Tag Archive for 'Matrica'

David Icke at Oxford Union (2009)

Tole predavanje je eno boljših; morda tudi zaradi tega, ker je Icke govoril v Oxfordu (akademska sfera in podobno):

david-icke--oxford-union-2009
youtube.com/watch?v=d88yEAZ_zKM
 

Nekaj slik iz prezentacije (za malo širši izbor glej tu):

David Icke at Oxford Union 2009 - An error does not become truth by reason or multiplied propagation, nor does truth become error because nobody will see it. by Mahatma Gandhi

David Icke at Oxford Union 2009 - Positions of power - Illuminati power pyramid

David Icke at Oxford Union 2009 - get back into your free speech zone!.. before you have and accident

David Icke at Oxford Union 2009 - children hypnossis

David Icke at Oxford Union 2009 - body0s imune system as computer0s antivirus program

David Icke at Oxford Union 2009 - There is no path to peace. Peace is the path. by Mahatma Gandhi

David Icke at Oxford Union 2009 - Courage is an inner resolution to go forward despite obstacles;
Cowardice is submissive surrender to circumstances.
Courage breeds creativity; Cowardice represses fear and is mastered by it.
Cowardice asks the question, is it safe?
Expediency ask the question, is it politic?
Vanity asks the question, is it popular?
But conscience ask the question, is it right? 
And there comes a time when we must take a position that is neither safe, nor politic, nor popular, but one must take it because it is right. by Martin Luther King Jr.

 
 

nič ni sveto, razen…

Opažam:

Dandanes posvetnemu človeku nič ni (več) sveto,
razen njemu lastne norosti.

 
baraka(1992)-fast-and-slow

‘Baraka (1992) – fast… and slow’ (youtube, gdrlmn1)
glej tudi: ‘Society – You Crazy Breed‘ (youtube, DieDicken)

 

19 Sodba pa je v tem, da je prišla luč na svet
in so ljudje bolj ljubili temo kakor luč,
kajti njihova dela so bila hudobna.

20 Kdor namreč dela húdo,
sovraži luč in ne pride k luči,
da se ne bi pokazala njegova dela.

~ Evangelij po Janezu, 1,19-20

Alan Watts ~ Negotove družbe sovražijo outsiderje

ali ‘Mesto za puščavnika’ (A place for the hermit (‘Out of Your Mind’ – cd 10, track 12)) ali ‘Sistem sovraži outsiderja?’ (The System Hates an Outsider?’ (youtube: TheSpartacat)) ali ‘Negotove družbe in puščavniki’
 

alan-watts--negotove-druzbe-sovrazijo-outsiderje

Šah-mat:

Srednjeveška družba na zahodu je v nasprotju s hindujsko družbo, dovolila ljudem, da so izstopili iz igre. Globoko je spoštovala in spodbujala puščavnike, menihe, nune različnih discpilin. To je ta razlika med zahodom in Indijo, kjer se nisi mogel pridružiti bhramana kasti, duhovniški kasti, iz kakšne druge kaste. Medtem ko v evropskem kastnem sistemu, če ste postali duhovnih ali klerik, katerekoli vrste — klerik enostavno pomeni izobražena oseba — ste se lahko seznanili z vsemi drugimi kastami, enkrat ko ste bili v duhovniški. Tako da, to je bil čudoviti način, da se povzpnete po družbeni lestvici. Lahko ste od služabnika postali duhovnik in celo škof, ter se posvetovali s plemstvom. To je bil edini odprti način med sloji. In ker so bili izobraženi ljudje; preko izobrazbe in preko univerz, ki so jih financirali kleriki, se je naš kastni sistem začel lomiti, in dobili smo idejo o tem, da izberemo lastno usmeritev, ne le da sledimo temu, kar so počeli naši starši.

Tu bi rad opozoril še na nekaj drugega: o možnosti izstopa iz igre. Tega naša družba trenutno ne spodbuja. Na lastno pest, brez velikanskih težav, to ne morete postati. Najprej zaradi tega, ker ste ubogi potrošnik. Vidite, tu okoli imamo kar nekaj hermitov, tu je človek, ki gradi to barko (boat). in on je pravzaprav tisti, ki se ni pridružil, je slab potrošnik; in veliko živijo tu okoli. Večinoma to niso ljudje delovnega sloja, to so ljudje, ki so zapustili univerzo, ker so sprevideli, da je neumnost; takšne vrste ljudi, ki bi jih morda imenovali ‘beatniki’. Ampak vidite, mesto tega ne mara, kajti oni nimajo v lasti prave vrste avta, zaradi tega lokalni prodajalec avtomobilov slabše posluje; nimajo trate, zato jim nihče ne more prodati vrtnih kosilnic (lawn-mowers); zelo malo uporabljajo pomivalne stroje in podobne naprave, ne potrebujejo jih. Nosijo modre kavbojke in podobne reči, tako so se lokalne trgovine z oblačili počutijo slabo, ko gledajo te ljudi. Zelo enostavno živijo. Tega pa ne smete početi. Morate živeti na zapleten način. Morate imeti avto, s katerim se identificirate kot oseba z vrednostjo. Status in podobno.

Vidite, v naši družbi imamo velik problem. Čemu je ta problem? Vedno je precej nepomembna manjšina teh, ki se nočijo priključiti, ali ljudi, ki so zapustili igro. Ampak odkrili boste, da so NEGOTOVE družbe tiste, ki so najbolj netolerantne do tistih, ki se nočejo priključiti. Tako močno dvomijo o veljavnosti svojih pravil igre, da pravijo, “VSAKDO MORA IGRATI!” To je dvorezni meč. Ne morete reči osebi, “ti MORAŠ igrati.” Kajti kar pravite je: “Moraš nekaj narediti, kar bo sprejemljivo le, če to narediš prostovoljno.” Vidite? Torej, “vsakdo mora igrati” je pravilo v ZDA, in je pravilo v skorajda vsaki republikanski vladi; mislim, republikanske v stilu demokratičnosti [besedna igra: v ZDA imajo dve politični stranki, republikance in demokrate]. Ker so zelo negotovi. Kajti vsakdo je odgovoren; lahko poizkušate da niste, se temu izogniti, naj senatorji ali predsednik to uredi, ampak teoretično, vsakdo je odgovoren; to pa je strašljivo. Vidite, ko veste kaj je prav, je aristokracija, je duhovščina, in oni vedo kaj bi bilo potrebno storiti, navajeni so vladanja. Ampak sedaj je to v vaših rokah, in pravite: “Kaj bomo storili?” Jaz mislim na ta način, ti misliš na drug način, on misli še drugače, in tako smo vsi zmedeni. Zatorej, se moramo bolj in bolj podrediti. Individualizem, togi individualizem vedno vodi v konformizem, kajti ljudje se prestrašijo. Zato se kot čreda natlačijo skupaj; to povežemo z industrijsko družbo, množično proizvodnjo in podobno: vsi nosijo enaka oblačila, zdravo-razumna oblačila, ki niso preveč umazana, in postanemo bolj in bolj otopeli in dolgočasni (drabber) — z izjemo kalifornijske revolucije.

Razlog za to je, na nek način, da se je demokracija, kot smo jo preizkusili, začela na napačni nogi. Vidite, v svetih spisih, v krščanskih spisih piše, da smo vsi enakovredni v očeh Boga. To je mistični izraz. To pomeni, da so s stališča Boga vsi ljudje božanski, in igrajo svojo pravo funkcijo. In to je nekaj, kar je res na nekem nivoju zavesti. Ampak če stopimo korak navzdol in poizkušamo uporabiti mistični uvid v praktične reči vsakodnevnega življenja, kaj dobite? Dobite parodijo misticizma. Dobite idejo, ne da je vsakdo enak v Božjih očeh, ampak da so vsi ljudje enako podrejeni. Zaradi tega so vse birokracije nesramne, zaradi tega je policija nesramna, zaradi tega morate čakati v vrstah in podobno. Kajti vsakdo je pokvarjen, vsakdo je enako podrejen. To postane parodija demokracije. In pazite se takšne vrste družbe! Zelo hitro se spreobrne v fašizem, kajti zelo se boji ljudi, ki ji ne pripadajo.

Sedaj, svobodna in prosta družba, ljubi tuje ljudi. Pravzaprav je nekoliko slabo za integriteto outsider-ja, kajti postane sveti človek, vidite. In ljudje ga hvalijo, mu dajejo hrano, poskrbijo za tujca. Kajti vedo, da ta človek za njih nekaj počne in ima pogum, ki ga mi sami nimajo. Ta tujec, ki živi tam v gorah, je na najvišjem vrhu človeškega razvoja. Njegova zavest je eno z Božanskim. In super je imeti nekoga takšnega v bližini. Počutite se nekoliko boljše. On je prišel do spoznanja, ve o čem se gre, in potrebujemo določeno število takšnih ljudi. Četudi se ne pridružijo naši igri nam povedo: “Vidite, to kar počnete je le igra. V redu je, ne bom vas obsojal/grajal, vendar to je le igra. In mi zgoraj v gorah vas gledamo, vas ljubimo, imamo sočutje do vas, vendar oprostite, ne bomo se pridružili.” In to daje skupnosti veliko moč. Kajti pove vladajočemu, na zelo očiten način, da je nekaj več kot le vladanje. Zaradi tega so modri kralji v bližini imeli tako duhovnike kot tudi dvorne norčke. Dvorni norček je veliko bolj učinkovit kot duhovnik, kajti spomni kralja, da je navsezadnje vse le hec*. In veste, kako je v ‘Richard II.’ (Shakespeare), kjer pokličejo* dvornega norčka, ‘the antic’, kralj reče: “Within the hollow crown That rounds the mortal temples of a king Keeps Death his watch and there the antic sits, Scoffing his state and grinning at his pomp, Allowing him a little time To monarchize, be fear’d and kill with looks, and at last comes death. And with a pin Bores through his castle wall, and farewell king!” Vidite, duhovnik ali dvorni norček vedno opomni kraljevo osebje oz. vladajočega: “Umrli boste, smrtniki ste. Ne domišljaj si, da si Bog.. kot kralj; si le PREDSTAVNIK Boga. In obstajajo sile, področja (domain), ki so precej, precej preko vašega, in veliko, veliko višje.”

