijo, inteligenco še vedno nočemo biti sposobni, da bi lahko v okviru lastne skupnosti živeli ugodno življenje, da bi lahko vsak UGLEDEN član družbe poprijel za vsakršno, še tako na videz nepotrebno opravilo (beri: Thomas More – Utopija (1516)). Ne, mi potrebujemo sužnje, da bodo opravljali nizkotna dela, ki niso nič drugega kot stranski produkt lenega in neodgovornega in vampirskega načina življenja. Življenja izven vseh zapovedi in smerokazov svetih ljudi.. In to nekateri imenujejo razumno življenje, „tako pač je in drugače ne more biti“ življenje.. Japajade..
Mladi, mladi smo bili obkroženi s to miselnostjo, jo privzeli nase in ji nekaj časa sledili, a sedaj smo se, ko smo videli vso/’večji del’ njene neumnosti, od te miselnosti oddaljili (–> „nevidni“) – a z namenom (ne vsi, mnogo jih je še vedno zavedenih), da se z njo soočimo in jo z zavedanjem/razumevanjem/ljubeznijo in predvsem Božjo milostjo tudi raztopimo. Kajti smo mladi, imamo še dovolj volje/moči/energije, raste pa tudi naše zavedanje/znanje/sposobnosti. Smo mladi, imamo prihodnost in moč, in to bomo tudi storili.. lahko se nam pridružite, ali pa nadaljujete svojo izkoriščevalsko pot kje drugje – na tem planetu nič več, bilo je dovolj..
Zelo sem se trudil, da bi bil ponosen na svoje služenje v vojski, a sem lahko občutil le sramoto. Rasizem ni mogel več zamaskirati realnosti okupacije. To so ljudje, to so človeška bitja. Od takrat občutim krivdo, kadarkoli vidim starejšega moškega, kot tistega, ki ni mogel hoditi in smo ga vrgli na nosila in rekli iraški policiji, naj ga odpelje. Krivdo čutim kadarkoli vidim mater s svojimi otroki, kot tista, ki je histerično jokala, in kričala, da smo hujši kot Sadam (Husein), ko smo jo prisilili, da je zapustila svoj dom. Krivdo čutim kadarkoli vidim mlado deklico, kot tisto, ki sem jo zagrabil za roko in odvlekel na ulico. Rečeno nam je bilo, da se bojujemo s teroristi, a pravi terorist sem jaz, in pravi terorizem je ta okupacija.
Rasizem v vojski je bilo dolgo časa pomembno orodje, da opraviči uničenje in okupacijo druge države. Dolgo je bil uporabljen, da so opravičili ubijanje, izživljanje (?) in mučenje drugih ljudi. Rasizem je poglavitno orožje te vlade. Je bolj pomembno orožje kot puška, tank, bombnik ali vojna ladja. Bolj uničevalen je od ‘artillery shell’ ali uničevalca bunkerjev (bunker buster) ali rakete tomahavk. Res je, da je vlada ustvarila ta bojna sredstva in jih ima v lasti, so neškodljiva, če jih ne bi nihče uporabljal. Tisti, kateri nas pošiljajo v vojno, njim ni potrebno pritisniti na sprožilec ali ___. Ni jim potrebno bojevati vojne, njim je potrebno vojno le prodati. Potrebujejo javnost, katera je pripravljena poslati vojake na ta območja, potrebujejo vojake, ki so pripravljeni ubijati in biti ubiti brez vprašanja. Zapravijo milijone za eno samo bombo, a bomba postane orožje le takrat, ko je vojaška hierarhija pripravljena izvrševati ukaze in te bombe uporabiti. Kamorkoli na zemlji lahko pošljejo vojake, a vojna bo le takrat, če se bodo vojaki pripravljeni bojevati.
