Tag Archive for 'mediji'

Trinitas VII ~ območje ne-nadlegovanja (David Icke), stik z Resničnostjo (Alan Watts), niste lastnik svojih misli (Steven Jacobson)

 
David Icke, območje ne-nadlegovanja, Turning of the Tide, 1996

To torej, da prodajamo svoj um, da oddajamo svojo moč, je pravzaprav ustvarilo sredstvo [vehicle; vozilo; sredstvo] preko katerega lahko peščica nadzoruje svet. To sredstvo je večinoma, čemur jaz rečem območje ne-nadlegovanja (hassle-free zones), tudi območje ugodja. Vsaka dogma: krščanska dogma, islamska dogma, židovska dogma, ekonomska dogma, politična dogma,.. Mi, človeška rasa, smo proizvodnja dogem. Vsaka od teh dogem in družba na splošno, so območja ne-nadlegovanja. S tem mislim, da obstaja zelo ozko področje sprejemljivega mišljenja in obnašanja – NORME. Če se tem podrediš, te pustijo na miru, nihče te ne nadleguje (you are hassle-free). Nihče ti ne reče, da si nor, nihče te nima za nevarnega, nihče te ne nadleguje, da si storil zločin, ki se imenuje biti drugačen – če se PODREDIŠ. Če začneš razmišljati, “veste, pravzaprav, imam svojo glavo, edinstveno glavo, in zaradi tega bom imel svojo edinstveno resnico in svoj edinstven pogled nase in na življenje in vse ostalo”, prideš nevarno blizu robu območja ne-nadlegovanja, in če nadaljuješ po tej poti, ga naposled tudi prestopiš. In tedaj, “nor je!”, “kako je čudna!”, “nevaren je!”. In večina ljudi tega ne mara, nimajo radi, da tako ravnajo z njimi. Zato večina ljudi, ko za trenutek stopijo izven območja, “o joj, kar tu znotraj bom ostal, kako močno te tam nadlegujejo.” Kaj se zgodi? Nastopi maska. Če se sprehajate v kateremkoli mestu na svetu, London, New York, Sydney, in vidite stotine in tisoče ljudi v mestu, oni ne projicirajo svetu, to kar resnično so, kar resnično čutijo, kar bi resnično radi počeli v življenju, ampak imajo masko. In to je maska, ki pravi: “To v resnici nisem jaz, a mislim, da je ta podoba sprejemljiva vsem ostalim, in tako lahko najdem svoje mesto v območju ne-nadlegovanja.”

Kakorkoli, zame je ta vojna v psihi, med delom v nas, kateremu rečem “I am me, I am free” (jaz sem jaz, jaz sem svoboden), ki hoče izraziti svojo edinstvenost. Vojna med tem in med delom naše psihe, kateremu rečem “o joj”, ki je v središču emocionalne, mentalne in posledično fizične bolezni v svetu. In ta je tudi ustvaril množično shizofrenijo, kajti ne le to, da smo, kot človeška rasa, sužnji, katerim vsiljujejo misli in načine obnašanja, smo tudi policaji vseh drugih sužnjev. Zelo smešno.

Ko ste na robu območja ne-nadlegovanja in razmišljate, “če grem dalje s tem kar rečem in počnem, čeprav mislim, da je prav, me bodo nadlegovali, ker sem drugačen.” Ne razmišljate: “Če grem naprej po tej poti, kaj si bo Bill Clinton mislil o meni? Kaj bo o meni rekel premier Velike Britanije, kaj bo on rekel? In guverner angleške deželne banke.” Tega se ne vprašamo, takrat se vprašamo, ali bi izrazil svojo edinstvenost ali naj grem nazaj v območje ne-nadlegovanja, pravimo: „Kaj bo moja mama mislila, kaj pa sosedje, kaj pa kolegi v gostilni, o križana gora,..“ Z drugimi besedami, kaj si bodo drugi sužnji, kateri imajo vsiljene misli in načine vedenja, kaj si bodo mislili o meni, ko bom pobegnil od njih. Drug drugemu smo policaji. To je, kot da bi imeli celico polno zapornikov in eden od zapornikov najde način, da pobegne, a vsi ostali zaporniki mu preprečijo izhod. Mi smo oboje, sužnji, zaporniki tega stanja, in policaji tega. Kajti zdi se, da vsak poizkuša reči vsem ostalim, kaj je prav in narobe, kaj je moralno in nemoralno, kaj je prav za njih, kaj bi morali narediti, kaj morajo narediti, česar ne bi smeli storiti,.. In kot posledica tega, pravzaprav manipuliramo drug drugega, brez da bi se tega zavedali.

Znotraj tega območja ne-nadlegovanja, se dogaja velikanska manipulacija in indoktrinacija. To območje ne-nadlegovanja bi lahko opisali kot javni prostor. In če pogledate medije, kaj so mediji? Mediji so kolektivna policijska enota območja ne-nadlegovanja, za vsakogar, kateri v javnosti prestopi to območje. Ljudje mislijo, ko rečete, „medije nadzorujejo, mediji so del te manipulacije“. Da torej pravite, da je manipulator v vsaki novinarski sobi, povsod po svetu, stoji za novinarjem in pravi: „Ne, ne. Ne morete tega napisati, to morate spremeniti. To vam pravim, da napišite. Tako. V redu.“ Ne rabite vsega tega. Enkrat ko je struktura, način razmišljanja postavljen, mediji počno to brez manipulacije. Čeprav so ključni ljudje, kot medijski lastniki. Vendar na splošno, kaj mediji počno? Branijo, in kot svoje izhodišče, iz katerega obsojajo vse in vsakogar, uporabijo družbene NORME. Z drugimi besedami, kar območje ne-nadlegovanja pravi, da je resničnost. Primer. Pred nekaj stoletji, če bi imeli današnje medije, bi smatrali za norega ali označili kot norega vsakogar, ki bi rekel, da je zemlja okrogla. Kajti pojmovanje resničnosti območja ne-nadlegovanja v tistem času je bilo, da je zemlja ploščata. Enkrat ko se je ta resničnost spremenila, preko gore dokazov, in je norma območja ne-nadlegovanja postala, da je zemlja pravzaprav okrogla, so nenadoma napadli vsakogar, ki je rekel, da je zemlja ploščata.