A za republikansko vlado je to zelo težko spoznati, saj je negotova. In zatorej, v našem sedanjem svetu, ne morete zapustiti nacionalnosti brez velikanskih težav. Ljudje, ki so poizkušali zapustiti nacionalnost, njih nenehno preusmerjajo iz enega konca na drugega. VI MORATE PRIPADATI TEJ STVARI! Ali kot je rekel Thoreau: “Ne glede na to, kako daleč greste v gozd, vam bodo ljudje sledili in vas prepričevali, da bi le pripadali njihovi obupani družbi sestavljeni iz čudnih ljudi.” (“How ever far into the forest you may go, men will pursue and compel you to belong to their desperate company of odd-fellows.”)

 

Naš boj se bije proti:

GuidoReni-stMichael_Rome1636

10 Sicer pa zajemajte moč v Gospodu in njegovi mogočnosti. 11 Nadeníte si celotno božjo bojno opremo, da se boste mogli upirati zvijačam, ki jih bo pletel hudič. 12 Zakaj naš boj se ne bije proti krvi in mesu, ampak proti vladarstvom, proti oblastem, proti gospodovalcem tega mračnega sveta, proti zlohotnim duhovnim silam pod nebesnim oblokom. 13 Zato sezite po božji bojni opremi, tako da se boste mogli ob hudem dnevu upreti, vse premagati in v boju obstati. 14 Stojte torej prepasani okoli ledij z resnico, oblečeni v oklep pravice 15 in z nogami, obutimi v pripravljenost, da oznanjate evangelij miru. 16 Predvsem pa vzemite ščit vere; z njim boste mogli pogasiti vse ognjene puščice hudobnega duha. 17 Vzemite tudi čelado zveličanja in meč duha, kar je božja beseda. 18 Ob vsaki priložnosti molíte v duhu z vsakršnimi molitvami in prošnjami. V ta namen čujte z vso vztrajnostjo in molíte za vse svete.
~ sv. Pavel, pismo Efežanom 6,10-18

Niti ne toliko proti “krvi in mesu”, ne toliko proti konkretnim ljudem in osebam (čeprav se je z njimi pogosto potrebno spoprijeti/boriti), ampak predvsem proti zlohotni miselnosti, proti temeljni pokvarjenosti, proti egoizmu, kratkoglednosti, nevednosti, aroganci, hinavščini, manipulativnosti,.. Proti “silam”, ki takšen način delovanja podpirajo in podpihujejo.
 

Verjetno so v Matrix-u (1999) s tem mislili podobno:
Matrix is a system‘ (youtube video youtube.com/watch?v=6h5o7-BLsLs)

Neo, matrica je sistem. Ta SISTEM je naš sovražnik. Ampak ko si znotraj, ko pogledaš naokoli, kaj vidiš? Poslovneže, učitelje, odvetnike, tesarje,.. prav te ume ljudi, katere skušamo osvoboditi. Ampak dokler tega ne storimo, so ti ljudje še vedno del tega sistema in zaradi tega so naši sovražniki. Moraš razumeti, da večina teh ljudi ni pripravljena, da jih odklopimo. In mnogi so tako inertni/leni/okorni, tako brezupno so odvisni od sistema, da se bodo borili, da bi ga zaščitili.

 

Za bruhat III – Oposames ali ‘Tag der Arbeit’ (1934)

(na hitro objavljam tole zgovorno slikco; nisem kaj dosti raziskal) (danes objavil ‘crow‘)

“Oposames” bi rekel David Icke. “Opo” kot opozicija, “same” kot enaki; v prevodu torej opozicija ‘enakih’ oz. ‘navidezna opozicija’.

tag_der_arbeit_1934
 

Trinitas XI ~ George Carlin (1937 – 2008)

George Carlin: 12. maj, 1937 – 22. junij, 2008
:poklon: človeku, ki si je upal povedati to kar misli in to v kar verjame ter se potrudil, da je raziskal ozadje družbenega/političnega dogajanja..

 
O ameriških sanjah


 

opomba (2013): se ne bi branil, če bi ‘theendgame984’, preden se je lotil projekta malo pogledal, če prevod že obstaja. …

Ampak obstaja razlog, obstaja razlog. Obstaja razlog za to, da je izobrazba ZANIČ! in je isti razlog, zaradi katerega nikoli ne bo nič boljše. Nikoli se ne bo izboljšalo, ne pričakujte tega [da se bo to samo od sebe zgodilo, ali da bo nekdo na oblasti to naredil, medtem ko se boste vi v domačem naslonjaču praskali po jajcih; dobesedno in metaforično; fizično in čustveno, mentalno ter duhovno], bodite zadovoljni s tem kar imate. Ker LASTNIKI te države tega nočejo! Sedaj govorim o resničnih lastnikih. Resničnih lastnikih, o velikih in bogatih podjetniških interesih, ki nadzorujejo reči in se odločajo o vseh pomembnih odločitvah. Pozabite politike. Politiki so nastavljeni z namenom, da dobite vtis, da imate možnost izbire. NIMATE JE! Nimate izbire! Imate lastnike! Lastijo si vas! Vse si lastijo: vso pomembno zemljo, lastijo si in nadzorujejo korporacije, že dolgo tega so kupili in plačali za senat, kongres, državniške hiše, mestne hiše, nadzirajo sodnike, in lastijo si vse velike medijske hiše, tako da imajo pod nadzorom vse novice in informacije, ki jih slišite! Za JAJCA VAS DRŽIJO! Milijarde dolarjev porabijo vsako leto in lobirajo, lobirajo, da dobijo to kar hočejo! In vemo kaj hočejo: hočejo več zase in manj za vse ostale! Ampak povedal vam bom česa si ne želijo: ne želijo si populacije državljanov, ki je sposobna kritičnega razmišljanja! Nočejo dobro informiranih, dobro izobraženih ljudi sposobnih kritičnega/razsodnega razmišljanja! To jih ne zanima! To jim ne pomaga! To je proti njihovim nameram. Tako je!

Nočejo ljudi, ki so dovolj pametni in sedijo za kuhinjsko mizo in razmišljajo kako jih je sistem zajebal, ko jih je vrgel iz službe 30 let nazaj – tega nočejo! Veste kaj hočejo? Hočejo POSLUŠNE DELAVCE! POSLUŠNE DELAVCE! Ljudi, ki so ravno dovolj pametni, da upravljajo naprave in izpolnjujejo papirje ter dovolj neumni, da pasivno sprejmejo vse te čedalje slabše službe, z nižjo plačo, z daljšim delavnim časom, z zmanjšanimi bonitetami, neplačljivimi nadurami in izginjajočo se pokojnino, ki izpuhti v trenutku, ko greste v pokoj. In sedaj prihajajo po vaš denar za socialno zavarovanje! Hočejo vašo pokojnino, hočejo jo nazaj!, da jo lahko dajo svojim kriminalnim prijateljem na borzi. In veste kaj? Dobili bodo. Vse bodo dobili od vas, prej ali slej, ker NADZORUJEJO ta prekleti prostor [zaenkrat še… jep]. Je velik klub, in vi niste v tem klubu; vi in jaz nismo v tem velikem klubu! Mimogrede, to je enak veliki klub, ki vam vsak dan trpa v glavo in vam govorijo kaj morate verjeti! Skozi ves dan, preko svojih medijev, vam govorijo kaj morate VERJETI, kaj MISLITI in kaj KUPITI! Miza se je prevrnila, igra je zgoljufana; in zdi se, da nihče tega ne opazi, zdi se, da ni nikomur mar. Dobri-pošteni-delovni ljudje – bela barva, modra barva – ni pomembno kakšne barve je vaša srajca – dobri-pošteni-delavni ljudje, še naprej – to so ljudje skromnega značaja – še vedno volijo te bogate prasce, katerim je malo mar za delavce. Vi jih ne zanimate, ni jim mar za vas! Ne brigajo se za vas! Res ne! Res ne! Res ne!

Veste… In zdi se, da nihče tega ne opazi, da nikomur ni mar. In na to lastniki računajo, na dejstvo, da bodo američani verjetno ostali ZAVESTNO NEVEDNI glede tega, kako jih vsak dan nategujejo. Kajti lastniki te države vedo resnico: reče se ji ameriške sanje; kajti morate trdno spati, če hočete tem sanjam verjeti.
(Because the owners of this country know the truth; it’s called the American Dream because you have to be asleep to belive it.)

 
samoklicana aristokratska elita, stražarji, ilizionisti, zaslepljene množice, vojska seje teror
slika je precej popularna (na primer: ‘Wake Up Call – Remastered Edition’ (2008), 2:13:30)), originalen avtor mi ni znan; spremljajoči tekst “Delaj se, da ne veš!” (brez vejice in klicaja) (skupaj s sliko) pa je naslov sedaj izbrisanega slovenskega blog zapisa – škoda; skompiliral sem pa jaz
 

O volitvah in politikih in državljanih

Lahko ste opazili, da se glede nečesa ne pritožujem: glede politike. Č I S T O V S A K se pritožuje glede politikov. Vsi pravijo, da so politiki zanič. No, od kje pa ljudje mislijo, da ti politiki prihajajo? Ne padejo iz neba. Ne pridejo skozi membrano iz druge resničnosti [no, to bi se dalo debatirati, je pa nedvomno res, da so produkt KOLEKTIVNE ZAVESTI človeštva, in odraz časa, v katerem živimo; se pa njihov nekaj tisočletni mandat izteka]. Pridejo od ameriških staršev in ameriških družin, ameriških domov, ameriških šol, ameriških cerkev, ameriških podjetij, ameriških univerz in izvolijo jih američani; ljudje, to je najbolje kar lahko naredimo! To imamo za ponuditi. To je tisto kar naš sistem proizvede: smeti notri, smeti ven! Če imate sebične, ignorantne državljane. Če imate sebične, ignorantne državljane, boste dobili sebične, ignorantne voditelje. Če jih boste zamenjali ne bo nič boljše, končali boste le z novo skupino sebičnih in ignoranstkih američanov. Tako da mogoče, mogoče, mogoče niso politiki tisti, ki so zanič. Mogoče je kaj drugega zanič tu okoli. Kot na primer: JAVNOST! Da! Jasnost je zanič! Imam lep slogan za kampanijo: “ljudstvo je zanič, odjebite upanje“. Odjebite upanje! Ker če bi bili le politiki krivi, potem kje so vsi tisti pametni ljudje čiste vesti. Kje so vsi bistri, pošteni, inteligentni američani, ki so pripravljeni prevzeti mesto in rešiti narod in pokazati pot: nimamo takšnih ljudi v tej državi! Vsi NAKUPUJEJO! Pretegujejo svoje riti, vtikavajo svoj nos in s kreditno kartico kupi snickerse z lučko znotraj! Tako da sem sam zase rešil to politično dilemo na zelo preprost način: na dan volitev, JAZ OSTANEM DOMA! Ne volim! Jebite jih! Jebite jih! Ne volim.

