Tag Archive for 'moč'

Mediji in moja svoboda

Televizija, radio, časopisi, revije, internet. Že kar nekaj časa me te stvari ne zanimajo. Na televiziji so eni in isti filmi, z malenkost drugačno zgodbo, na radiu napovedovalci z dneva v dan uporabljajo v temeljih iste fore in nenehno predvajajo junk pesmi, revije vedno znova iščejo znane osebnosti, iz katerih bodo brile norca. Vsem medijem pa je skupno poročanje aktualnih novic. Športnih, političnih, finančnih, gospodarskih, lokalnih, nacionalnih, evropskih, svetovnih. Sicer ne vem kako vi na to gledate, vendar za moje pojme ne povedo nič novega, nič bistvenega.

Finančne in gospodarske novice; borza gori, borza doli, ono podjetje šlo v stečaj, tisto podjetje je prevzelo drugo,… ne povedo pa (ker ne vedo – velika večina), da je denar ustvarjen kot dolg. Na politični sceni gledamo leve in desne, kako se med sabo prepirajo, slišimo o podtikanjih, o različnih pogledih na stvari, kako so drugi napačno ravnali, kako bi naši znali ravnati boljše,.. ne povedo pa (ker ne vedo – velika večina), da sta leva in desna stran le dve strani istega kovanca, dve peruti iste ptice, tako da glava vedno ostaja nespremenjena. Če ne verjamete, počakajte nekaj mesecev in videli boste, da “rešitelj” Obama ni nič drugačen od Busha.

Ali pa športne novice ter prenosi; doping tu, doping tam, zmagal naš, zmagal oni, popravljen ta rekord, popravljen tisti rekord,… ne povedo pa, da bi bilo veliko bolj zdravo, če bi vsak poskrbel za lastno rekreacijo na dnevni osnovi, namesto da sedi doma pred televizorjem in spremlja tekmo/dirko. Niti ne povedo, da če je zlata medalja ali ne, bodo čez dva dni še vedno prišli na dan stari problemi. Kruha in iger, da lahko narod pozabi na svojo mizerijo.
 

V principu gre torej vedno za površinske dogodke, medtem ko gnile korenine ostajajo neraziskane, potem pa se ljudje čudijo, kako to, da gre vse rakom žvižgat. Sicer pa, “če se hočeš nečesa znebiti, moraš dopustiti, da se razcveti..” Večina tako ali tako že vidi nesmiselnost vsega tega, manjka le še malenkost, da to udejanijo. Da ima folk vsega zadosti in je lačen spremembe, hkrati pa nima dovolj moči, da bi to sam storil, dokazujejo vsake volitve, kjer zmaga tisti, ki se dere “sprememba.” Seveda kmalu nadaljuje po stari poti predhodnikov, ljudstvo pa je še enkrat več izviselo. To se ponavlja toliko časa, dokler velika večina posameznikov ne dojame, da je vsak sam odgovoren za svoje stanje in da lastno moč najboljše uporabi tako, da jo uporabi za lastni razvoj.

Lep primer tega je človekova zunanja svoboda; DVD predvajalniki omogočajo, da gleda karkoli hoče, mp3ji omogočajo izbiro lastnega programa v avtu ali doma, internet pa odpira okno v svet in s tem tudi ogromno izbiro alternativnih novic. A se kljub vsej tej svobodi ljudje še vedno oklepajo starih stvari; na mp3 predvajalnike si naložijo popularne pesmi, ki jih slišijo po radiu, na internetu pa spremljajo novice velikih medijskih hiš. Bo že držalo, da “je lahko človek na zunaj svoboden, pa še veno v kletki.”
 

Če pa razmišljate, da bi prenehali spremljati uradne medije, potem naj vas potolažim – niste edini. Jaz si že par let sam izbiram kaj bom gledal, poslušal in bral, s tem da sem v zadnjem mesecu popolnoma prenehal spremljati (uradne) novice – navdihnil me je tale članek.