Vladajoči razred, milijarderji, ki imajo korist od človeškega trpljenja, skrbi le za širjenje svojega bogastva, s tem da nadzorujejo svetovno ekonomijo. Razumite, da njihova moč leži le v tem, da nas prepričajo, da so vojna, zatiranje in izkoriščanje v našem interesu. Razumejo, da je njihovo bogastvo odvisno od njihove zmožnosti, da nas, delovni razred, prepričajo, da umiramo, da lahko oni nadzorujejo trg tuje države. In prepričajo nas v umiranje in ubijanje na podlagi tega, da nam vcepijo v glavo nekakšno superiornost. Vojaki, mornarji, marinci, letalci, nimajo nobene koristi od te okupacije. Veliki večini ljudi živečih v ZDA, ta okupacija nič ne koristi. Ne le da nimamo nič za pridobiti, ampak zaradi tega trpimo še bolj. Izgubimo ude, __ in dajemo svoja življenja. Naše družine morajo gledati krste kako jih polagajo v zemljo. Milijoni v tej državi so brez zdravstvene oskrbe, služb ali dostopa do izobrazbe, medtem ko morajo gledati to vlado, kako zapravlja 450.000 milijonov dolarjev na dan za to okupacijo. (aplavz)
Revni in delavni ljudje v tej državi so poslani, da ubijejo revne in delavne ljudi v drugi državi in naredijo bogate še bogatejše. Brez rasizma so vojaki spoznali, da imajo več skupnega z iraškim ljudstvom kot z milijarderji, kateri nas pošiljajo v vojno. (aplavz)
V Iraku sem spravil družine na cesto, in ko pridem domov, prav tako vidim družine vržene na cesto. In to je tragedija in nepotrebno ____. Moramo se prebuditi in spoznati, da resnični sovražniki niso v neki oddaljeni deželi, niso ljudje katerih imen ne poznamo in ne razumemo njihove kulture. Sovražniki so ljudje , katere poznamo zelo dobro in katere lahko prepoznamo. Sovražnik je sistem, ki se vojskuje, kadar je to dobičkonosno. Sovražniki so direktorji, ki nas vržejo iz službe (?), ko je to dobičkonosno. So zdravstvene zavarovalnice, ki nam onemogočijo zdravstveno oskrbo, kadar je to dobičkonosno. So banke, ki nam pobirajo domove, ko je to dobičkonosno. Sovražniki niso 5000 milj stran, so tukaj doma. (…) (aplavz)
—– šele v juliju 2011 sem opazil, da je tudi slo prevod na youtube (od julija 2010) —-
Vsaka beseda ima več pomenov. Za vsakega pomeni določena beseda nekaj drugega. Odvisno od starosti, izobrazbe, spola, religije, hobijev,…Zame beseda “Bog” pomeni nekaj drugega, kot za ateista, in čisto neka drugega kot za katolika. Ravno tako beseda svoboda, mir, demokracija,..
Različne pomene pripisujemo besedam, jasno. Torej je tudi logično, da bodo bogati ljudje oz. za iste pojme imeli drugačne predstave, politiki drugačne od civilne družbe. Kako vemo, da za politike oz. top elite demokracija, svoboda govora, mir in podobne reči pomenijo čisto nekaj, kot za običajne državljane – po tem, kako delujejo. Enostavno. Hočeš videti kakšen človek je – opazuj njegovo delovanje izven uradne sfere, obnašanje, besede, kakšne rezultate prinaša njegovo početje. Nekje sem prebral misel, ki gre nekako takole, “če hočeš spoznati človeka, si oglej njegov dom”. Privatno življenje. Swami Vivekananda pravi nekaj podobnega: “Glejte človeka pri njegovih najobičajnejših opravilih; to so v resnici stvari, ki vam bodo razkrile pravi karakter velikega človeka.” Ne toliko poslušati besede in govorjenje in oddaje in javne nastope, ampak delovanje, kako implementirajo te reči. Govori o skromnosti, potem pa se obnašati ošabno in vzvišeno – očitno govor že ni bil iskren oz. ima skromnost zanj drugačen pomen kot za vas.
Za nazorno ilustracijo tega se je potrudil Media4Movement in interpretiral nedavni govor Hillary Clinton, 29. januarja (?), glede dogajanja v Egiptu. Mislim, da je to obvezen del sodobne izobrazbe.
Najprej prevod original govora, tako kot ga je bilo slišati:
Rada bi nekaj rekla o dogodkih v Egiptu.
Podrobno nadaljujemo z opazovanjem situacije. Globoko nas skrbi uporaba nasilja egiptovske policije in varnostnih sil proti protestnikom. In obračamo se na Egiptovsko vlado, da naredi vse kar je v njeni moči, da umiri varnostne sile. Hkrati bi se tudi protestniki morali vzdržati nasilja in se mirno izraziti.
Kot smo večkrat povedali, podpiramo univerzalne človeške pravice egiptovskih ljudi; vključno s pravico izražanja, povezovanja in zborovanja. Pozivamo Egiptovske oblasti, da dovolijo mirne proteste in da razveljavi neljube (?) korake, ki so jih naredili, ko so onemogočili komunikacije. Ti protesti nakazujejo na to, da so globoke zamere znotraj egiptovske družbe in egiptovska vlada mora razumeti, da nasilje ne bo odstranilo teh zamer.
Kot je Obama rekel včeraj, so reforme nujne za dobrobit Egipta. Egipt je dolgo bil pomemben partner Združenih držav na temo regionalnih vprašanj. Kot partner močno verjamemo, da se mora egipčanska vlada nemudoma sestati (engage)z egiptovskimi ljudmi in izpolni potrebne ekonomske, politične in socialne reforme. Nadaljujemo z opozarjanjem egiptovske vlade, kot to delamo z drugimi vladami v regiji; za nujnost reform in večjo odprtost in sodelovanje, da bo omogočilo boljšo prihodnost za vse.
Hočemo se povezati z egiptovskimi ljudmi in njihovimi vladami, da spoznajo njihove aspiracije, da živijo demokratično družbo, ki spoštuje osnovne človekove pravice.