Dva razloga, dva razloga zaradi katerih ne volim. Prvič: je BREZUPNO! To državo so kupili in prodali in zanjo plačali že dolgo časa nazaj. DREK, ki ga premetavajo na vsake štiri leta, čisto nič ne pomeni! In drugič: ne volim zaradi tega, ker verjamem, da če voliš, se nimaš pravico pritoževati. Ljudje radi to obrnejo, saj vem, pravijo: no, če ne voliš, se nimaš pravice pritoževati. Ampak kje je logika v tem? Če voliš, in izvoliš nepoštene, nesposobne ljudi, in zavzamejo položaj in vse zajebejo, potem si TI odgovoren za to kar so storili. TI si povzročili problem: TI!!!! si jih izvolil. TI se nimaš pravice pritoževati. JAZ… na drugi strani, ki nisem volil, ki nisem volil, ki pravzaprav niti nisem zapustil hiše na dan volitev, nikakor nisem odgovoren za to, kar so ti ljudje storili in se imam vso pravico pritoževati kolikor dolgo hočem za to zmedo, ki ste jo VI!!! ustvarili, s katero jaz nisem imel opravka. Zatorej, vem da boste kasneje to leto imeli predsedniške volitve, ki jih tako ljubite, uživali boste in se zelo zabavali, in prepričan sem, da takoj ko bodo volitve končane se bo vaša država nemudoma izboljšala. Kar se mene tiče, jaz bom tisti dan doma in bom delal pravzaprav isto stvar kot vi, edina razlika je, da ko bom jaz končal z mastrubiranjem bom imel nekaj malega za pokazati. Najlepša hvala! Najlepša hvala! Se vidimo kasneje!

 
 
 

Odrekel sem se svoji vrsti

To je preveč kratkovidno, nič ne naredite s tem, spremeniti morate sebe! Tega pa nikoli ne bomo naredili, kajti dolarji sedaj… vsak hoče dolar in igračko. Vsak ima telefon, ki bo spekel palačinko in jih čohal po jajcih. Tako da nihče noče dražiti zmaja, nihče noče nič spremeniti, “nič ne spreminjajte!”. Lepo se peljemo navzdol. Jaz temu rečem po odtoku navzdol. Tako bom imenoval svojo naslednjo knjigo, po odtoku navzdol [to je medicinski izraz, ki ga uporabijo takrat, ko so človeku šteti dnevi; CTD: “Circling the Drain”]. In krogi postajajo manjši in manjši, in hitrejši in hitrejši, če gledate odtok, če gledate kako toni in se prazni. In ni ga več. In to je v redu, jaz to pozdravljam. Želim si, da bi lahko živel tisoč let in videl kako se to zgodi – z razdalje, tako da bi lahko vse videl.

N: Vas to spravi v depresijo?

GC: Ne, vzpodbudi me. Vzpodbudi me, ker sem se odrekel temu. Odrekel sem se svoji vrsti in odrekel sem svojim ljubim američanom, odrekel sem svojim sodržavljanom. [Vivekananda: odpoved je prvi korak na poti religioznosti.] Kajti mislim, da smo zapravili velika darove. Mislim, da smo ljudje imeli velike velike darove: hodimo vzravnano, dvočni pogled, ločen* palec (opposable thumbs), velike možgane, izdelujemo orodja. Izdelujemo orodja, veliki možgani, večji možgani, boljša orodja. Govor, morate ustvariti jezik, naučili smo se jezika, možgani so se povečali, zrasli smo. Imeli smo velike sposobnosti. In odrekli smo se vsemu temu, v zameno za oboje, človeka… denar IN Boga. Boga in mormona. To smo dali visokim svečenikom: “vaša naloga je”, “Božja volja je.” To ljudje pravijo: Božja volja je. In Bog lahko naredi karkoli hoče, zatorej, zakaj moliti? Pravijo, da moliš za nekaj. V redu, ni odgovoril mojim molitvam. “No, to je božja volja.” Če je Božja volja, čemu sploh molijo, če bo v vsakem primeru naredil karkoli hoče. Vsemu smo se odrekli in zamenjali za praznoverje. PRIMITIVNO PRAZNOVERJE. Primitivno sranje, primitivno sranje: “neviden mož je na nebu in nas gleda in zapisuje kaj delamo. Pazimo, da ne naredimo kaj napačnega, kajti če bomo, nas po postavil v pekel in se bomo večno cvrli” [spridena (zahodnjaška) podoba Boga]. Takšne vrste sranje je zelo omejujoče. Je zelo omejujoče za te možgane, ki jih imamo. In držimo se v omejenosti, in potem hočemo igračo in gizmo in zlato. Hočemo svetlikajoče se stvari. Hočemo nekaj, da vtaknemo in bo naredilo velike velike velike reči za nas. In vso to sranje ni nič. NIČ NI! Vsemu smo se odrekli. In američani, imajo prav tako velika darove. Če vzamete teorijo o demokratičnem vladanju, [!!!!]samo-vladanje[/!!!!]. V redu, začeli so narobe: sužnji, niso dovolili ženskam, da volijo, niso dovolili ljudem brez zemlje, da volijo, v redu. Začeli so z napačno nogo, vendar so bile IDEJE dobre. In to smo zasrali. Onesnažili smo. Onesnažili smo s temi stvarmi, rečmi, matrerialnimi dobrinami, igrami, gizmoti, igračkami, pripravami, potreba po imetju: “imam večji tovornjak, njegov tovornjak je večji od mojega, kupil si bom nov tovornjak. Tu je nov tovornjak, tega bom vzel.” “Imaš to video in DVD tudi, mi nimamo DVDja, moram si kupiti DVD.” Oh prosim…

Karkoli se bo že zgodilo – vse to se bo zgodilo, veste – in zaradi tega sem se ločil od tega. Gledam iz razdalje, napisal sem si ločitveni list. Rekel sem si: “George, čustveno nimaš tu nobenega vložka, ni ti mar ne za eno ne za drugo, zatorej glej, zabavaj se.” Veste kaj, jaz pravim tako: [!!!!]ko se rodite na tem svetu ste dobili vstopnico za predstavo norcev (freak-show). In ko se rodite v ameriki, dobite sedež v prvi vrsti[/!!!!], in nekateri sedimo tam z beležko. In jaz imam beležko: “o moj Bog, si videl to.” In gledam predstavo norcev, in si zapisujem in si izmišljujem šale in govorim o čudakih; čudaki so vsi ljudje, so kot jaz. Vsi smo enaki. Nisem drugačen, nisem boljši, le sedaj sem se oddaljil od tega, ločen sem, sem tukaj, kajti nisem več vpleten v tej enačbi; nimam vložka in nobenega izida ne pričakujem. Nisem navijač za določen izid. Oh, pravijo, da če naletiš na CINIKA, boste našli razočaranega idealista. Jaz bi priznal, da je nekje globoko pod vsemu temu majhna trohica plamena idealizma, ki bi rad videl, da se vse na enkrat spremeni, ampak to se ne more zgoditi na ta način. Postopna sprememba… zdi se le, da je   K U P   G N O J A   P R E G L O B O K  . . . .

 
 

dokumentarec: Kymatica

po dolgem času gledal nekaj odlomkov Kymatice (2009; spodaj hrvaški podnapisi). Avtorji tega dokumentarca – ‘Ben: Stewart’ & kompanija; talismanicidols.org – so pred tem naredili tudi Esoteric Agendo (super predvsem zaključek) in kasneje še Ungrip (pravna podlaga za neupoštevanje (zatiralske) zakonodaje); kakor se spominjam kar fletni dokumentarci.

Tako kot je človek psihično/duhovno bitje in ne materialno, tako kot ta materialni svet ne obstaja ampak je zgolj vibracija z izredno visoko frekvenco, kar daje občutek trdnosti; tako tudi problemi tega sveta niso materialni, ampak so duhovni/psihični! Učenja, ki tega ne upoštevajo so – najmanj kar lahko rečem – nepopolna.
 


 

Začetek:

“Evolucija je izraz, ki definira le en organizem, in to je Jaz (the Self). Jaz [z veliko] je Vesolje, Jaz je alfa in Omega, Bog, Neskončnost, in to je edina “stvar” [thing; reč, stvar, predmet, stvor; ali ne obstaja nobena bolj splošna beseda? In drugič: thing = stvar; think = misliti, razmišljati], ki se razvija, in mi smo vsi del tega Jaza. Nič ne gre skozi proces evolucije samo po sebi ali brez direktne podpore celote. Ko razmišljate o tem, da je tam ta vladajoča elita, ta skrita roka zadaj za zaveso, ki vodi planet v uničenje, ko mislite, da je konec blizu, Apokalipsa, Armagedon, in ko mislite, da smo kot vrsta pogubljeni… Niso oni tisti, ki so to povzročili, ampak ti/vi. In zaradi zelo dobrega razloga… Razvijaš/te se. Nehaj/te obsojati vsakogar in vse ostalo. Nehaj/te paničariti glede globalne tiranije in naravnih katastrof in bodi/te pozoren/ni, kajti svet ti/vam hoče nekaj povedati; govori ti/vam kaj točno je narobe s teboj/z vami in kako to popraviti [oziroma… ta “in kako to popraviti”, s tem se ravno ne bi strinjal. Kajti kako to popraviti zahteva modrost/inteligenco, ki presega obstoječe znanje – tisti slavni oz. mnogokrat uporabljeni citat A.Einsteina: “Problemov ni mogoče rešiti s stopnjo zavesti, katera je te probleme ustvarila.” – tega pa v svetu ni moč najti; odtod nuja po duhovni Poti oz. religioznosti.].