Tako da vsakdo, ne glede na to v katerem obdobju, kateri kaj reče ali se obnaša na načine, ki so v očeh javnosti izven družbenih norm tistega časa, je nenadoma napaden s strani medijev in označen kot nor ali škodljiv. Kajti njihova izhodiščne točka za zdrav razum in resničnost so tedanje družbene norme.

 
 

Alan Watts – Stik z Resničnostjo, iz zbirke predavanj ‘Alan Watts Teaches Meditation’

Umetnost meditacije je v tem, da je to način, kako se povežemo z resničnostjo. Razlog za to je, da je večina civiliziranih ljudi izven stika z resničnostjo, kajti zamenjujejo svet kakršen je, s svetom, o katerem razmišljajo in govorijo in ga opisujejo. Kajti na eni strani je resnični svet in na drugi, cel sistem simbolov o tem svetu, katere imamo v svojem umu. To so zelo koristni simboli, vse civilizacije so od njih odvisne, vendar imajo, tako kot vse dobre reči, svoje pomanjkljivosti. In glavna pomanjkljivost simbolov je ta, da jih zamenjujemo z resničnostjo. Prav tako kot zamenjujemo denar z dejanskim bogastvom. In svoje ime, naše ideje o nas samih, naše podobe o nas samih, z nami samimi. Seveda, resničnost, s pogleda filozofa, je nevarna beseda. Filozof me bo vprašal, kaj mislim z „resničnostjo“; ali govorim o fizičnem svetu narave, ali govorim o duhovnem svetu, ali kaj? In na to imam zelo preprost odgovor. Ko govorimo o materialnem svetu, je to pravzaprav filozofski koncept. Prav tako, če pravim, da je resničnost duhovna, tudi to je filozofski koncept. In realnost sama po sebi ni koncept. Realnost je – (zvok gong-a)…. .. In tega ne bomo poimenovali.

Neverjetno je, kaj vse ne obstaja v resničnem svetu. Na primer, v resničnem svetu ni nobenih stvari, niti ni nobenih dogodkov. To ne pomeni, da je resničen svet popolnoma dolgočasna praznina. Pomeni, da je veličasten sistem vijuganja, v katerem opisujemo stvari in dogodke na enak način, kot bi projicirali slike na ‘rorschach plot’ (?) ali izbrali določeno skupino zvezd na nebu in jo imenovali ozvezdje – kot da bi bile ločene skupine zvezd. No, skupine zvezd so v glavi, v našem sistemu konceptov, niso tam zunaj kot ozvezdja že razporejena na nebu. Na enak način, razlika, med menoj in vsem ostalim vesoljem ni nič več kot ideja, ni resnična razlika. In meditacija je način, preko katerega začutimo našo osnovno nerazdružljivost s celotnim vesoljem. In za to je potrebno, da UTIHNEMO. To pomeni, da postanemo notranje tihi in prenehamo z nenehnim klepetanjem, ki se dogaja znotraj naše lobanje. Kajti, vidite, večina nas razmišlja pod prisilo. Hočem reči, nenehno se pogovarjamo sami s seboj. Ko sem bil otrok, smo imeli pregovor, “pogovarjanje s samim seboj je prvi znak norosti”. Sedaj, očitno, če neprestano govorim, ne slišim, kaj imajo drugi za povedati. In na popolnoma enak način, če neprestano RAZMIŠLJAM, to pomeni, če neprestano govorim samemu sebi, nimam o ničemur drugem razmišljati razen o mislih. Zaradi tega živim popolnoma v svetu simbolov in nikoli nisem v odnosu z resničnostjo. V redu, to je prvi osnovni razlog za meditacijo.