Ko sem bila nedavno v regiji, sem se sestala z velikim številom skupin civilne družbe, in od njih slišala o idejah, ki jih imajo, za izboljšavo njihove države. Ljudje srednjega vzhoda, kot ljudje povsod, iščejo priložnost da prispevajo in da imajo vlogo pri oblikovanju odločitev, ki vplivajo na njihovo življenje.
Kot sem rekla v Dohvi; voditelji se morajo odzvati tem aspiracijam, in pomagati zgraditi boljšo družbo za vse. Morajo videti civilno družbo kot njihov partner, ne kot grožnjo.
Sedaj pa to, kar je Hillary po vsej verjetnosti mislila (približek temu; sklepamo lahko iz tega, kako ameriška politika deluje v praksi):
Kako analizirati sestanek državnih služb (state departments)
Na žalost imam nekaj pripomb protestih ljudi v Egiptu.
Nadaljujemo z uporabo naših obveščevalnih služb. Rahlo nas je strah za naš imperij v regiji in rahlo nam je nerodno, da smo financirali egiptovske varnostne službe, da so zatirale svoj lasten narod. In obračamo se na 30 letno diktatorstvo v Egiptu, da naredi vse kar je v njihovi moči, da zaščiti naše interese. Hkrati spodbujamo del protestnikov, da so bolj nasilni od egiptovske vojske.
Kot smo že mnogokrat povedali, podpiramo človekove pravice za privilegirane, kadar je to politično koristno za nas vključno s svobodo govora, razen v naši lastni državi, če se priključite kakšni od odpadniških skupin. Pozivamo egipčansko mafijo, da uporabi skrite CIA načine, podobne tistim, uporabljene v COINTEL programu. In da sledi podobnim ukrepom kot so bili uporabljani v uradu Honduran 2009, ko so/smo prerezali komunikacije. Ti protesti nakazujejo na dejstvo, da je Egipt drugi največji prejemnik ameriške pomoči, takoj za Izraelom. In da mora egiptovski režim, ki ga podpiramo s 1.3 milijarde dolarjev (v letu 2010) in vojaško pomočjo (solzivci, puške, tanki, urjenje), razumeti, da bi mogoče z dovolj nasilja te proteste zaustavili.
Kot je Obama včeraj povedal, reforme, ampak ne navdihujoča revolucija, je poglavitna za Egipt. Egipt je dolgo bil pomembna lutka Združenih Držav pri finančnih poslih, Kot partner ne vemo, kaj bomo naredili, če se bo politična klima v regiji spremenila. Egiptovska vlada se mora zateči k bolj neoliberalni Svetovni Banki in IMF politiki, da uvede navidezne poizkuse (whitewashed attempt), da se bo zgledalo, da je zaskrbljena s problemi množic. Nadaljujemo z vohunjenjem na egiptovske ljudi, kot to delamo znotraj naših meja in drugod po svetu. Nujno se je držati stabilnih ekonomskih interesov za dobiček na račun ljudstva, in da spodbujamo sodelovanje ameriških podjetij, da zaslužijo v tujini.
Hočemo postati partner z Egipčansko oligarhijo (“vlada majhnega števila odličnikov”) in kogarkoli bomo v prihodnje imenovali kot naslednjo vlado, da bomo lahko vsilili svojo potrebo po nadvladi in zaščitili svoje naftne interese za našo pretirano porabo, ki podpira našo strategijo imperializma, za vzdrževanja preko 1180 vojaških baz po svetu.
Ko sem bila nedavno v regiji in stanovala v hotelu s petimi zvezdicami daleč stran od revščine ljudi, sem se srečala z ubogljivimi skupinami in sem jim razložila, da smo strmoglavili Saddama Husseina, ko je bil primeren čas, in da sedaj nismo pripravljeni na odhod Mubarak-a. Hočemo da ste prepričani, da so ljudje na bližnjem vzhodu večinoma teroristi, še posebno, da se boste bali Muslimanov. Ti ljudje se hočejo rešiti revščine, ki smo jo mi spodbujali z našo tujo “pomočjo”. In hočemo (?), da imajo ti ljudje malo ali nič vloge pri oblikovanju njihovih življenj.
Zato sem rekla v Dohi; voditelje, ki jih namestimo, morajo preprečiti takšno vrsto revolucije in nam pomagajo zagotoviti, da lahko bogati živijo razkošno življenje na račun skupnih virov. Nadaljevati morajo z ignoriranjem te revolucija, da ljudje v ZDA ne bodo dobili enakih idej.
“Igre je konec.
..da zaščitijo te naravne vir se vojskujejo (doma in po svetu), da podpirajo režime, ki so proti volj njihovega ljudstva..
vse dokler se ne zbudimo”
“Protesters Are Awesome: Christians Protecting Praying Muslims” vir; hvala malibuda.eu za link do te slike
John Lennon (9. Oktober, 1940 – 8. Devember, 1980) – poslednji intervju, ponedeljek, 8. december, 1980. Nekaj ur pred umorom (umrl star 40 let). Posneto v Studiu Ena, v Dakoti, New York, za glasbeno oddajo RKO Radio Mreže.