Ne iščite na tujem ozemlju, ampak ozrite se navznoter, kajti v notranjem človeku biva resnica. ~ Sveti Avguštin

Vsaka od velikih [organiziranih] religij v svojem nauku govori o notranjem vodstvu… o Kristusovem Duhu, [Svetem Duhu], Atmanu, Bogu znotraj. ~ Kristina M. Comstock

 

poglavje.psiha (34.22):

Carl Jung je [ponovno] odkril, da obstaja kolektivno nezavedno, ki je povezano z vsemi ljudmi. To pomeni, da si celotno človeštvo deli en sam um. To je razvidno v svetu skozi mitologijo in simbole, študije o morfo-genetskem polju [Dr. Rupert Sheldrake] in skozi kineziološko znanost. Kolektiv je globalni primer nezavednega uma človeškega telesa, kjer si bilijone celic deli podoben signal. Parazit, ki ga imenujemo “lažni ego”, za svoj obstoj potrebuje nenehen dotok substance. Hrana, gorivo, in katerakoli druga oblika substance je energija. Človeška zavest je elektro-magnetno polje energije. Ko je ta potencial energije koristno uporabljen, izpusti kinetično energijo, katera potem hrani lažni ego. Takšen scenarij se odvija v najmanjših zajedavskih organizmih, in vse do kolektivnega organizma imenovanega “Človeštvo”. Parazit bo izpustil kemikalije, katere bodo v gostitelju povzročile hrepenenje po substanci, katero parazit potrebuje za svoje preživetje. Toliko časa kot je gostitelj nezaveden (živi v nevednosti), bo hranil parazita in stradal samega sebe. Na podoben način, je Willhelm Reich izjavil, da celotna družba trpi za psihozo, ki je posledica naših sestradanih organskih bioloških impulzov. Trdil je, da zatiranje seksualne energije podpira moč cerkve, katera ima zelo globoke korenine v izkoriščanih množicah, preko seksualne nestrpnosti in krivde. Splodi bojazljivost nasproti avtoriteti in pritrdi otroke na njihove starše [kar ni nujno, da je vedno slabo]. To se odraža v odrasli osebi, ko je pokorna državni oblasti/avtoriteti in kapitalističnemu izkoriščanju. Paralizira kritične intelektualne moči zatiranih množic, kajti porabi/požre/zapravi (consume) večji del biološke energije. In končno, omrtviči neomahljiv razvoj kreativnih funkcij in smatra za nemogoče kakršne koli inspiracije po človeški svobodi. Na ta način prevladujoči ekonomski sistem, v katerem lahko posamezniki na zelo enostaven način vladajo množicam, postane zakoreninjen v psihičnih strukturah zatirancev. Kar je Reich pokazal v tem močnem citatu je to, da se bo na kolektivnem nivoju zatiranje naravnih funkcij, najsi bo to biološke, duhovne ali emocionalne, da se bo to odražalo v nenormalnem odzivu, v fizični bolezni. Ta bolezen (illness) ali bolezen (disease) je odsevana v množicah skozi kolektivno nezavedno preko epidemije. Človeštvo je okuženo z nezmožnostjo biti svobodno. Kar pomeni, da ljudje in množice nimajo zmožnosti, da bi vladali/upravljali (govern) sami s seboj na psihičnem nivoju, in to se udejanji/manifestira na makrokozmosu kot vlade in organizirane religijske moči. Tako na stežaj odpremo vrata, naša nacionalna in posamezna, vsakomur in vsemu.

Vstopite neslavni vladarji Zemlje, očaki/patriarhi civilizacije, v politično, družbeno, ekonomsko in duhovno diktatorstvo, v psihično tiranijo.

Enostavna bolezen znotraj naše psihe – pomanjkanje odgovornosti in zanikanje osnovnih človeških svoboščin – je ustvarila pot vsaki tiraniji, ki je kadarkoli vladala ljudem na tem planetu. Človeštvo je ujeto v krog strahu, apatije in sovraštva. Ti človeški instinkti poganjajo hierarhične politične sisteme in birokracije, ki pogostoma omejijo osnovno človeško pravico zasledovati srečo [no, jaz bi rekel raje, da je osnovna človekova pravica – ali bolje rečeno dolžnost – živeti odgovorno življenje in si prizadevati za Resnico]. Družba, ki je osnovana na strahu, apatiji in sovraštvu ustanovi sistem/sestavo/ustroj/omrežje kateri temeljno vpliva na srečo posameznika. Zatre/potlači/zaduši/prepreči razvoj posameznika in vzdržuje cikličen vedenjski vzorec nadvladanja in podrejenosti ter vzdržuje razredno družbo, ki sloni na neresničnih idealih. [!!!!!!]Ampak ti opresivni tirani, katere množice demonizirajo, niso nič kaj drugačni od nas. Pravzaprav, oni so eno z nami. V knjigi “Prerok” Khalil Gibran-a poetično izjavi:

Pravim vam, tako kot se ne moreta svetnik in pravičnik povzdigniti preko najvišjega, kar je v vsakem izmed vas, ravno tako pokvarjeni in slabotni ne morejo pasti nižje kot najnižje, ki je ravno tako v vas samih.

Vsak izmed nas ima zmožnost, da zagreši najstrašnejši greh ali pokaže najlepši izraz sočutja do sočloveka. To je prava definicija/označba/določitev bolezni, znotraj psihe in duše človeka. Kajti ne bojujemo se zoper duha in kri, ampak proti principalnosti, proti močem, proti vladarjem teme tega sveta, proti duhovni pokvarjenosti na visokih mestih. Pomislite na katerikoli pozicijo moči, za katero mislite, da je nad vami: kraljeve družine, vladni voditelji, Združeni Narodi, finančne organizacije, korporativni monopoli in medijska božanstva. Vsi ti so obrazi lažnega ega. So le fizični nastop naše lastne bolezni. Zahtevajo našo lastno sodelovanje, našo zavestno energijo, da preživijo. Kajti brez našega sodelovanja, brez da jih hranimo s substanco sokrivde (complicity) [in vsem ostalim: strahom, sovraštvom, apatijo, prelaganjem odgovornosti, nezmožnostjo vladati samemu sebi,.. ], oni stradajo. Njihovo prvobitno bistvo je odvisno od naše želje, da nam nekdo vlada.[/!!!!!!] In tipičen pokazatelj današnje bolezni človeštva je naše zavestno zanikanje [, ignoranca, zaslepljevanje samega sebe; ali Revolver (2005): “Nekaj je v tebi, česar ne poznaš. Nekaj, kar boš [celo samemu sebi] zanikal, da sploh obstaja, dokler ni [skoraj] prepozno, da bi karkoli naredil glede tega.”] lastne bolezni.

konec.poglavje.psiha (40.04)
 

Družinski zakonik ali individualizacija zahodne družbe

11. junij 2012; ali bolje rečeno: odtujevanje
beta verzija

Za otroka skrbijo starši, družina in ožja (sorodstvena) skupnost; strici, tete, stare mame in stari očetje. Vse tiste zabave in praznovanja in rojstni dnevi, kjer se zbere rodbina. Pa ko starši peljejo otroka na obisk k starim staršem, da ga varujejo. Med seboj si pomagajo.

Danes pa imamo en velikanski problem. To razpada. Vse je “individualizirano” (beri: ODTUJENO eno od drugega). Nihče nobenega več ne potrebuje. Ženska se lahko oplodi brez moškega, če se ji kaj pokvari v hiši pokliče serviserja, v trgovino ni potrebno hoditi, vam lahko pripeljejo na dom, veliko reči je možno naročiti preko interneta ali telefona. Če je žena tečna, gre k frizerki ali v kakšen kozmetični/masažni salon. Če se kakšna naprava doma pokvari, ni problema, peljete na servis, oz. to ste naredili v starih časih, sedaj enostavno kupite NOVO. Če se komu zahoče seksa, lahko pokliče po telefonu, če ima več denarja gre za na to določena mesta, če pa ni ravno pri denarju, je dovolj že običajni pub.; če že nočete imeti resne zveze, ker je preveč zahtevna, in se hočete le malo pozabavati, pocrkljati. Če kdo zboli, gre takoj k zdravniku in takoj ga pozdravijo; da ne bi zbolel v prihodnje obstajajo tudi kakšna “imunizativna” zdravila/tekočine. Za toploto v hiši/stanovanju poskrbijo naprave, tako da ne rabite več se truditi z drvi, za kar ne rabite več gledati moškega pri hiši. Vrta človek tudi ne potrebuje, ker je možno vse kupiti v trgovini. Za starost in pokojnino so nekoč skrbele mlajše, pri moči polne generacije, danes, ko se ta generacije le še bolj ali manj zabava (link), so starejši prepuščeni sami sebi, in vaša penzija tudi – če jo hočete imeti, vplačujte že sedaj. …

Tako nekako, vsak zase, noben nikogar ne potrebujemo več – OPA! ne potrebujemo bližnjih, ne potrebujemo povezanih skupnosti, ne potrebujemo ljudi, ki bi nas malo bolje poznali, namesto tega pa potrebujemo SISTEM/Matrico. In izkaže se, da bolj kot smo razvajeni, bolj kot smo leni, bolj kot svojo odgovornost (in s tem moč) zavračamo, bolj se krepi sistem in mogočnejši postaja. Čedalje več je takšnih podjetij, ki vam nudijo raznorazne storitve in usluge. Človek se z ničemur ne bi ukvarjal, vse se mu zdi pretežko in sedaj imamo kar imamo – tu nastopi rek, “pazi kaj si želiš”, ker to kar želiš se ti lahko uresniči, in to kar se ti bo uresničilo ima svojo CENO. Nič ni zastonj, tudi če kaj vizualizirate in iz zraka manifestirate; še vedno terja vašo pozornost in skrb in nekako ste vi odgovorni za to, kar ste ustvarili. Človek si lahko zaželi avto, ampak s tem avtom pridejo določene obveznosti in odgovornosti in določene sitnosti, ki jih je potrebno znati odpraviti.. Prav tako z razvajenostjo, ima svojo ceno: večanje sistema/matrice. Sedaj, večja kot je razvajenost, večji je sistem/matrica; večji kot je sistem/matrica, več vaše energije zahteva – in verjemite, ne pozna meje…
 

Pa vendar, ljudem nekaj manjka – pri vsej tej “individualizaciji”; je tako? Nekaj se je izgubilo. Je že res, da smo se osvobodili vseh tistih težakov, ki bi se vtikali v naše življenje, a manjka nekaj drugega; manjka toplina, manjka razumevanje (tudi za to imamo psihologe, psihiatre, psihoterapevte,..), manjka kolegialnost, sodelovanje, povezanost, globlji stik,.. Kar na enkrat smo ostali brez tega in sedaj se sprašujemo kdaj in kako je prišlo do tega? Imamo vse, a hkrati smo strašansko osamljeni.. zakaj?
 