Ampak je še drugi, in tega bo malo težje razumeti. Lahko bi rekli, da meditacija nima razloga. Ali nima namena. In na ta način je različna od vseh ostalih reči, ki jih počnemo, razen morda glasbe in plesa. Kajti ko ustvarjamo glasbo, tega ne počnemo z namenom, da bi dosegli določeno točko, kot je konec skladbe. Če bi bil to namen glasbe, da pridemo do konca, potem bi bili, očitno, najhitrejši igralci najboljši. Na enak način, ko plešemo, ne ciljamo, da bi prispeli na določen prostor na plesišču, kot bi, če bi potovali. Ko plešemo, je potovanje samo namen, ko igramo, je igranje samo namen. In popolnoma enako velja v meditaciji. Meditacija je odkritje, da je bistvo življenja, vedno v tem neposrednem trenutku. Zatorej, če meditirate z zunanjim motivom, da bi izboljšali svoj um, da bi izboljšali svoj značaj, da bi bili bolj učinkoviti v življenju, imate svojo pozornost na prihodnosti in NE meditirate! Kajti, prihodnost je koncept. Ne obstaja, kot pravi pesnik, „jutri nikoli ne pride“. Ne obstaja nekaj, čemur bi se reklo jutri, nikoli ne bo, kajti čas je vedno ZDAJ. In to je ena od reči, katere odkrijemo, ko se nehamo pogovarjati sami s seboj. In ko prenehamo razmišljati, ugotovimo, da obstaja le sedanjost, le večni ZDAJ. Zatorej, smešno je, ali ne, da meditiramo brez razloga, razen morda zaradi zadovoljstva pri tem, in tu bi rekel, da je osnovni princip, da bi meditacija morala biti zabavna. Ni nekaj, kar počnete kot suhoparno dolžnost. Težava z religijami, kot jih poznamo, je, da je tako prežeta s suhoparnimi dolžnostmi, počnemo, ker je to dobro zate, to je neke vrste samo-kaznovanje. Medtem ko meditacija, če se je pravilno lotimo, nima s tem ničesar opraviti. Na nek način je kopanje v sedanjost, plesanje* z večnim zdaj (digging the present, it’s kind of grooving with the eternal now). In nas pripelje v stanje miru, kjer lahko razumemo, da bistvo življenja, prostor kjer se nahaja, je enostavno TU in ZDAJ.

(…)

[in čisto na koncu tega odlomka, kar sicer ni vključeno v ta posnetek:] … in to (chant-anje) lahko nadaljujete 40 minut in šli bi ven izven svojega uma (you’d be out of your mind). Ampak, vidite, da zapustite svoj um vsaj enkrat na dan, je velikanskega pomena, kajti s tem, ko greste ven iz svojega uma, pridete v stik s svojimi čutili/občutki (senses). In če ves čas ostanete znotraj svojega uma, ste preveč racionalni, z drugimi besedami, ste kot zelo tog/trden/neupogljiv most, katerega bo odneslo v prvem orkanu, ker v sebi nima nobene prožnosti, prismojenosti (craziness).

 
 

Steven Jacobson – niste lastnik svojih misli (your thoughts are not your own)

SJ: Osnovni problem je, da živimo v navidezni resničnosti. Živimo v popolnoma nadzorovanem okolju. Okolju, ki je ustvarjen s strani množičnih medijev. Veliko ljudi, še posebno mladih, sprejemajo, brez vprašanja, resničnost, ki jim jo predstavljajo mediji. Popularna kultura, filmi, televizija, glasba, nosijo sporočila, kako družba deluje in kako bi se ljudje morali obnašati. Zaradi tega zabava ni brez pomena. Ima ideološke vsebine, predstavlja svetovni nazor, ki vpliva na ljudi, kateri gledajo program. Obstaja razlog, čemu televizijske mreže in glasbena industrija in različna podjetja, čemu imajo oddelke za programiranje. Programiranje, katero nas nenehoma napada skozi naša življenja. Pogoji nas, programira nas na določen svetovni nazor. Sedaj, mi morda mislimo, da je običajno, ker smo se rodili v ta sistem laži in prevare. V bistvu je prevara postala del socialnega okvirja današnje družbe. In ker smo se rodili v to situacijo in ravno tako naši starši in trpeli zaradi nje, ne poznamo nič boljšega. Zaradi tega pravzaprav ne vidimo, kako stvari so, vidimo jih takšne, kot smo mi.

Za to sta dva glavna načina, preko katerih manipulirajo in nadzorujejo ljudi. Eden je zelo enostaven in zelo osnoven, to je nadzor informacij in nadzor.. Nimamo vseh dejstev o neki določeni temi, tedaj nov način delovanja ne bo nič boljši kot kvaliteta naših informacij. Kljub dejstvu, da imamo preobilje informacij, preko vseh informacij, ki so nam na voljo na internetu in drugih virov, moramo biti v, moramo imeti stanje uma, kateri je zmožen OVREDNOTI informacije, ki jih imamo na voljo. In potrebno se je prebiti skozi, določiti/dognati kaj je res, kaj so laži, kaj so pol-resnice. Pod tem enim naslovom – nadzor informacij, kjer je bilo dolgotrajno lastništvo različnih medijev, novinarskih hiš, časopisov, filmov, glasbe. Utrjevanje lastništva v rokah nekaj posameznikov, multi-nacionalnih korporacij. Danes je pol-ducata multi-nacionalnih korporacij, ki nadzorujejo izbor informacij in zabave, ki jo ljudje imajo. Ko sem delal kot urednik, je bilo lahko videti, kako enostavno je spremeniti pomen dogodka ali spremeniti pomen, kar nekdo reče, zgolj preko urednikovanja. In tako, zelo dobro sem se zavedal, kako gnetljiva in kako enostavno se oblikuje medijsko resničnost. Vendar nisem popolnoma upošteval razsežnost do katere smo VSI manipulirani in nadzorovani s strani medijev, vključno s tistimi ljudmi, kateri delajo tam. Uporabljam televizijo kot glavni primer, kako mentalno programiranje deluje. Televizija je najmočnejše orožje psihološke vojne v zgodovini. A vendar.. Za večino ljudi, je kot družinski član v gospodinjstvu.
N: Glavni član. Vodi hišno gospodinjstvo.
SJ: Je glavni vir informacij, in tako, televizija predstavlja OLTAR, religijski oltar, ___. Veliko ljudi ne pomisli na stvari, katere na njih podzavestno vplivajo. Kajti večinoma ne vedo, kaj naj iščejo, dokler ne srečajo nekoga, in jim začne kazati te stvari. In potem lahko vidijo, kako na vse nas vplivajo nevidne sile, brez da bi se tega zavedali. Poslednji nadzor je nadzor ljudi, brez njihove zavestne pozornosti. Spet, terorizem je osnovni primer.