18. Novembra, 3 tedne pred smrtjo, sta s ženo Yoko Ono izdala album Double Fantasy (uspešnice: (Just Like) Starting Over, Woman, Watching the Wheels). Prvi album po dolgi, 5 letnem premoru, kjer kitare skorajda ni prijel v roke – tako pravi v enem intervjuju. V tem času je imel tudi intervju za BBC (6. decembra) in malo pred tem za Playboy (september). Torej ravno v obdobju, ko se je spet posvetil glasbi – v načrtih je imel še nekaj pesmi/albumov. In tako se mu je na nek način zgodilo to, kar je sam rekel za J.F.Kennedy-a, “he didn’t live to fulfill or let us down”.
Zakaj objavljam tale intervju, oziroma 13. in 14. del intervjuja? Ker ima nekaj zelo močnih misli, predvsem mi je pa všeč njegov odnos, njegov duh, njegova “borbenost”. Ima nekaj odličnih konceptov, in ti so podčrtani, predvsem mi je pa všeč, ker tako dobro zadane načrte “oblasti”, na primer: “In njihove sanje (socialistov, marksistov) so se po vojni sesule in potem so pisali te knjige, kjer projicirajo tega strašnega Velikega Brata, pošasti, kontrola prek robotov. Celo zdaj, se mi zdi, ti ljudje projicirajo predstavo o vesolju, projicirajo vojno v vesolju neprestano, kjer so ženske v mini krilu na voljo kot objekt poželenja in moški imajo soper-macho-johnwayne gonz on their hips. Pravim, da je čas, da se ljudje ob tem streznijo, ker projicirajo našo prihodnost. Ali hočemo da bodo naši otroci ali vnuki v vesolju bili bitko, mogoče ne Ruse, ampak Veničane?!” Podobno, “in nehajmo podpirati to paranojo 90 letnih moških, ki se igrajo mačo igrice s svetom in po vsej verjetnosti tudi z galaksijo. To namreč počno.” Sedaj pa si zamislite, koliko negativnih projekcij dobivamo danes preko medijev, filmov in nekaterih knjig..
Kar mi ni všeč je pa njegov “posvetni humanizem” ali če hočete, “materialistična duhovnost”. Ni vere v Boga, v večno življenje. Nekako na način, “molimo, meditirajmo, projicirajmo prihodnost in karkoli že pač, ampak le z namenom, da si bomo ustvarili lepo življenje tu na zemlji in se imeli fino”. Takšen kot je danes ‘New age’. In ta miselnost se mi zdi, da je tista, ki ga je ubila.
——————–
(13. del) John Lennon: (…) Bil sem le toliko iskren kot sem lahko bil tisti čas. Lahko ste le najboljše, kar ste tisti čas lahko. Ampak bistvo pisanja pesmi je..
Ker ljudje kar naprej sprašujejo, “kaj delaš, kaj sta delata z ‘Bed-In’ (njun protest leta 1969 proti vojni v Vietnamu), kaj delata s ‘Two Virgins (album iz leta 1968, skupaj z Yoko)’, kaj delata skupaj, kaj delata, kaj delata?” Takrat sva prvič prišla z: “Vse kar praviva je, dajmo miru priložnost (‘Give peace a chance’).” To je dobesedno prišlo iz mojih ust kot odgovor novinarju, potem ko sva bila milijonkrat vprašana, kaj počneta? Vse kar pravim je, da dajmo miru priložnost. Ne da imam odgovor ali nov model za družbo, ker ga nimam, in ne verjamem, da ga kdorkoli drug ima. “Pokažite mi načrte” pravi ‘Revolucija’, Beatelsova ‘Revolucija’ oz. moja revolucija na to temo. Pokažite mi načrte, preden podremo vse zgradbe. Ampak dajmo miru priložnost (Give peace a chance), predstavljajte si (Imagine) je enaka reč, takoj me je prešinilo.
Le predstavljajte si, če ne bi bilo držav; ne da ne bi bilo koščka, kjer ima vsak svoj mali košček zemljišča. Ampak predstavljajte si; bil je čas, veste, ko niste rabili potnega lista, da potujete iz države v državo. Kakšen svet smo ustvarili.. Resnično! Včasih je bilo dobro potovati okoli (good go around). Kaj je ta igra, da ne morete.. Da je nekako to Amerika in čez polje je Kanada in da morate imeti vse vrste papirjev in slik in značk in potnih listov. Mislim, ko razmislite o tem, to je noro, noro je! Ne moremo svet zapakirati v majhne koščke na takšen način. Vsi smo različni.
Novinar: (..)