“Emancipacija” žensk; ženske so postale “svobodnejše”, imajo svoje pravice (in s tem tudi goro novih dolžnosti), so približno enakopravne (karkoli že to pomeni), pa vendar; ali so srečnejše? Ali so zaradi tega, ker se lahko same preživljajo, ker lahko imajo same otroke, ker so za vse same sposobne poskrbeti, ali so zaradi vsega tega kaj srečnejše?
Verjetno da ne – kaj pa je iz tega nastalo? Večji razvrat v družbi, večja sprevrženost, večja razvajenost, stanje, “ko je vse dovoljeno in nihče za nič ne odgovarja”, spolnost in seks vse povprek, kar tako malo, za šport.

In sedaj še “emancipacija” otrok. Otroci s svojimi pravicami. In nad temi pravicami bo bedela država.

Zamislite si, da ste stari 30 let, zapitek, na robu družbe in zavoženim življenjem in se spominjate zgodnjih let svojega otroštva: doma niso bile najbolj urejene razmere, imeli smo se radi, a bili so tudi občasni prepiri. O teh prepirih sem potožil prijatelju v vrtcu, ta prijatelj je povedal vzgojiteljici in vzgojiteljica naprej socialnim centrom. Po podrobnem zaslišanju, so ugotovili, da razmere v naši družini niso v mojo korist, da bi se razvil v sposobno in vsestransko osebnost, in so me odtujili mojim staršem. Odtujili so me! Si predstavljate! Zaradi tega, ker sem malo potožil prijatelju v vrtcu. Jokali smo vsi, jokala sta starša, jokal sem jaz, a poti nazaj ni bilo. Dali so me v drugo družino, ugledno družino, ki so po materialni plati lepo skrbeli zame, a na vse ostalo so pozabili. Zahteval sem drugo družino in so me prestavili, spet enake razmere, ko so ugotovili, da se izmišljujem in da niti približno ne vem kaj hočem. Zato so me posadili v rejniško skupnost, kjer nas je bilo 10 otrok.. Kaj smo delali v tej skupnosti je bolje, da vam ne opisujem. Mogoče poznate tiste zgodbe o šolanju v Afriki in o otrocih, ki nosijo orožje, no, to se je zgodilo pri nas! Podobno. Si predstavljate? V urejeni družbi, kjer imajo tako ženske kot otroci svoje pravice, kjer obstajajo zakoni za vsako najmanjšo podrobnost; v takšni družbi izkoriščajo otroke bolj kot kadarkoli poprej. … Naposled sem iz tega centra pobegnil in sedaj sem, kjer pač sem…
 

Ženska se ne more odločiti, katerega partnerja bo izbrala in tava od enega do drugega in išče “tistega tapravega”. Ja kaj pa otrok, kaj bodo pa otroci počeli? Iskali prave starše? Nepopolno razvita oseba bo iskala svoje “dušne starše” – tu na zemlji.. Ali ste resni? Hočemo otroke, ki bodo zahtevali svoje in če jim ne bo zadoščeno, si bodo našli zavetnike v socialnih centrih?

Že sedaj si nihče ne upa vzgajati otrok; ne starši, ne vzgojitelji, ne dedki, ne babice.. Nihče.. In prepuščeni so večinoma svojim vrstnikom in televiziji in raznoraznim agresivnimi igrami s kartami in podobno. Z novim zakonikom se bo pa to le še stopnjevalo.

Kako lahko otrok odraste v samostojno in razvito osebnost, če pa nima nobenih zgledov v okolici, niti ne v domišljijskih zgodbah (tiste dobre zgodbe so skorajda pozabljene); od kje bo črpal svojo identiteto, od kje bo dobil prave zglede,…?

————————-
 
 

“Nisem tu, da bom življenje omejeval, ampak da ga bom spodbujal”…. ali ni evolucija človeka, duhovna rast to, da se povzpne nad svoj nižji jaz in da končno zavlada višji jaz. Tisti, ki ste bolj resno na duhovni poti veste koliko je potrebno truda, da držite nižji jaz v šahu, da ga nadzirate, da je neprestano pod drobnogledom in analiziranjem,… Neprestan boj. “Telo hoče eno, duh drugo.” In morate biti prekleto pazljivi in preverjati svoje želje; kaj je v skladu z mojo dušo in kaj je skušnjava nižjih centrov.
In kako lahko imate kaj življenja, svobode, globine, če ne omejujete svojega nižjega jaza, ali ga celo spodbujate? In take izjave lahko pridejo le iz ust nevednih, oprostite, ampak razumnosti v vaših besedah enostavno NI!

Ali pa STRPNOST. Kar na enkrat mora človek biti do vsega strpen. Če se čemu upre je takoj označen za homofoba ali kaj hujšega. Kot da bi žensko nekdo hotel posiliti, ona se tega brani, in bi bila označena za homofobno. To počne ta liberalnost; VDIRA v zasebnost posameznika, brez kakršnegakoli spoštovanja ali da bi skušali razumeti, in zahteva karkoli že pač zahteva…

Včeraj je bilo lepo rečeno, da vsa ta društva/zavodi/organizaciji od nekod dobivajo lepe denarčke.. In če povežem to z Novus Ordo Seclorum, Novim Svetovnim Redom, je točno to kar ti hočejo. Destabilizacijo družbenega reda, destabilizacijo odnosov med posamezniki, da ne bo nikjer trdnega središča, ki bi bil zmožen organizirati kakšen odpor ali se vsaj postaviti za svoje od Boga dane pravice.
 

245. člen (oseba skrbnika)
(2) Skrbništvo se lahko zaupa tudi ustrezni pravni osebi, ki imenuje svojega delavca za odgovorno osebo za izvajanje skrbništva.

Torej lahko neko “odgovorno” podjetje/institucija, imenuje tretjo osebo kot skrbnika? Kaj je že bilo tisto z ameriško vojsko v Iraku in varnostnike privatnih podjetij, bivši vojaki/specialci in podobno, ki so ali še vedno varujejo vojaške objekte in se celo udeležujejo vojaških akcij…
 

Homoseksualne osebe so lahko uspešne in lahko vzgojijo zgleda vredne otroke; vendar, ne želim si živeti v svetu, kjer bo to postalo standard ali celo zaželjeno. Brez stabilnosti, brez korenin, brez tradicionalne družine kot takšne, brez širše trdne podpore ne bo nikoli neke razumne družbene strukture..

Pa de ne omenjam vseh teh ponavljajočih se fraz “korist otroka”, ki jih je v zakoniku polno….

Tako da… zakoni mi niso nikoli bili všeč, in da če hoče nekdo razumeti zakon in se po njem ravnati rabi ali (a) specializiranega odvetnika ali (b) goro časa in energije in zavzetosti.

In če že sprejemamo zakone, bi jih morali sprejemati vsi vpleteni; tako stroka, kot tisti, katere ta zakon zadeva.

In da ne sprejemamo zakonov kot po tekočem traku, in potem imamo goro zakonov, ki si med seboj velikokrat nasprotujejo, in tako za spretnega odvetnika ni problem, da se njegov varovanec izogne neprijetnim kaznim. Takšna zakonodaja je zgolj farsa…
 

zunanje povezave

* Živi in pusti živeti ali ko ljudje hočejo biti več kot bogovi
* Družinski zakonik – Cepljenje in alternativna prehrana
* Vse bo hudič vzel; ne strinjam se ravno z vsemi članki, ampak to okoli družinskega zakonika dam g. Vodebu precej prav
* Yuri Bezmenov: Psychological Warfare Subversion; podreditev države se začne mnogo pred dejanskimi koraki; podobno kot John Perkins in “the ecomonic hit man”. Poglejte tudi “Deception was my yob
 

2012 po domače

(da uporabim to tako popularno letnico)

Čas nekako ne obstaja, je iluzija/slepilo naše realnosti/dimenzije/kompaktnosti/planeta. Tudi, če rečemo, da obstaja, ne moremo mimo dejstva, da je močno SUBJEKTIVEN; štos preko e-pošte, ‘relativnost časa’:

V postelji:
– Pogledaš na uro: 6.00
– Pogledaš čez 5 minut: 6.45 !!

V službi/šoli:
– Pogledaš na uro: 14.00
– Pogledaš čez 20 minut: 14.01 !!

 

Slišati je, da se “čas pospešuje”; več se da narediti v enem dnevu, daljšo razdaljo prepotovati, več je reči, katere je potrebno vedeti, da je človek na tekočem; nove in nove vse bolj napredne teorije na vseh področjih, knjige, članki, intervjuji, resničnostni šovi, športno dogajanje, odmevni dogodki doma in po svetu,.. dolgov, položnic, propadlih podjetij, revnih ljudi,… človek lahko hitreje napreduje, hitreje dojame Resnico, ji je bližji, laž je vse bolj očitna,,.. Vsega je čedalje več, hitreje je možno doseči, hitreje nas doseže; tako dobro kot slabo.
 

Čas ni resničen, je pa resnična frekvenca/vibracija, in ravno tako je slišati (in čutiti), da se vibracija planeta dviguje; vstop v novo dimenzijo, 2012 in okoli ter ostalo. Dvigovanje frekvence pa pomeni, da je več je Luči, Svetlobe, Resnice, Modrosti, Radosti, Iskrenosti,…
Ker je tega čedalje več, je čedalje manj prostora za temo/laž, ki je vsa ta tisočletja (vsaj 5 jih je) vladala temu planetu. “Moj” občutek o tem času v katerem živimo, o 2012, “koncu sveta” in podobnem je: tema ve, da ji je čas tukaj štet, in da je kmalu ne bo več, zato poizkuša izkoristiti še svoje zadnje dneve in izrabiti svojo moč čim boljše, da si bo nabrala čim več energije, torej jo čim več pobrala ljudem. Zato vsa ta panika, strah, tempirane in potencirane krize, ekonomska, socialna in na vseh ostalih področjih, ki vse kričijo, “brez nas vam živeti ni”, “brez naših bank in institucij boste zgnili”,.. In ravno tako veliko slepil; šovi, športni dogodki, evro-vizije (vizija, haha), trač novice,…
Ker se jim čas izteka, se skušajo pokazati tudi kot osvoboditelji. Maitreya na primer, ki ne prinaša čisto nič Resnice, ampak nasprotno, in – ne vem če je to povezano – navidezna/hologramska/’in tudi malo manj’ (npr. tajni projekti) invazija letečih krožnikov in “nezemljanov”. In verjetno nas nas bodo potem vlade/korporacije zaščitile in naredile vse v naše dobro, tako da nam bodo vzeli/pokradli še več pravic in svoboščin in nas še bolj omrtvičili – povečali svojo moč. Pod lažno osvoboditev spadajo tudi ti s strani podmladkov elit vodeni množični protesti (čeprav niso bili oni pobudniki – zato so potrebovali nekaj časa, da je prišlo v medije), ki bojda celo zahtevajo svetovno centralno banko; nekako v stilu že dobro poznanega brain-wash gesla, “da se takšna kriza ne bo ponovila nikoli več”.
 