Ko gre človek malo v neznano, izven main-streama, se mu ponudi morje možnosti, ki ponujajo popolnoma drugačen pogled na stvari kot ga je navajen. To pa tudi pomeni širjenje obzorij in s tem večanje možganskih sposobnosti. Na internetu lahko najdete zelo dobre dokumentarce o tabu temah, na tisoče govorov, intervjujev, inspirativnih filmčkov, citatov, zgodbic,.. od najbolj priznanih ljudi na svojih področjih. Drugače povedano, učite se iz najboljših možnih virov – nekaj le teh najdete v zakladnici. Internet to omogoča, zakaj ga ne bi izkoristili (sem štejem tudi amazon.co.uk)?

    Ni pa veliko širše obzorje edina pridobitev, ostale so:

  1. več časa in energije zase; večerno gledanje televizije znese v povprečju tri ure, branje novic na internetu pa jemlje tudi kar nekaj energije. Namesto tega ta čas uporabim za telovadbo, meditacijo, branje knjig, poslušanje govorov, gledanje dokumentarcev, intervjujev,…
  2. manj odvisen od kolektivne miselnosti; sedaj v teh časih je povsod o novo nastajajoči vladi, o volitvah v zda, bliža se božični čas, s tem pa voščila in božične pesmi, “praznično” vzdušje. Niti ne vem, zakaj bi moral biti nek letni čas bolj poseben od drugega? Zgolj zaradi tega, ker je to eden od obdobij, za katerega celo leto večina gara? Osvobojen pred tem se raje posvečam raziskovanju lastne notranjosti in občudovanju lepot življenja.
  3. manj odvisen od ure; sprememba ure ni kaj bistveno vplivala na moj ritem, ob vezanosti na televizijo, pa to ne bi bilo mogoče. Poročila ob 19ih, film ob 20ih – suženjstvo.
  4. povečana samoiniciativnost; saj si sam določam svoj program, kaj bom gledal, poslušal in bral – izbira pa ni vedno lahka. Pridobljena samoiniciativnost se kaže tudi na ostalih področjih.

 

Mediji imajo velik potencial pri širjenju človeških obzorij in se že najdejo taki, ki to zelo dobro izkoriščajo. Vendar se vse to ne bo spremenilo toliko časa, dokler jim ne bomo dali podpore – predvsem energijske in časovne. Vse kar je potrebno je to, da namesto uradnih medijev, začnemo spremljati alternativne (s12.si).

Kajti kot pri vsaki stvari, je tudi pri medijih zelo pomemben tržni delež. To pa pomeni, da vsak posameznik odloča o kvaliteti programa. Povedano drugače, “čemur posvečamo pozornost, to se povečuje.” Zatorej če hočemo boljši program, za začetek ne podpirajmo, česar ne maramo. Res je, da se lahko na začetku znajdete v temi in počutite malenkost nelagodno, vendar če boste odločni in vztrajni, boste kmalu začutili prednosti novih navad.

Tudi v tem primeru je moč v vsakem posamezniku in nikjer drugje. Nehajmo se pretvarjati in igrati majhne in uboge kapljice v oceanu… ter spoznajmo, da smo hkrati tudi celoten ocean.
 

Ste tudi vi opustili spremljanje (uradnih) medijev? Ste ravno v obdobju, ko zbirate moč, da prekinete to navado? Ali pa se ne morete odlepiti od medijev? Kakšne so vaše izkušnje z vsem tem?

Krivda in odgovornost

Tale dan je pa kar dolg, tako da ste verjetno že raziskali kaj je razlika med krivdo in odgovornostjo.

Zelo lep primer lahko vidimo pri vzgoji. Jaz sem otrok in ker sem malo štorast razbijem krožnik. Mati znori, rata čisto živčna, se znaša nad mojo štoravostjo, jaz pa v joku oddivjam v sobo. Malo zaradi občutka krivde, kako sem lahko tako štorsat, da sem to strašno tragedijo naredil, malo pa zaradi negativne energije matere. Medtem ko sem jaz v sobi, mati pospravi ves nastal nered. To je prototip občutka krivde.