John: Ne poznam zgodovine dovolj dobro, da bi vedel, kako so ljudje shajali v preteklosti. Ampak ko je Marco Polo obiskal Kitajsko, brez dvoma je bilo tvegano zapustiti Rim, in iti čez vse te države. In ko so Križarji zapustili, ne kot velika vojska, ampak kot kmetje, ki so šli preko, so morali naleteti na težave. Seveda boste naleteli na težave.. Mogoče bodo vedno tepci (nuts), ne vem..
Ampak zamisel o tem, da si predstavljamo, da ni držav, da si predstavljamo, da ni religij, ne da si predstavljamo, da ni Boga; čeprav naj bi prišlo tudi do tega. Predstavljajte si, da ni NADVLAD. Predstavljajte si, da smatramo Jezusa Kristusa, Mohameda, Krišno in Milarepo (Tibetanski yogi in pesnik) ENAKO, da nam ni treba častiti katerega od teh, ki ga nočemo. Predstavljajte si, da ni katoličan proti protestantu, da ni žid proti kristjanu, da resnično dovolimo svobodo religije, resnično! Le predstavljajte si, bi bilo res tako grozno?
Yoko Ono: Kajti bistvo je, da ljudje kot G.Orwell in mimogrede, tudi on je moški. Vsi ti moški, so projicirali zelo negativni pogled prihodnosti in predstavljanje projekcije ima zelo močno čarobno moč. Na tak način je bila ustvarjena družba. In ker imamo vse te negativne predstave, in seveda bo to ustvarilo družbo. Tako da sva skušala ustvariti bolj pozitivno podobo, ki bo ustvarila drugačno vrsto družbe. In veste, celo v starih časih, vedno smo imeli sanje. Obstaja neke vrste sen človeške rase. Vedno smo želeli leteti, in sedaj lahko letimo. Naslednji korak, verjetno, je, da bi bili miroljubni.
John: Drugi veliki sen človeštva je.. Eden je bil leteti, za kar smo potrebovali dolgo, ampak najprej si je moral to nekdo zamisliti. Drugi je bil doseči Luno, je res? Kar smo. Seveda je bila to ameriška raketa, kajti tako je bila zgodovina tisti čas, ampak človeštvo je doseglo Luno, ker so rekli, “da je to en velik korak za človeštvo”, bilo je za vse, vsi smo šli na Luno.
Ampak sedaj celo nogometaši to počno, kar sva midva počela takrat, kar je projiciranje prihodnosti na pozitiven način. Ljudje pravijo, “ti si naiven, bedast in neumen.” Morda so naju ranili na osebni ravni, ampak kar sva počela, ko sva govorila o čarovniji, meditaciji, je projiciranju ciljev.. Kar počnejo poslovneži, imajo tečaje, nogometaši to počno; molijo, meditirajo pred tekmo, predstavljajo (vizualizirajo) si, kako so zmagali. Billie Jean King si vizualizira vsako potezo na igrišču. Kar sva midva počela je, da sva bila pionirja tega gibanja, kar je projicirati prihodnost, imeti cilje, ki jih lahko dosežemo. Veste. Ljudje projicirajo svojo lastno prihodnost. In kar sva midva hotela narediti je, da si predstavljamo lepo prihodnost.
Yoko ima prav, moški, celo Aldoux Huxley in George Orwel, ki je napisal 1984. Če pogledate v Orwellovo življenje, bilo je mučenje in to in ono in bil je vzgojen v določenem okolju, v moško dominantnem svetu, polnem marksistov, stvari o španiji. In bili so vsi iz tistega obdobja, kjer so imeli tiste sanje, pri katerih je bil socializem odgovor na vse. In njihove sanje so se po vojni sesule in potem so pisali te knjige, kjer projicirajo tega strašnega Velikega Brata, pošasti, kontrola prek robotov. Celo zdaj, se mi zdi, ti ljudje projicirajo predstavo o vesolju, projicirajo vojno v vesolju neprestano, kjer so ženske v mini krilu na voljo kot objekt poželenja in moški imajo soper-macho-johnwayne gonz on their hips. Pravim, da je čas, da se ljudje ob tem STREZNIJO, ker projicirajo našo prihodnost! Ali hočemo da bodo naši otroci ali vnuki v vesolju bili bitko, mogoče ne Ruse, ampak Veničane (prebivalce Venere). Veste, če deluje za nogometaše in tenisače, lahko deluje za vse nas. Moramo projicirati pozitivno prihodnost. Mislim da so to Kristus in Mohamed in ti ljudje govorili, na svoj način v tistem času za družbo (nja, niti ne..).
Novinar: (…) Napisal si pesem imenovano ‘Moč ljudem’ (Power to the people), ampak če je res, da je le 53% ljudi glasovalo, da jim je mar, mislite da imajo ljudje več moči ali jo imajo manj? Jim je sploh mar?
Yoko: Ljudje so vedno imeli veliko moči. Politiki se zanašajo na dejstvo, da ljudje ne razmišljajo. In če bi vsak oseba, vsak od nas, bi res bil osredotočen in začel razmišljati sam zase, potem nimajo možnosti. Smo kot zelo močni bogovi in boginje.