Resnica je, Resnice bo še več, Resnica bo na koncu prevladala, ampak malo bo potrebno še “počakati” (kar pomeni, nadaljevati s pripravami, živeti Resnico kolikor je možno), da tema/laž izpoje svojo vladavino do konca. Zato se ne dajte premotiti in ne obupajte, četudi je na trenutke izredno hudo; predvsem pa ne prodajte svoje duše, čeprav se zdi, da se vse okoli vas podira in da je tema močnejša.
 

Začetek gorja; Jezus, Matejev evangelij 24,3-14

3 Ko pa je sedèl na Oljski gori, so stopili k njemu učenci in ga na samem vprašali: »Povej nam, kdaj bo to in kakšno znamenje bo napovedovalo tvoj prihod in dovršitev sveta?« 4 Jezus jim je odgovoril: »Glejte, da vas kdo ne premoti! 5 Veliko jih bo namreč nastopilo pod mojim imenom in bodo govorili: ‘Jaz sem Kristus,’ tako da bodo mnoge zbegali. 6 Slišali pa boste o vojnah in novice o vojskovanjih; glejte, da se ne daste zbegati! Vse to se namreč mora zgoditi, vendar to še ne bo dovršitev. 7 Vstal bo narod zoper narod, država zoper državo. Lakota in potresi bodo na raznih krajih, 8 vendar bo vse to kakor začetek porodnih bolečin. 9 Takrat vas bodo izročali mučenju in vas bodo morili. Vsi narodi vas bodo sovražili zaradi mojega imena. 10 Veliko jih bo takrat klonilo. Izdajali bodo drug drugega in se sovražili. 11 Nastopilo bo veliko lažnih prerokov in bodo mnoge premotili. 12 Ker bo krivica narasla, bo ljubezen pri mnogih ugasnila. 13 Kdor pa bo vztrajal do konca, bo rešen. 14 In ta evangelij kraljestva bodo oznanjali po vsem svetu v pričevanje vsem narodom, in takrat pride dovršitev.«

 

P.S. Kot že nekdo od znanih “inspiratorjev” je rekel, “človeštvo sploh še ni začelo živeti, pa naj bi se že končalo”.
Drži, drži,.. Vse kar se bo končalo je vladavina laži, to pa ne pomeni, da mora zaradi tega vse življenje na zemlji izumreti.
 

Še vedno v zaporu

Če živite v zaporu, [zgodbica Ujeti lev, npr.] ste na pravi poti, če si skušate življenje v zaporu narediti udobno in mogoče celo uspešno in – s strani paznikov – hvale vredno? Čeprav morate zaradi tega izdati svojo dušo, izdati Resnico, izdati svoje zapornike in živeti življenje laži, prevar, prebrisanosti, zaničevanje ostalih zapornikov, življenje perverzij, požrtij,.. (ne glede na to kako dobro je zamaskirano in prepleskano z na videz čistimi barvami). To imenujete uspeh?….

Zapora bo enkrat konec, enkrat se bo zrušil; prišli bodo osvoboditelji (pravzaprav so tik pred vrati) in vas rešili vam pomagali pri pobegu iz zapora, pri razgradnji zapora (prišli bodo tudi navidezni osvoboditelji [Zgodba tvojega suženjstva, npr.], zato bodite na preži) – kako se boste počutili takrat? Boste veseli ali jih boste celo zasovražili, ker so vam pokvarili udobno in uspešno zaporniško življenje? Boste “šli z njimi” (ne nujno na drug planet), novim izzivom naproti, ali raje ostali v svoji dobro poznani kletki (ki je kot prvo mentalne/emocionalne narave)?

[Veliki inkvizitor oz. Bill Hicks, Just a Ride: “Shut him up! I’ve got a lot invested in this ride, shut him up! Look at my furrows of worry, look at my big bank account, and my family – it has to be real!”
“Utišajte ga! veliko imam investiranega v to vožnjo, utišajte ga! poglejte moje gube zaradi skrbi, poglejte moj velik bančni račun in mojo družino – to mora biti resnično!”]
Le vožnja je, ali še boljše; le zapor je, in enkrat ga bo konec.. (s precej truda in prizadevanj in “odrekanj” in iskanja in trkanja in..)
 

Matrix, Morpheous: “It’s the QUEST-ION that drives us.”
VPRAŠANJE je tisto, ki nas žene naprej.
(quest… “iskanje, prizadevanje; preiskava”; oz. iskanje nečesa pomembnega
knightly quest… viteški pohod, iskanje svetega Grala)
 

Trinitas IX ~ dokumentarci

(posodobljeno: 25. februar, 2012)

Že kar nekaj časa je minilo, od kar so se začela vsa ta raziskovanja glede alternativnega dogajanja v svetu, od kar so se začeli množično pojavljati predavanja, dokumentarci, intervjuji,.. Teh nekaj let pa tudi pomeni, da je večina boljših reči dosegljiva na internetnih video portalih (ne le na torrentih), še bolj pomembno je pa to, da je dosti dokumentarcev/predavanj/intervjujev PREVEDENIH. Če že niso prevedeni v slovenščino, so prevedeni v hrvaščino/srbščino — mlajši razumejo angleško, starejši srbo-hrvaško, tako da imamo v Sloveniji vse pokrito.

Torej, izgovorov za ignoranco je čedalje manj.
 
 

Aaron Russo (14. februar, 1943 – 24. Avgust, 2007), “America – From Freedom To Fascism” (2006) (Amerika od slobode do fašizma);

Amerika od slobode do fašizma (America – From Freedom To Fascism) from ckobalino on Vimeo.

Denarni sistem in davki (predvsem “income tax”). FED – ameriška centralna banka; dekret o ustanovitvi bil podpisan na nesrečen dan, 22. december, 1913, v času pred-božičnih praznikov, ko je bila večina kongresnikov bila doma. Malo nepazljivosti in evo.. Na podel način uzakonijo nepoštenost/krajo, potem pa se ti isti ljudje sklicujejo na zakonodajo.

(@50.20) Sistem ne prizanaša nikomur, zaradi prevelikih dolgov se je moral boksarski prvak
Joe Louis
(May 13, 1914 – April 12, 1981) pojavljati v kvizih, sprejemal je turiste v Las Vegas hotelu, postal je profesionalec v wrestlingu (v 50ih in 60ih letih – pri precej pozni starosti),.. Vse zato, da bi odplačal dolgove oz. davke , na denar, ki ga je prejel od boksarskih dvobojev, čeprav večino tega denarja ni videl oz. ga je doniral.
Nekako spominja na Orwella in Živalsko farmo (gledal risanko), ko je umrl konj, najbolj delavna in koristna žival, kako so prašiči (novi vladarji farme) njegovo smrt vzeli neosebno in jo celo izkoristili za to, da so pridigali o tem, kako je potrebno služiti skupnosti (katero so oni vodili in nadzorovali, kar pomeni, da so imeli prvi pravico do vseh virov in dobrih reči, ostanke so pa ostale živali dobile).
 
 

John Pilger, The War on democracy (2007)
; Obvezno za razumevanje naših politikov ter naših “svobodnih in neodvisnih” medijev.

Rat protiv demokratije (The War On Democracy) from ckobalino on Vimeo.

Na primer, v Venezueli, so bogataši, kateri imajo svoje vile v Miamiju, Florida, ZDA, vodili zelo agresivno medijsko kampanijo preko komercialnih televizijskih postaj proti Hugo Chavezu. Imajo vile doma, imajo vile v tujini, medtem ko večina živi v revščini.. in potem se čutijo ogrožene, če bodo imeli predsednika, ki ne bo podpiral njihovih razvad..
 
 

John Perkins, intervju, Confessions of an Economic Hit Man (knjiga izdana leta 2004) (ni preveden, je pa vseeno zelo v redu)

Klasika: “sex, money and power” (seks, denar in moč). Neke vrste novodobni korporacijski odposlanec, prva udarna sila korporacijskega imperija v državah tretjega sveta.. … … … Vidimo ga v mnogih dokumentarcih, med drugim v islandskem dokumentarcu ‘Dreamland (2009)’, ki je bil nekaj mesecev nazaj (maj 2011?) predvajan na RTVSLO1 – kako so Islandci namesto bank reševali ljudi.
 
 
 

Od odmevnih je preveden še npr. The Money Masters; če prav razumem, je prevod pripravila srbska skupina 52 ljudi. Hrvatje imajo oddajo Na robu znanosti (Na rubu znanosti), ob petkih na HRT1 okoli polnoči; med drugim so že večkrat gostili David Icke-ja. Dokaj spodbudno..

Nekaj dobrih praks na tem področju imamo tudi mi, na primer 4everlogic, s številnimi slovenskimi predavatelji in predavanji, ter theendgame984 z ravnokar/danes prevedenim/objavljenim The American Dream (Ameriške sanje).
 

Skratka.. raziskujte, iščite, oborožite se z znanjem in modrostjo, opazujte, analizirajte, primerjajte, povežite se s podobno mislečimi ljudmi,.. prakticirajte to v vsakdanjem življenju,.. Resnica je zunaj, resnica je znotraj – Resnica JE – še vedno, le prebiti/prebijati se je potrebno do nje. Tudi preko navidezne/lažne/wannabe resnice, ki je na žalost v zadnjem času prav tako zelo močna..
 

Transcend the FED, transcend the banks and transcend all they represent.
 

Ne tako nevidna generacija ali miselnost te civilizacije

Gledam oddaje o generaciji mladih od 25-35 let, kamor tudi sam spadam, in poslušam vse to o nevidnosti, neučinkovitosti, ne-iniciativnosti, zabušavanju (vse kar ni v skladu “main-stream” vrednotami je stigmatizirano) in kako živijo doma pri starših (največji greh na tem svetu), kako bi se morali osamosvojiti (karkoli že to pomeni), kako bi morali biti družbeno koristni, itd.