Pomislite, ko ste kdaj opazovali majhne otroke ali starejše odrasle, ko sedijo in gledajo televizijo – imajo te izbuljene oči, kajti so v stanju transa, v hipnotičnem stanju uma. To je zelo pomembno, zelo poglavitno da ima televizija zmožnost, da to naredi, in ni važno, kaj gledate. Utripanje televizijske slike, čeprav se zdi, da je statična in nepremična, pravzaprav utripa. Tega ne vidimo zavestno, vendar ponavljajoči vizualni vzorci utripanja povzročijo stanje transa. In to je osnovni princip pri hipnotiziranju. Osebo pripravite do tega, da osredotoči pozornost zavestnega uma na enega od petih čutov; v primeru televizije, govorimo o vidu in utripanju slike. V primeru zvoka – vsak ponavljajoči vzorec zvoka bo povzročil stanje transa. To je pomembno zaradi tega, ker smo mi bolj dojemljivi za mentalno programiranje, med tem stanjem uma, kot kadarkoli. Zelo smo dovzetni za manipulacijo v tem času. Kajti prva naloga podjetnika ali propagandista ali oglaševalca je, da ustvari POGOJE, kateri bodo napeljali k stanju uma, ki je nagnjen k sprejemanju njihovega sporočila. In to stanje uma je hipnotično stanje uma.

In televizija je v tem procesu izredno pomembna, kajti ustvarja poenoteno miselno stanje celotne populacije. Ste kdaj kupili nekaj, in se potem kasneje spraševali, zakaj ste to kupili? To je vsakodnevni prikaz, da smo podvrženi nakupu, na podlagi principa „okoliščina-odziv“ (condition-response), katerega so nam vgradili, da bi imeli preferenco do določenega izdelka. Pravzaprav je to celoten namen programerjev, ali so to oglaševalci ali propagandisti, pravzaprav med njimi ni nobene razlike. Eden prodaja produkte, drugi prodaja ideje. Celotno bistvo je, da nam vgradijo princip „okoliščina-odziv“, kjer se bomo avtomatično odzvali, brez razmišljanja, s preferenco do določene ideje ali preference do določenega produkta. In to je celotno bistvo programiranja.

Če o tem pomislite; kadarkoli slišite novinarje, ki berejo poročila, spoznate, da ne glede na njihovo etnično ozadje, ali so črnci, belci ali orientalci, vsi imajo podoben način govorjenja. Imajo vzorec govora, ki je povezan z razglašanjem resničnih, dejanskih informacij. Njihov vzorec govorjenja je podoben vzorcu govora hipnotizerja. Novinarski poročevalci gledajo neposredno v kamero in v OČI gledalca, še ena hipnotična tehnika. Novinar je predstavlja AVTORITETO. Spodbuja sprejemanje informacij; ljudje bodo lažje sprejeli informacijo, katera prihaja iz sprejemljive in spoštovane avtoritete. In potem PONAVLJANJE informacij, znova in znova in znova. To je tisto, kar vgrajuje princip „okoliščina-odziv“, da kadarkoli predstavijo informacijo, jo bodo ljudje avtomatično sprejeli, brez da bi o tem razmislili.

N: Mislite, da so mediji so-odgovorni v pri nadzorovanja uma, mislite, da so.. Kajti jaz sem trdno prepričan, da so mediji popolnoma nadzorovani.
SJ: Da. Tudi to je moj občutek in moja izkušnja, da so mediji postali trobilo vlade. [oz. korporacij oz. določene miselnosti – če pogledamo mlade (in tudi nekatere ne-mlade), lahko približno vidimo, kakšna miselnost bi to lahko bila..]

 

Mediji in moja svoboda

Televizija, radio, časopisi, revije, internet. Že kar nekaj časa me te stvari ne zanimajo. Na televiziji so eni in isti filmi, z malenkost drugačno zgodbo, na radiu napovedovalci z dneva v dan uporabljajo v temeljih iste fore in nenehno predvajajo junk pesmi, revije vedno znova iščejo znane osebnosti, iz katerih bodo brile norca. Vsem medijem pa je skupno poročanje aktualnih novic. Športnih, političnih, finančnih, gospodarskih, lokalnih, nacionalnih, evropskih, svetovnih. Sicer ne vem kako vi na to gledate, vendar za moje pojme ne povedo nič novega, nič bistvenega.

Finančne in gospodarske novice; borza gori, borza doli, ono podjetje šlo v stečaj, tisto podjetje je prevzelo drugo,… ne povedo pa (ker ne vedo – velika večina), da je denar ustvarjen kot dolg. Na politični sceni gledamo leve in desne, kako se med sabo prepirajo, slišimo o podtikanjih, o različnih pogledih na stvari, kako so drugi napačno ravnali, kako bi naši znali ravnati boljše,.. ne povedo pa (ker ne vedo – velika večina), da sta leva in desna stran le dve strani istega kovanca, dve peruti iste ptice, tako da glava vedno ostaja nespremenjena. Če ne verjamete, počakajte nekaj mesecev in videli boste, da “rešitelj” Obama ni nič drugačen od Busha.