John: Če skušam še enkrat reči enako stvar, bi rekel, da ljudje imajo moč. Ne mislim moč pištole. Imajo moč, da naredijo in ustvarijo družbo, ki jo želijo. Vsi smo to ustvarili skupaj, ni bilo nekaj kraljev in generalov. Morda smo vložili moč v Napoleona in morda so bili Nemci zavedeni preko Hitlerja. Ali so zaradi tega Nemci drugačni od ostalega človeštva? Sploh ne, verjemite da bi se lahko zgodilo kjerkoli, zgodilo se je pač tam v tistem trenutku v času. V redu? Enkrat se obrne na levo, drugič na desno. Na dolgi rok je brez pomena. Celo odkar sem bil zavesten politike; je bilo desno v 50ih, levo v 60in, na nek način nič v 70ih in spet gre v desno. Če bodo vsi paničarili in le REAGIRALI na iluzorno desničarsko, ki bo vse ubilo, boste to dobili. Verjamem, da ni potrebno da je tako le zaradi tega, ker ima nekdo desničarsko prepričanje ali predvideno ima drugačno prepričanje politično kot drugi ljudje. Osebno nisem nikoli volil v življenju, kako vam je to všeč?
Obstaja Beatles-ova knjiga, ki smo jo imeli na turneji leta 64, in jaz sem na vrhu in kaže tega mladega John Lennona in piše, “noben lažen politik mi ne bo prišel do živega”. Ampak sedaj se soočim z temi politiki, ker ne verjamem, da so vsi politiki lažni. Oziroma ne bom kategoriziral niti politikov, kajti veliko sem se naučil od kar sem bil star 23. Ampak, mislim da politika ni edini odgovor, veste. Mislim da ta zamisel, da izvolimo te voditelje in potem pričakujemo, da bodo naredili čudeže za nas. Sedaj.. Kennedy je velik sen za ljudi, ker ni živel, da bi izpolnil ali nas razočaral (didn’t live to fulfill or let us down). Ne zanikam kar je Kennedy bil in kaj pomeni ljudem, ampak realnost je, da če bi bil živ, kako veste, kako bi se odrezal. Ali kako bi potekala vojna in vse skupaj. Tako da investiranje v voditelje, z nadnaravnimi močmi; ali so to pevci, politiki ali filmske zvezde, ali nogometni junaki, to ne deluje, enostavno ne deluje! Kajti posadimo jih na prestol in takoj jih vržemo dol.
(14. del) ——————————– Tako da bo Regan prišel in vsi desničarji bodo čakali, da bo naredil kar oni hočejo in ko ne bo, ker je nemogoče, ker je predsedniško tako velika reč za vsakogar in pomeni veliko več kot neka lokalna levičarska ali desničarska skupina. Da ne more izpolniti sanj desničarjev, tako kot Carter ali Kennedy ne bi mogla nikoli izpolniti sanj levičarjev, preveč je investirano v enega človeka, v eno skupino – in jaz ne verjamem v to.
Novinar: ..rekel je, da je načeloma to zastarel sistem.. in ne more delovati ne glede na karkoli.
John: Saj je zastarel sistem. Zaradi tega sem iz generacije, ki ne voli. Nikoli ne bom volil enega od teh ljudi, ker vem da Donald ne more nikoli nič narediti zame.
Yoko: Ampak obstaja neko ‘grass root’ gibanje, ne govorim o ‘underground’ ali o čem radikalnem. Ampak vsaka skupnost šteje. Najprej moramo poskrbeti za našo hišo, našo družino, našo skupnost, naše mesto. In če bi vsak človek razmišljal na ta način, bo delovalo. Namesto da investiramo našo energijo v eno skupino ali vlado.
Novinar: …ko že govorita o moči, in imate ljudi, veliko ljudi – če pogledate v ankete, ko pravijo, “ja, so naftne družbe, korporacije vodijo naše življenje in resnično ne moremo nič narediti, popolnoma smo nemočni in lahko le obupamo.” Kar se zdi, če verjamete medijem, da je to tisto, kar se dogaja.
John: Ampak kdo verjame medijem. Investirajte v medije in taka moč je tudi šala. Veste. Kdo je dal medijem.. oni so tako ali tako del sistema moči, ampak ne kažem s prsti. Me razumete? Ne verjamem, da so mediji ločeni od družbe; ne verjamem, da so politiki ločeni od družbe. Ne verjamem, da so pevci, nogometaši in filmski zvezdniki, LOČENI OD DRUŽBE, je le da smo razvili to reč, zaradi kakršnegakoli že razloga, da mislimo… Da smo vsi razdeljeni v te male razdrobljene koščke; države, spole, rase… Smešno je, neandertalsko je kot je neandertalski politični sistem. Je le.. Ne morem reči, kaj bi moralo biti, veste, lahko rečem le, da ne verjame v te reči in to je dovolj.