Zdi se, kot da je nekaj hudo narobe s to generacijo.. Se strinjam, marsikaj je narobe z nami.. A dajmo najprej zavrteti čas nazaj, v leta ko smo bili rojeni, torej od leta.. 1976 do leta 1986. Še malo nazaj, v čas naših staršev, leta 1953 do 1963, približno. Naši dedki in babice so videli vojno, živeli v časih pomanjkanja pred in po vojni. Ničesar si niso mogli privoščiti, ni bilo materialnih dobrin, ni bilo počitnic,.. potrebno je bilo delati in biti večinoma doma. Tudi naši starši so odraščali v pomanjkanju. A bolj kot so postajali starejši, bolj se je čutil vpliv prenovljene povojne proizvodnje. Začeli so prihajati televizorji, avtomobili, pralni stroji, gospodinjski aparati, oblačila, elektrika, vodovod,.. srednja šola, študij na fakulteti, filmi, glasba, diskoteke,… Ko so nas rodili, so bili do dobra tudi v novih miselnih nazorih, predvsem „Študiraj, pa ti ne bo potrebno delati“, „zakaj bi moral jaz delati, če lahko drugi delajo namesto mene“, permisivna vzgoja ali bolje rečeno ne-vzgajanje otrok,..

Z vzgojo je tako, zahteva čas in energijo. Naši starši so morali biti prisotni pri družinskih opravilih, ker je bilo vsega enostavno preveč, da bi starša zmogla sama; hočeš nočeš, bili so primorani v sodelovanje. Vzgajali so jih strogo, niso jih posebej učili, naučili so se s posnemanjem in z delom. Pri nas je bilo pa že drugače, v trgovini se je dalo dobiti več, vsi ti aparati in pripomočki in mehanizacija je omogočila, da sta starša sama lahko naredila bistveno več brez vmešavanja otrok – in tudi sta. Ker vzgoja je težko delo, težko je otroka učiti novih reči; marsikaj bo naredil narobe, marsikaj zasral, in več bo dela, ker bo potrebno popravljati njegove napake. Tako sta otroka potisnila na stranski tir, zadovoljni so bili vsi, narejeno je bilo pa tudi vse.

Otroci prepuščeni sami sebi, oziroma televiziji in predvsem računalniku, odrinjeni na rob in vzgajani v duhu „ti se le pridno uči in hodi v šolo in študiraj, da ti ne bo potrebno delati, midva ti bova pa tačas nudila vse potrebno“. Kar pomeni: „ti si preveč štorast/len/zabit, da bi se naučil kakšno opravilo ali znal kaj sam narediti, in če bi kaj poizkušal, bi naredil več škode kot koristi, zato se raje uči oz. si lahko tudi za računalnikom, le da bo mir pred teboj“. In v tem duhu smo odraščali. Starši so imeli izobrazbo, ni jim bilo potrebno delati ali veliko manj, ker so si lahko ogromno kupili v novo rastočih trgovinah.. in enako so pričakovali tudi od otrok – da bodo oni imeli še boljšo izobrazbo in jim bo potrebno delati še bistveno manj, skorajda nič. Napredek.

Čutiti je (bilo) velik odpor do dela, in nekako je tudi jasno, od kje pride do tega odpora. Če pogledam stare starše.. če hipnotizirani ne sedijo pred televizijo, oz. predvsem ko se lotijo kakšnega bolj resnega dela so vedno na trnih, da bo le vse opravljeno, vse pod streho. Vedno pod nekakšnim pritiskom, nervozo, vse delati s polno hitrostjo in brez počitka, tudi po kosilu ne,.. Točno vedo kaj kam paše, vedo kakšno mora življenje biti, niso pripravljeni poslušati nič drugega.. In jasno, da se ljudem takšen odnos do dela zagnusi – in kot nalašč, je bila našim staršem ponujena alternativa – fakultete, službe v podjetjih/institucijah. Kaj to točno pomeni verjetno nihče ni vedel, vedeli so le, da tisti tam gori imajo in si lahko privoščijo vse. Saj veste, kako je s tem idealiziranjem, politiki rečejo „sprememba“, „blaginja“, „svoboda“, in vsak si predstavlja svojo idealizirano sliko, najlepše kar je možno. In tako so tudi te službe, ki človeku nudijo vse, neka idealizirana podoba – imamo idealizirano predstavo kaj se dela v teh službah (čeprav, če bi malo bolj pomislili, kaj bi to lahko bilo, bi verjetno ugotovil, da imajo bolj kot ne zatemnjeno/črno/prazno sliko) – dejansko stanje je pa mnogokrat drugače. Nihče na primer niti pomisli, da morda „blaginja“ za politika pomeni suženjstvo in ubogljivost nižjih razredov.

Ko je čedalje več ljudi delalo v takšnih službah, ki so nudile vse, smo spoznali, da niti ni tako lepo. Sediš v neki pisarni in prelagaš papirje. Pridejo raznorazni šefi, en zahteva eno, drugi drugo. Zatakne se pri tej stvari, zatakne se pri oni stvari – zaradi ene črke na papirju, in je potrebno vse na novo. Potrebno se je sestati in dogovoriti o neki zelo pomembni zadevi z enim vele-pomembnim človekom, mu lezti v rit, potem drugemu.. Nekako še večja zmeda, še večji direndaj, še več mešanja zraka brez pravega učinka, a ker po neki čudežni formuli – le kdo bi lahko vedel kakšen čarovniški trik je to – vso to mešanje zraka prinaša zelo visok standard in nakup vseh igračk in posestev in gradnjo hiše in ostalega. Zdi se, da večje kot je mešanje zraka (največje mešanje zraka predstavljajo bankirji), večje so možnosti za dobro življenje tudi v realnem svetu. Tako bi kar na enkrat vsi radi bili „leaderji“, mana-ger-ji, ekonomisti, marketinški svetovalci, borzniki, podjetniki – vsi bi radi sodelovali pri tem čarovniškem triku, delal ne bi pa nobeden. Za kramp, lopato, motiko, pa ne bi nihče več niti za trenutek poprijel..

Tako danes ta preljuba družba/sistem/civilizacija, ponuja le še več mešanja zraka oz nadaljnje zasužnjevanje. Ali so na voljo zgoraj opisane službe, ali pa panoge in področja, ki spodbujajo še večjo zasužnjevanje in že tako veliko norost. Sem spadajo raznorazni NVOji (kaj v povezavi z NWO morda? – glej Malachi Martin), s propagiranjem homoseksualnosti, vsiljivega povezovanja (kot da ni tega že tako ali tako preveč), medkulturno/mobilno družbo (v kateri ne bo nikoli možno zgraditi trdne lokalne skupnosti), projekti v tujini za premlade, kateri niti ne vedo kakšne so vrednote in običaji domačega okolja, tujina jim pa še dodatno vcepi nove vrednote, nastane še večja zmedenost v njihovi glavi.. Med razvojnimi in znanstvenimi panogami, tako se zdi, množično največ zaposlitev ponuja rekonstrukcija fizičnega sveta, torej navidezna resničnost. Računalništvo, filmi, celo knjige.. Vse gre v smer grafične upodobitve realnega sveta. Da se bo čim več reči dalo videti na računalniškem zaslonu, seveda v 3D različici (3D aplikacija planinskih poti, 1.3 milijona evrov(?)).. da bo vse vezano na računalnik in posledično en centralen sistem. Dela se na bazah podatkov, na vizualnih predstavah, celo na drugih čutnih dražljajih (Xpand). Kmalu bomo lahko le še sedeli doma, priklopljeni na nek stroj in vstopili v katerikoli svet. Računalniška igrica bo lahko že takšna, da bo resnična simulacija; da bo imel človek občutek, da on dejansko živi v tem svetu, in bo priklopljen na to napravo in živel v takšnem svetu.. Kaj bo potem.. se spomnim eno predavanje od Alan Watts-a.. kaj bo potem, ko bomo rekonstruirali resničnost. Ko bo dejansko precej podobno kot je Matrici (1999), ko bomo lahko priklopljeni tudi več dni/tednov in igrali nek navidezen scenarij. Kakšno pustolovsko dogodivščino, ala Indiana Jones, ali pa seksualno fantazijo, ali vojno simulacijo, ali kakšno dogajanje iz knjig,… In bo ves smisel življenja le v tem, da bomo doživljali in izpolnjevali vedno nove in nove navidezne resničnosti. Verjetno, ker ne bo nikakršnega zavedanja in ker bomo popolnoma degradirani, bo večina le te temeljila predvsem na „čutnih užitkih najnižje vrste“.

Samo še to zna ponuditi današnja civilizacija. Če delate na / se ukvarjate s temi področji, tedaj imate možnosti in podporo, če niste v tem, potem ste družbi praktično odveč. Tako imamo mlade nadobudneže, ki so uspešni v teh panogah in okoli razglašajo, „kako je mogoče uspeti, če se hoče, če je volja,.. Če pa nočete delati, potem pa ne bo nič“. Če se hočete izživljati nad drugimi, psihično in mnogokrat še vedno fizično, če podpirate „laž in živite iz nje“, če razmišljate v stilu: „Že res da je veliko krivic in nesmiselnosti, a kaj moremo, naredi svoje delo in bodi tiho, ne vmešavaj se. Služba ti nudi denar in s tem lagodno življenje, zato se ne pritožuj (Vivekananda, a slišal tudi v živo). Kaj zato, če se nekomu dogaja krivica, kaj zato, če sebi odtrgamo večji kos pogače, kaj zato, če prodajamo nepomembne izdelke,.. Skrbite zase, za svojo družino, da bo vam samim lepo v življenju, za druge pa naj vam ne bo mar. (Nekaj takšnega (zadnja poved) je Rockafella rekel Aaronu Russoju)“ „Ne sprašujte kaj je namen te tehnologije, v kakšne namene se lahko uporablja, ne pritožujte se, če vas priganjajo, saj ste tako ali tako last korporacije/institucije (kupljeni ste z denarjem),..“ Za vse takšne ubogljive, ozkogledne, sebične, nepoštene je dela več kot dovolj. Ljudem so pokradli vso lastnino, sedaj jim skušajo ukrasti še možgane (dobesedno) in nato še dušo – vedno se kaj najde, da lahko zver sistema ukrade. Iz vsega tega se zverina napaja, to sistem spodbuja in nagrajuje, in sistem zahteva od peščice mladih, da bodo takšen sistem podpirali in poganjali naprej – eni na vodilnih mestih, drugi kot hrana.
 