Ali pa športne novice ter prenosi; doping tu, doping tam, zmagal naš, zmagal oni, popravljen ta rekord, popravljen tisti rekord,… ne povedo pa, da bi bilo veliko bolj zdravo, če bi vsak poskrbel za lastno rekreacijo na dnevni osnovi, namesto da sedi doma pred televizorjem in spremlja tekmo/dirko. Niti ne povedo, da če je zlata medalja ali ne, bodo čez dva dni še vedno prišli na dan stari problemi. Kruha in iger, da lahko narod pozabi na svojo mizerijo.
 

V principu gre torej vedno za površinske dogodke, medtem ko gnile korenine ostajajo neraziskane, potem pa se ljudje čudijo, kako to, da gre vse rakom žvižgat. Sicer pa, “če se hočeš nečesa znebiti, moraš dopustiti, da se razcveti..” Večina tako ali tako že vidi nesmiselnost vsega tega, manjka le še malenkost, da to udejanijo. Da ima folk vsega zadosti in je lačen spremembe, hkrati pa nima dovolj moči, da bi to sam storil, dokazujejo vsake volitve, kjer zmaga tisti, ki se dere “sprememba.” Seveda kmalu nadaljuje po stari poti predhodnikov, ljudstvo pa je še enkrat več izviselo. To se ponavlja toliko časa, dokler velika večina posameznikov ne dojame, da je vsak sam odgovoren za svoje stanje in da lastno moč najboljše uporabi tako, da jo uporabi za lastni razvoj.

Lep primer tega je človekova zunanja svoboda; DVD predvajalniki omogočajo, da gleda karkoli hoče, mp3ji omogočajo izbiro lastnega programa v avtu ali doma, internet pa odpira okno v svet in s tem tudi ogromno izbiro alternativnih novic. A se kljub vsej tej svobodi ljudje še vedno oklepajo starih stvari; na mp3 predvajalnike si naložijo popularne pesmi, ki jih slišijo po radiu, na internetu pa spremljajo novice velikih medijskih hiš. Bo že držalo, da “je lahko človek na zunaj svoboden, pa še veno v kletki.”
 

Če pa razmišljate, da bi prenehali spremljati uradne medije, potem naj vas potolažim – niste edini. Jaz si že par let sam izbiram kaj bom gledal, poslušal in bral, s tem da sem v zadnjem mesecu popolnoma prenehal spremljati (uradne) novice – navdihnil me je tale članek.

Ko gre človek malo v neznano, izven main-streama, se mu ponudi morje možnosti, ki ponujajo popolnoma drugačen pogled na stvari kot ga je navajen. To pa tudi pomeni širjenje obzorij in s tem večanje možganskih sposobnosti. Na internetu lahko najdete zelo dobre dokumentarce o tabu temah, na tisoče govorov, intervjujev, inspirativnih filmčkov, citatov, zgodbic,.. od najbolj priznanih ljudi na svojih področjih. Drugače povedano, učite se iz najboljših možnih virov – nekaj le teh najdete v zakladnici. Internet to omogoča, zakaj ga ne bi izkoristili (sem štejem tudi amazon.co.uk)?

    Ni pa veliko širše obzorje edina pridobitev, ostale so:

  1. več časa in energije zase; večerno gledanje televizije znese v povprečju tri ure, branje novic na internetu pa jemlje tudi kar nekaj energije. Namesto tega ta čas uporabim za telovadbo, meditacijo, branje knjig, poslušanje govorov, gledanje dokumentarcev, intervjujev,…
  2. manj odvisen od kolektivne miselnosti; sedaj v teh časih je povsod o novo nastajajoči vladi, o volitvah v zda, bliža se božični čas, s tem pa voščila in božične pesmi, “praznično” vzdušje. Niti ne vem, zakaj bi moral biti nek letni čas bolj poseben od drugega? Zgolj zaradi tega, ker je to eden od obdobij, za katerega celo leto večina gara? Osvobojen pred tem se raje posvečam raziskovanju lastne notranjosti in občudovanju lepot življenja.
  3. manj odvisen od ure; sprememba ure ni kaj bistveno vplivala na moj ritem, ob vezanosti na televizijo, pa to ne bi bilo mogoče. Poročila ob 19ih, film ob 20ih – suženjstvo.
  4. povečana samoiniciativnost; saj si sam določam svoj program, kaj bom gledal, poslušal in bral – izbira pa ni vedno lahka. Pridobljena samoiniciativnost se kaže tudi na ostalih področjih.

 

Mediji imajo velik potencial pri širjenju človeških obzorij in se že najdejo taki, ki to zelo dobro izkoriščajo. Vendar se vse to ne bo spremenilo toliko časa, dokler jim ne bomo dali podpore – predvsem energijske in časovne. Vse kar je potrebno je to, da namesto uradnih medijev, začnemo spremljati alternativne (s12.si).

Kajti kot pri vsaki stvari, je tudi pri medijih zelo pomemben tržni delež. To pa pomeni, da vsak posameznik odloča o kvaliteti programa. Povedano drugače, “čemur posvečamo pozornost, to se povečuje.” Zatorej če hočemo boljši program, za začetek ne podpirajmo, česar ne maramo. Res je, da se lahko na začetku znajdete v temi in počutite malenkost nelagodno, vendar če boste odločni in vztrajni, boste kmalu začutili prednosti novih navad.