Yoko: Na nek način vsi ustvarjamo te iluzije in potem zaupamo tem iluzijam. Mediji niso resnica, politiki niso resnica – resnica leži v nas, v vsakem od nas. In če lahko dostopimo do te moči v notranjosti, da se soočimo z vsakdanjim življenjem in s situacijami, kjerkoli že si. Potem bo v redu.
Novinarka: To je zelo holističen pristop..
John: Točno, holistično potrebujemo. Ne le na zdravstvenem področju, potrebujemo v političnem, globalnem področju in nehajmo podpirati to paranojo 90 letnih moških, ki se igrajo mačo igrice s svetom in po vsej verjetnosti tudi z galaksijo. To namreč počno.
Yoko: To je Veliki Očka.
Novinar: Ampak vidva sta na zelo vplivnem položaju, ko lahko daste izjave ali ustvarita ploščo…
Yoko: Se zelo zavedava najine moči, karkoli že to je, in jo negujeva in skušava biti zelo previdna pri najinem življenju zaradi tega. In tudi skušava komunicirati s to močjo kolikor se le da. Ampak vsi to imate, na nek način, in v stopnjah. In to bi morali uporabiti in to pomeni, komunicirati in povedati drug drugemu, drug drugemu zagotoviti, da smo tu skupaj.
Novinar: Če povzamem kar Yoko pravi, imata zelo veliko moči, ampak veliko ljudi enostavno ne verjame dovolj vase, da bi uporabili to moč, ki jo imajo znotraj.
John: Ampak se spreminja, moram reči. Poglejte. Ko rečem, da nogometaši to počno in podjetniki to počno,.. Mislim, dejstvo je, da ljudje verjamejo v to, da projicirajo svojo lastno moč, vizualizirajo cilje, vizualizirajo pozitivizem, in ko delajo te stvari se spreminja svet. Za vse je potreben čas. Mislim da to, da smo bili v 60ih vsi polni upanja in potem so vsi postali depresivni v 70ih, ki so bila grozna. Ta odnos, da so bila 60ta zaradi tega negirana in označena kot ‘naivna in bedasta’ in da so 70ta realnost, kar pomeni naličiti se in plesati v diskoteki, kar je bilo v redu v 70ih. Ampak jaz ne negiram 60ih, ne negiram 70ih. Semena, ki so bila posejana v 60ih in verjetno so bila posejana generacije pred tem. Ampak seme, karkoli se je že zgodilo v 60ih, cvetenje tega je v feminizaciji družbe, v meditaciji, v pozitivnem razmišljanju, ki ga ljudje uporabljajo na vsakem koraku, to je direkten rezultat odpiranja v 60ih. Mogoče smo bili v 60 naivni in kot otroci smo vsi šli v svojo sobo in rekli (stokali): “Nismo dobili čudovitega sveta z rožicami in mirom in veselimi čokoladami in ni bilo le lepo in čudovito ves čas..” In to so vsi počeli, “nismo dobili vsega, za kar smo hoteli.” Ravno tako kot otroci! “In vsi so šli nazaj v svoje sobe in jokali in ‘le igral bom rock & roll in ne bom nič naredil – ostal bom v svoji sobi in svet je umazan in grozen prostor, ker nam ni dal vsega, za kar smo jokali.’ Je res!? Jokanje ni bilo dovolj.
Tisto, kar so nam 60ta dala je, da so nam pokazala možnosti in odgovornosti, ki jih vsakdo od nas ima. Ni bil odgovor, dal nam je le delček možnosti. In v 70ih so vsi obupali, ‘nananana’, in verjetno bodo v 80ih ljudje rekli, “v redu, dajmo spet projicirati pozitivno stran življenja.” Svet je bil tu dolgo časa in verjetno bo še dolgo časa tu.
Yoko: (…)
Novinarka: Misliš, da če bi ljudje spoznali holističen potencial za zdravljenje in rast znotraj njih samih, da bi to ustavilo iskanje in bežanje k določenim skupinam, religioznim, psihološkim, karkoli že, po nenadne odgovore?