Vsemu temu smo se mladi uprli, tisti, ki nam ni vseeno kakšen bo človek kot bitje, ki nočemo izkoriščati in se izživljati nad soljudmi, ki nočemo podpirati tega hiperaktivnega/bombastičnega/rajas-tičnega načina življenja.. Ki hočemo bolj umirjeno življenje, bolj umirjena mesta, z vrednotami kot so modrost, spoštovanje, razumevanje, prijaznost, poslušanje, vzeti si čas za drugega in zase, pošteno delo,.. neko satvično življenje – umirjeno, a hkrati aktivno. Ki hočemo raziskovati in delati na področju zavesti, poglabljanju v odnosu do Boga, razumevanju in poslušanju sveta okoli sebe,… Za takšne, pa ni prostora niti podpore niti svobode. Zdi se celo, da se ta pošast sistema boji takšnih ljudi – seveda, ker to pomeni njeno smrt – vse ostalo jo ohranijo živo; vso nadaljevanje teh zgrešenih vrednot in izkoriščanja, je njeno življenje, ostalo je smrt – prijaznost, razumevanje, spoštovanje,.. to je njena smrt.. in pošast to ve in tega se boji. Zato hoče mlade na vse načina odvrniti od takšnega načina življenja. Tudi s tem, da propagira uspešne mlade ljudi, ki so v okviru nastavljenih poti uspeli. S tem, ko se ti potem šopirijo in izpostavljajo kako so uspešni in kako je vse na svetu lepo in prav in dobro… In ravno tu vidim upanje, ko mnogi zavračamo takšen marketing in mu ne nasedamo, in gremo po notranji poti, četudi nas vsi ovirajo in hočejo od tega odvrniti; z grožnjami ali z mamljivimi ponudbam.

No, nekaj časa je potrebno živeti/delati v sistemu, ker se v njem rodimo. Odnos bi moral biti takšen, kakršen je odnos pravega katolika (lahko gledamo tudi širše; sem spadajo vsi ki „so v srcu pošteni“) in je bil odnos katolikov v prvih treh stoletjih: „to delo moramo opraviti, brez tega bomo umrli, vemo da s tem podpiramo sistem na svoji grešni poti, a trenutno ni druge izbire. Zato pa ta denar, ki ga dobimo, uporabimo zase le za najnujnejše potrebe, nekaj ga dajmo na stran, z ostalim pa pomagajmo revežem. Ko delamo, delajmo v okviru možnega čim bolj pošteno in pravično, čim manj prilivajmo olja na ogenj izkoriščanja, podtikanja polen, in ostalih nepoštenosti na delavnem mestu. Ko pa z delom končamo, pa ne pozabimo na vse te grozote, temveč prosimo Boga in molimo, da nam podeli milost in čim bolj ublaži vso to svinjarijo. Molimo za svoje sovražnike, kajti naši sovražniki so sovražni zaradi tega, ker živijo v grehu: „Vsak, ki greši, je suženj greha.“ Zatorej so sami večji sužnji kot mi, in iz svojega stanja notranje nemoči se napajajo s trpljenjem drugih. Molimo torej zanje, da bodo imeli več razumnosti, več modrosti, da bodo znali živeti čim bolj prijazno do okolice.“ Nekaj takšen naj bi bil odnos ljudi na delavnih mestih, bolj kot je delavno mesto odgovorno, bližje takšnemu načinu naj bi razumen, v srcu čist človek delal/živel. Vse drugo je pot teme in nadaljevanje tega, kar imamo sedaj.…
 

Torej, če nekako povzamem, z mladimi ni nič narobe, narobe je s sistemom, s to miselnostjo sistema, kateri so nasedli že naši starši in seveda nazaj v preteklost, a v milejši obliki. V prvi vrsti ta miselnost pomeni, da obstaja nekje znotraj sistema obljubljena dežela ala Amerika. V to deželo bomo očitno prišli ne z odgovornim in poštenim delom v sedanjosti, ampak z malomarnostjo, z življenjem v navideznem svetu, z izkoriščanjem drugih, z zanemarjanjem svojih osnovnih dolžnosti, z zanemarjanjem materialnih dobrin in nižjih delavnih mest – “logično”, kajti takšen način trenutno prinaša večje denarce.. Pomeni tudi, da je idealno življenje življenje brez dela. Vsakršno delo je zlo. Zato, za uspešno in užitkov polno življenje, potrebujemo sužnje. Z vso svojo modrostjo, tehnologijo, inteligenco še vedno nočemo biti sposobni, da bi lahko v okviru lastne skupnosti živeli ugodno življenje, da bi lahko vsak UGLEDEN član družbe poprijel za vsakršno, še tako na videz nepotrebno opravilo (beri: Thomas More – Utopija (1516)). Ne, mi potrebujemo sužnje, da bodo opravljali nizkotna dela, ki niso nič drugega kot stranski produkt lenega in neodgovornega in vampirskega načina življenja. Življenja izven vseh zapovedi in smerokazov svetih ljudi.. In to nekateri imenujejo razumno življenje, „tako pač je in drugače ne more biti“ življenje.. Japajade..

Mladi, mladi smo bili obkroženi s to miselnostjo, jo privzeli nase in ji nekaj časa sledili, a sedaj smo se, ko smo videli vso/’večji del’ njene neumnosti, od te miselnosti oddaljili (–> „nevidni“) – a z namenom (ne vsi, mnogo jih je še vedno zavedenih), da se z njo soočimo in jo z zavedanjem/razumevanjem/ljubeznijo in predvsem Božjo milostjo tudi raztopimo. Kajti smo mladi, imamo še dovolj volje/moči/energije, raste pa tudi naše zavedanje/znanje/sposobnosti. Smo mladi, imamo prihodnost in moč, in to bomo tudi storili.. lahko se nam pridružite, ali pa nadaljujete svojo izkoriščevalsko pot kje drugje – na tem planetu nič več, bilo je dovolj..
 

—–
nadaljevanja sledijo
 

Izpoved ameriškega vojaka


 

Mike Prysner, veteran okupacije v Iraku

Zelo sem se trudil, da bi bil ponosen na svoje služenje v vojski, a sem lahko občutil le sramoto. Rasizem ni mogel več zamaskirati realnosti okupacije. To so ljudje, to so človeška bitja. Od takrat občutim krivdo, kadarkoli vidim starejšega moškega, kot tistega, ki ni mogel hoditi in smo ga vrgli na nosila in rekli iraški policiji, naj ga odpelje. Krivdo čutim kadarkoli vidim mater s svojimi otroki, kot tista, ki je histerično jokala, in kričala, da smo hujši kot Sadam (Husein), ko smo jo prisilili, da je zapustila svoj dom. Krivdo čutim kadarkoli vidim mlado deklico, kot tisto, ki sem jo zagrabil za roko in odvlekel na ulico. Rečeno nam je bilo, da se bojujemo s teroristi, a pravi terorist sem jaz, in pravi terorizem je ta okupacija.

Rasizem v vojski je bilo dolgo časa pomembno orodje, da opraviči uničenje in okupacijo druge države. Dolgo je bil uporabljen, da so opravičili ubijanje, izživljanje (?) in mučenje drugih ljudi. Rasizem je poglavitno orožje te vlade. Je bolj pomembno orožje kot puška, tank, bombnik ali vojna ladja. Bolj uničevalen je od ‘artillery shell’ ali uničevalca bunkerjev (bunker buster) ali rakete tomahavk. Res je, da je vlada ustvarila ta bojna sredstva in jih ima v lasti, so neškodljiva, če jih ne bi nihče uporabljal. Tisti, kateri nas pošiljajo v vojno, njim ni potrebno pritisniti na sprožilec ali ___. Ni jim potrebno bojevati vojne, njim je potrebno vojno le prodati. Potrebujejo javnost, katera je pripravljena poslati vojake na ta območja, potrebujejo vojake, ki so pripravljeni ubijati in biti ubiti brez vprašanja. Zapravijo milijone za eno samo bombo, a bomba postane orožje le takrat, ko je vojaška hierarhija pripravljena izvrševati ukaze in te bombe uporabiti. Kamorkoli na zemlji lahko pošljejo vojake, a vojna bo le takrat, če se bodo vojaki pripravljeni bojevati.

Vladajoči razred, milijarderji, ki imajo korist od človeškega trpljenja, skrbi le za širjenje svojega bogastva, s tem da nadzorujejo svetovno ekonomijo. Razumite, da njihova moč leži le v tem, da nas prepričajo, da so vojna, zatiranje in izkoriščanje v našem interesu. Razumejo, da je njihovo bogastvo odvisno od njihove zmožnosti, da nas, delovni razred, prepričajo, da umiramo, da lahko oni nadzorujejo trg tuje države. In prepričajo nas v umiranje in ubijanje na podlagi tega, da nam vcepijo v glavo nekakšno superiornost. Vojaki, mornarji, marinci, letalci, nimajo nobene koristi od te okupacije. Veliki večini ljudi živečih v ZDA, ta okupacija nič ne koristi. Ne le da nimamo nič za pridobiti, ampak zaradi tega trpimo še bolj. Izgubimo ude, __ in dajemo svoja življenja. Naše družine morajo gledati krste kako jih polagajo v zemljo. Milijoni v tej državi so brez zdravstvene oskrbe, služb ali dostopa do izobrazbe, medtem ko morajo gledati to vlado, kako zapravlja 450.000 milijonov dolarjev na dan za to okupacijo. (aplavz)

Revni in delavni ljudje v tej državi so poslani, da ubijejo revne in delavne ljudi v drugi državi in naredijo bogate še bogatejše. Brez rasizma so vojaki spoznali, da imajo več skupnega z iraškim ljudstvom kot z milijarderji, kateri nas pošiljajo v vojno. (aplavz)

V Iraku sem spravil družine na cesto, in ko pridem domov, prav tako vidim družine vržene na cesto. In to je tragedija in nepotrebno ____. Moramo se prebuditi in spoznati, da resnični sovražniki niso v neki oddaljeni deželi, niso ljudje katerih imen ne poznamo in ne razumemo njihove kulture. Sovražniki so ljudje , katere poznamo zelo dobro in katere lahko prepoznamo. Sovražnik je sistem, ki se vojskuje, kadar je to dobičkonosno. Sovražniki so direktorji, ki nas vržejo iz službe (?), ko je to dobičkonosno. So zdravstvene zavarovalnice, ki nam onemogočijo zdravstveno oskrbo, kadar je to dobičkonosno. So banke, ki nam pobirajo domove, ko je to dobičkonosno. Sovražniki niso 5000 milj stran, so tukaj doma. (…) (aplavz)

 

—– šele v juliju 2011 sem opazil, da je tudi slo prevod na youtube (od julija 2010) —-