Tudi v tem primeru je moč v vsakem posamezniku in nikjer drugje. Nehajmo se pretvarjati in igrati majhne in uboge kapljice v oceanu… ter spoznajmo, da smo hkrati tudi celoten ocean.
 

Ste tudi vi opustili spremljanje (uradnih) medijev? Ste ravno v obdobju, ko zbirate moč, da prekinete to navado? Ali pa se ne morete odlepiti od medijev? Kakšne so vaše izkušnje z vsem tem?

Predsednik nagovori medije

Že velikokrat sem omenil tale govor John F. Kennedy-a, 27. aprila leta 1961. Sedaj je končno preveden v slovenščino.

Dame in gospodje, beseda tajnost je neprijetna v svobodni in odprti družbi. In mi kot ljudje, smo po naravi in zgodovinsko proti tajnim družbam, tajnim prisegam in tajnim postopkom. Dolgo časa nazaj smo se odločili da nevarnosti prekomernega in neupravičenega prekrivanja dejstev močno presegajo nevarnosti, zaradi katerih naj bi bilo to opravičeno. Celo danes je malo vrednosti v nasprotovanju grožnjam zaprte družbe s posnemanjem njenih samovolnjih omejitev. Celo danes je malo vrednosti v ohranitvi naše države, če naše vrednote ne preživijo skupaj z njo. Obstaja zelo velika nevarnost, da bo naznanjena potreba po povečanju varnosti zasežena s strani tistih, ki nestrpno hočejo razširiti njen namen do skrajnih meja uradne cenzure in prikrivanj. Tega ne nameravam dopustiti do obsega, ki je v moji kontroli. In noben uradnik moje administracije, naj bo njegov položaj visok ali nizek, civilen ali vojaški, ne sme interpretirati mojih današnjih besed kot izgovor za cenzuro poročil, da zaduši nesporazume, da prikrije naše napake, ali prikrije tisku in javnosti dejstva, ki si jih zaslužijo vedeti.


http://www.youtube.com/watch?v=r4qqJPBZxTY

Kajti po vsem svetu nam oporeka enotna in kruta zarota, ki računa predvsem na tajne posle za širjenje svojega vpliva – na infiltraci namesto invaziji, na prevratu namesto izboru, na ustrahovanju namesto svobodni izbiri, na gverilstvu ponoči namesto vojske podnevi. To je sistem, ki je vpoklical ogromna človeška in materialna sredstva v močno povezano zgradbo, v zelo učinkovito mašinerijo, ki vključuje vojaške, diplomatske, obveščevalne, ekonomske, znanstvene in politične operacije. Njihove priprave so tajne, ne javne. Njihove napake so zakopane, ne na naslovnicah. Njihove disidenti so utišani, ne poveličevani. Noben strošek ni vprašljiv, nobena govorica natisnjena, nobena skrivnost razkrita.

Noben predsednik se ne bi smel bati javnega preiskovanja njegovega programa. Kajti preko tega preiskovanja pride do razumevanja, in iz tega razumevanja pride podpora ali nasprotovanje. In oboje je potrebno. Ne prosim vaših časopisov, da podpirajo administracijo, ampak vas prosim za pomoč v gromozanski nalogi informiranja in opozarjanja Ameriških državljanov. Kajti imam popolno zaupanje…..v odziv naših državljanov kadarkoli so popolnoma informirani.

Jaz niti ne bi mogel zadušiti oporekanja med vašimi bralci – celo pozdravljam ga. Ta administracija namerava biti iskrena do svojih zmot, kajti moder mož je nekoč rekel: “Zmota ne postane napaka, dokler si jo pripravljen popraviti.” Mi nameravamo sprejeti popolno odgovornost za naše napake in pričakujemo, da boste pokazali na njih, ko jih bomo zgrešili.

Brez razprave, brez kritike nobena administracija in nobena država ne more uspeti – in nobena republika ne more preživeti. Zaradi tega je Atenski zakonodajalec Solon razglasil za zločin, če se je kak državljan uprl oporekanju. In zaradi tega je bil naš tisk posebno zasčiten s prvim členom ustave – edini posel v Ameriki posebno zaščiten z ustavo – primarno ne za duhovičenje in zabavo, ne da napihne nepomembno in čustveno, ne da enostavno da javnosti to kar hočeampak da obvešča, da prebuja, da refleksifa, da jasno razloži naše nevarnosti in naše priložnosti, da pokaže na naše krize in naše izbire, da vodi, oblikuje, izobražuje in včasih celo razjezi javno mnenje.

To pomeni večji obseg in analiziranje mednarodnih sporočil – kajti nič več ni daleč in tuje, ampak na dosegu roke in domače. To pomeni večjo pozornost za izboljšanje razumevanja poročil kot tudi izboljšanje prenosa. In to končno pomeni, da mora vlada na vseh ravneh zadostiti svojim zahtevam, da vam omogoči največjo možno informiranost zunaj najožjih meja nacionalne varnosti.

Tako je tiskani medij tisti – zapisovalec človeških dejanj, čuvaj njegove vesti, prenašalec njegovih sporočil – od katerega pričakujemo moč in pomoč, prepričani, da bo z vašo pomočjo človek postal to, za kar se je rodil: svoboden in samostojen.

ZeitGeist ~ Duh časa

Zeitgeist - Duh ČasaRevolucija je ZDAJ…
in začne se s teboj.
Je individualna in
je revolucija duha.