John: Da.. Mislim. Vendar to je del vseh nas, tudi mene, da hoče pripadati neki skupini. Ne, ne mislim glasbeni skupini, ampak skupini v družbi, kajti da ti občutek varnosti, ko so težki časi ali se zdi, da je nevarnost vojne ali denarne krize. In mediji, s pomočjo javnosti in politikov, to še napihnejo – da je konec sveta, ali konec Amerike ali konec finančnega imperija, karkoli že je. In vsi postanejo negotovi in hočejo pripadati skupini – vključno z menoj. Vedno sem hotel pripadati nečemu, čeprav sem bil na zunaj vedno upornik. Del mene je vedno hotel biti del nečesa. Ampak to je negotovost. Ne pravim, da kdorkoli se je dal pokristjaniti ali karkoli že druge skupine so.. Vendar na splošno, se mi zdi to znak negotovosti, ker to prepoznam v samemu sebi, in ko grem čez to grozno negotovost, da se svet podira in postaja nor in nima več smisla. “Ali ne bi bilo lažje, če bi bil skupaj s temi ljudmi, temi nekaj 100 ali nekaj 1000, ki vsi mislijo na enak način” in življenje je lažje na takšen način. Ampak mislim, da ljudje spoznavajo, da ni konec sveta, apokalipsa se ne bo zgodila, ne glede na to, s čim nas STRAŠI določena oseba. Ti ljudje so mahali z napisi o koncu sveta. Spomnim se risank o koncu sveta, ko sem bil 12, veste. Naša cela generacija, najina cela generacija je bila vzgojena z vodikovo bombo (H-Bomb). Spomnim se Bertrand Russell-a in vse te vodikove bombe, in verjetno je to razlog, da smo bili vsi pristaši na ‘rock & roll’-a v 50ih, ker gre lahko vsak trenutek bomba v zrak. Ampak resnično se mi zdi, da se to ne bo zgodilo. In kaj se bo potem, če se to resnično zgodi? Kaj se bo zgodilo, če vržejo bombe povsod po zemlji, kaj se bo zgodilo? Bo nekdo odgovoril na to? Točno, ali bomo živeli ali bomo umrli, in če bomo umrli, se bomo morali spoprijeti s tem in če bomo živi, se bomo morali spoprijeti s tem. Tako da skrb o tem ali bo Wall Street ali če bo prišla apokalipsa v obliki velike zveri nam ne bo storilo nič dobrega iz dneva v dan.
Na nek način Amerika umira – od znotraj. Kajti pozabili so navodila, kako živeti na Zemlji.. Če nisi duhovno povezan z Zemljo in ne razumeš duhovne realnosti kako živeti na Zemlji, je zelo verjetno, da ne boš preživel.
Ameriški Indijanec
Ne glede na to, kako poizkušamo postati neodvisni od zunanjih dejavnikov narave, kako velike in mogočne zgradbe si gradimo, kako se zapiramo v svoj umetni svet, v katerem veljajo čisto neka posebna pravila (le poglejte, kaj se učimo v šoli), nas narava od časa do časa opomni, da smo še vedno del tega sveta, da smo kljub vsemu še vedno močno odvisni od narave, da je izolacija in varnost čista iluzija. Si lahko predstavljate način življenja, če bi za en mesec zmanjkalo elektrike?..
A tokrat je zadelo tudi nas. No, v bistvu se naravne katastrofe dogajajo vsako leto, s tem da imamo tu še relativno srečo v primerjavi z ostalimi deli sveta. Ampak kljub vsemu je večji del človeštva še vedno gluh za taka opozorila, še naprej nadaljuje življenje po starih tirnicah, še naprej živi v svojem navideznem svetu, v svoji matrici – kot da se nič ni zgodilo, kot da se nič ne more zgoditi.
Ampak naravne katastrofe so zgolj močnejše opozorilo, narava se le bolj na glas zadere: “Človek, ZBUDI SE!” Mar niso dovolj zastrupljene reke, zastrupljeno ozračje, pomori čebel, izsušena zemlja, izsekavanje gozdov, mučenje živali, močenje sočloveka in lastno trpljenje, lastna agonija? Kot da to ne bi bilo dovolj…
Ko bo posekano zadnje drevo, zastrupljena zadnja reka, ulovljena zadnja riba, boste ugotovili, da denarja ne morete jesti.
Cree Indijanec
Namesto, da bi se človek prilagodil življenju na tem planetu, si poizkuša podrediti zakone planeta. Za vsako ceno skuša uveljaviti svoj način, svoje zakone. Vsi ostali prebivalci tega planeta so se sposobni prilagoditi in zato živijo v harmoniji s planetom, le človek (pod vplivom ega) je zašel izven poti – kot da ne bi bil del narave, kot da ne bi bil del tega Vesolja, kot da bi bil neka ločena mehanična enota, vržena v ta svet.
Pa je temu res tako? Je bilo človeštvo vedno v takem stanju odtujenosti? Ali lahko najdemo izhod iz te zaslepljenosti in arogance? Z “najdemo” mislim na vsakega posameznika posebej, kajti več kot očitno je, da ljudje na oblasti oz. pozicijah navidezne moči tega namesto nas ne bodo naredili – nikoli niso in tudi nikoli ne bodo. Bomo sprejeli odgovornost za svoje življenje ali zgolj tarnali in čakali na druge? Se bomo tudi mi zaletavali z glavo v zid zgolj zaradi tega, ker več ali manj vsi okoli nas to počno? Kje je torej tista človeška logika, tista zdrava pamet – kam je odšla?
John Lennon (9. Oktober, 1940 – 8. Devember, 1980) – poslednji intervju, ponedeljek, 8. december, 1980. Nekaj ur pred umorom (umrl star 40 let). Posneto v Studiu Ena, v Dakoti, New York, za glasbeno oddajo RKO Radio Mreže.
Zadnji komentarji