(Oktobra 2008 izšel 2. del, Zeitgeist Addendum, v določenih pogledih koristen) Zeitgeist (Duh Časa) Fenomenalen povzetek vsega dogajanja v svetu in kaj stoji za tem. Ker je dolg le 116 minut pomeni, da je tudi zelo zelo strnjen, zatorej naj služi kot zelo dobra odskočna deska, ne pa kot dogma. Odlično je, da so taki filmi odzunaj in da imajo tako veliko gledanost (je med najbolj gledanimi videi na googlu), kar dokazuje le to, da se ljudje prebujamo. Poleg tega so celo slovenski podnapisi na voljo, ki so tudi direktno integrirani v google video.

Vse v dokumentarcu je zelo dobro, rad pa bi opozoril na nekaj stvari, ki so lahko napačno razumljene ali hitro spregledane.

1. del: Najboljša zgodba vseh časov

Prvi del je napad na RELIGIJE na primeru zahodnjaške religije – krščanstva. Religije si zaslužijo to, saj so povzročile daleč največ škode človeštvu. Poleg tega so osnovane na neki astrološki zgodbici, ki je zaradi večje zanimivosti uprizorjena z besedami. Hecno pa je, da so te zgodbice vzeli kot dejstva, jih jemali DOBESEDNO in ne metaforično. Ob tem si je dobro zapomnit, da Cerkev uradno nasprotuje astrologiji, med tem ko najvišji vrh Cerkve dobro ve o čem se gre.

Vendar če je človek preveč površen dobi občutek, da prvi del nagovarja k ATEIZMU. Če Jezus ni obstajal, če Horus ni obstajal, to kvečjemu pomeni, da so imeli ljudje (vsaj nekateri) ogromno znanja in vedenja o vsem tem že v tistih časih – 3000 pr.n.š in še dlje nazaj v zgodovino. Saj večina besed Jezusa ima smisel, so zelo temeljite in globoke, vendar jih je potrebno pravilno razumeti; METAFORIČNO in ne dobesedno. Kasnejši modreci, za katere pa je dokazano da so živeli in še danes živijo, govorijo o istih stvareh z malenkost drugačnimi besedami. Nauk Jezusa je torej pristen, o tem ni dvoma – vendar je metaforičen in ne dobeseden.

Ni res kot pravi na koncu, da mit ne more biti poučen, četudi se ve da je izmišljen. Če pogledamo mite današnjega časa; Gospodar prstanov, Matrica, Star Wars imajo zelo globok učinek. Lahko bi pa rekel, da “mit ne more biti poučen, če se ga ne vzame kot resničnega.” Podobno kot je velika razlika pri gledanju filma, če se uživimo v dogajanje ali če gledamo z distanco. Miti so izjemno pomembni za naše življenje in danes je vidno, kaj pomeni odsotnost le teh. Kljub vsemu pa jih je nekaj, pri katerih začutimo neko drugo dimenzijo. Ali kot pravi Joseph Campbell: “Plešemo na mite, četudi ne poznamo melodije.” Za tistega, ki pa pozna melodijo, so pa miti še toliko močnejši.

Tudi stari miti, o zmajih in junakih ki so se odpravili na lov, so izjemno poučni in kažejo na nekaj višjega. Resnični ali ne, imajo moč transformacije – če se jih le razume METAFORIČNO ne pa dobesedno. Razumite jih dobesedno in boste obtičali na nivoju razuma. Miti pa kažejo preko razuma, so kot prst (besede), ki kažejo proti Luni (neopisljivo, preko razuma).

Če se bojuješ proti sistemu, si še vedno ujet v njem.
nn

Religije so klasični primer, kaj se zgodi, če obtičite na nivoju dobesednega razumevanja. Malo drugačna zgodbica, malo drugačna interpretacija in religije se bojujejo med seboj. Celo znotraj religij se različne interpretacije nauka bojujejo med seboj. V resnici pa vsi govorijo o isti stvari. Kaj je bolj norega od tega?
 

O drugem delu in 911 ni kaj za dodati, uradna verzija je očitna farsa. Če je pa kljub vsemu premalo, si pa lahko pogledate goro dokumentarcev na googlu. Poleg tega ni bil samo 911, so bili še drugi sprovocirani ali dopuščeni napadi, ki so bili povod za največje vojne; WW1 – Lusitania, WW2 – Pearl Hearbour, Vietnam – Napad na ameriški rušilec. Ob vsem tem pa si še poglejte teorijo neo-conzervativcev – Leo Strauss in Carl Schmitt.
 

3. del: Ne menite se za ljudi skrite za zaveso

Ekonomija je kralj. Kdor kontrolira ekonomijo pa je vladar sveta in s tem posledično vseh ljudi. Red “denar je sveta vladar” v marsičem res drži..

Vojna je posel, največji posel na svetu. Mikročip – RIFD. Novinarka ob predstavitvi prvega vsadka celo pravi, “priners of Brawe new World (Pionirji Krasnega novega sveta),” kar je naslov knjige od Aldous Huxley-a.

Izpostavil bi še dva citata. Prvi je od Jordan Maxwell-a o izobraževanju o izobraževanju in množični zabavni industriji:

Vlada dobiva tisto, kar želi. Nočejo, da bi bili vaši otroci izobraženi. Nočejo, da bi vi preveč razmišljali. Zato so se v naši deželi in na našem svetu tako razbohotili zabava, množični mediji, TV šovi, zabaviščni parki, droge, alkohol in vsaka druga vrsta razvedrila, ki zaposli ljudem duha, da zaradi preveč razmišljanja ne bi bili napoti pomembnežem.

Drugi pa je odlomek iz filma Network iz leta 1976 o televiziji:

Televizija ni resnica. Televizija je prekleti zabaviščni park! Televizija je cirkus, karneval, potujoča skupina akrobatov, pripovedovalcev, plesalcev, pevcev, žonglerjev, spak, krotilcev levo in igralcev nogometa. Mi vam preganjamo dolgčas. A vi ljudje sedite tam dan za dnem, večer za večerom, vseh starosti, barv kože, ver. Mi smo vse, kar poznate. Začenjate verjeti našim slepilom. Začenjate verjeti, da je resnična škatla in ne vi. Počnete, kar vam narekuje škatla! Oblačite se, kot vam pravi škatla, jeste, vzgajate otroke, celo mislite tako kot škatla. To je množična norost, vi blazneži! Za božjo voljo, vi ste tisti, ki ste resnični! Mi smo slepilo!

Bistvo: Ločenost in Nezadostnost

Ključ celega filma je na koncu, zadnjih 5 minut. To je tudi to o čemer pišem tu, o čemer govorijo in so govorili vsi modreci. To je vcepljen občutek, da smo LOČENI med seboj, ločeni od narave, ločeni od Boga. V drugih smo navajeni najprej prepoznati razlike, čeprav če se dovolj poglobimo vidimo sebe, ogledalo naših muh in tudi dobrih stvari.

Ločen človek je nezadovoljen človek. Kako si lahko zadovoljen, če pa si ločen od vsega vesolja, sam si v celem vesolju, z ničemer nisi povezan, nihče te ne mara,.. kako boš potem lahko srečen, notranje miren. Takega človeka ni problem manipulirat. Resnica pa je ravno nasprotna, z vsem smo povezani, z naravo, z živalim, z ljudmi, z vsem stvarstvom. Znanost to že dokazuje. Vendar kdo potem rabi Boga, če so ljudje in narava zadosti, in nemogoče je kontrolirat takega človeka.

Prvih 30 let svojega življenja sem se trudil, da bi nekaj postal. Hotel sem postati dober v vsem, pri tenisu, v šoli in tako naprej. Tako sem gledal na vse. Nisem dober, a če bi se izboljšal… Nato pa sem spoznal, da sem se motil. Da gre v resnici za to, da ugotovim, kdo sploh sem.

Potem pa je tu še nek občutek nezadostnosti, da nismo dobri takšni kot smo. Moramo doseči določene rezultate, da bomo potem lahko zadovoljni sami s seboj. “Ko bom dobil 5, me bodo doma imeli radi, ko bom dokončal faks, potem sem pa car, ko bom zmagal na državnem, potem bom pa srečen do konca svojih dni.” Tako pravzaprav delate stvari zgolj zaradi tega, ker vam obljubljajo neke rezultate, ali pa zato, da boste nekomu dokazali svojo sposobnost, ne pa zaradi tega, ker bi vas veselile. Tako življenje ne prinaša nič drugega kot trpljenja. Zapomnite si: “Pot je cilj.”

Spodbuda za lastno raziskovanje

Torej, miti so koristni, če so razumljeni METAFORIČNO in ne dobesedno. Glavni vzrok za nezadovoljstvo je vcepljen občutek LOČENOSTI in NEZADOSTNOSTI (potrebno je nekaj naredit, da bom lahko srečen, ljubljen, miren).

Celoten film se mi zdi dokaj v redu, čeprav da malo poudarka na bistvene stvari – zadnjih pet minut bi lahko bilo nekoliko daljših. Je tudi res, da ne omeni ostalih religij, da ne omeni da so republikanci ravno tako odgovorni kot demokrati (v ZDA), pa še kakšna malenkost.. Bistvo tega filma je v tem, da spodbudi lastno raziskovanje in opazovanje – to pa je največ, kar lahko nek film/dokumentarec doseže in ta namen je dosežen. Ker vse povedat v 116 minutah ni možno.

Moje upanje je, da ne bodo ljudje vzeli filma za resnico, ampak bodo raje vsak zase resnico poiskali, kajti resnica ni povedana, resnica je uresničena.
Avtorji Zeitgeista

(revizija: 07. oktober 2008)

Zunanje povezave

Kdo MISLI v tvoji GLAVI

Vedno poslušamo svoje misli, se ravnamo po njih, jih poslušamo, jim sledimo. Vendar a vemo kaj se dogaja v ozadju, od kje pridejo te misli? Čigave misli sploh poslušamo?

Nenehno blebetanje

Ste že videli človeka, ki se je pogovarjal sam s seboj? Na glas. Kaj ste si mislili o tem človeku? Da je nor, malo prismojen, za v norišnico? In kakšna je razlika med tem človekom in nami? Edino ta, da ta človek govori na glas, večina si pa misli govori le v glavi. Edino to je razlika… Smešno, ne?

Nekateri se sploh ne zavedajo, da stalno mislijo, da glas v glavi stalno blebeta. Če pa se zavedamo, če opazimo, da neprestano mislimo, potem pa je jasno, da mora obstajat nek del nas, ki to opazi. Torej nismo le ta glas v glavi, nismo naše misli, ker če bi bili, ne bi mogli opazit da razmišljamo. Podobno je pri sanjah, ponavadi se ne zavedamo da sanjamo, so pa tudi takšne sanje, ko vemo da sanjamo. Nadaljuj z branjem zapisa: ‘Kdo MISLI v tvoji GLAVI’