Ko pa imam kopico frustracij v glavi in začnem malo raziskovati o čem se gre to življenje, pa postanem tudi bolj celovita oseba. Sedaj sem ravno odrasel. Skupaj smo pri kosilu in spet razbijem krožnik. Mati še vedno znori, vendar jaz sedaj sprejmem odgovornost za nastalo situacijo – materin izbruh prerastem, se me ne dotakne, torej ne stečem v sobo (“v jok in na drevo”) ampak ostanem in tudi počistim nastal nered. Ne pustim drugim, da bi prevzeli “nadzor” nad situacijo. Jaz sem razbil, in jaz bom počistil. To je odgovornost.

Odgovornost je torej močno povezana z odnosom do napak. Ali naredim napako in se čutim nesposobnega popraviti (krivda), ali pa zaupam v lastne sposobnosti, zaupam v to, da se bom kaj naučil in tudi znal počistiti nered (odgovornost).

Ko sem pod občutkom krivde, bom eno in isto napako ponovil neštetokrat. Vedno ko bo storjena, se bom tolkel po glavi in s tem še zabetoniral ta občutek, se še bolj obsodil na takšno pogojeno reagiranje. Na ta način te stvari ne bom zmožen nikoli (zelo dolgo časa) odpraviti, se kaj iz nje naučiti.. To je zelo vidno pri ljudeh, ki recimo zamujajo. “Joj, kako sem lahko tak, da sem spet zamudil, jaz teslo. Res pa je, da je bil promet gost, da doma nisem našel čevljev, da sem moral zlikati,..” Ampak zamudi tudi naslednjič in še naslednjič in še naslednjič…..

Na drugi strani, ko sprejmem odgovornost za svoje zamujanje, ko ne bom krivil zunanjih okoliščin, lahko določeno svojo pomanjkljivost kaj hitro popravim. Saj zaupam v svoje sposobnosti učenja. To pa pomeni, da lahko kaj hitro napredujem v življenju..

Seveda je potrebno paziti, da ne sprejmemo preveč odgovornosti, ker nas lahko tudi to pokoplje. In na ta način potem jemljemo odgovornost in s tem moč drugim. V primeru otroka, matere in razbitega krožnika, se mati čuti odgovornega za nastalo situacijo in tako otroku odvzame moč. Tako kot država/oblast/vlada jamlje odgovornost ljudstvu..

Kdo ima denar in s tem povezano moč?

Pustimo za trenutek to, da je denar le iluzija, da je danes praktično ves denar ustvarjen kot DOLG. Tu si postavimo vprašanje, kdo ima to, kar si predstavljamo pod pojmom denar.

Na splošno velja prepričanje, da imajo denar države in še posebej korporacije (kljub ogromnemu dolgu – pa razumi če moreš). In potem te korporacije proizvajajo izdelke, da jih lahko potrošniki kupujemo, s tem pa ropajo zemljo. Več izdelkov proizvedejo, več je potrebno prodati, več denarja gre za reklame (da ljudje kupijo tisto, kar ne rabijo). In potem s tem denarjem ustvarijo še več stvari, ki jih ljudje ne rabimo, poleg tega pa podkupujejo državne uradnike in institucije, da pišejo zakone in se ravnajo korporacijam v prid, da lahko te še več zaslužijo. Več denarja zase, manj za delavce in manj za davke.

Ampak, kje pa korporacije dobijo denar? Ok, pustimo tukaj privatne korporacije, ki se jim reče banke, katere denar ustvarijo iz zraka – ustvarijo ga takrat, ko nekdo (posameznik, država, korporacija) vzame kredit. Tu se osredotočimo na ostale korporacije – od kje dobijo denar? Od kje dobijo denar, s katerim ljudem perejo možgane, s katerim izsušavajo ljudstvo, s katerim podkupujejo državne uradnike?

Od kje dobijo korporacije denar? Milijon evrov vreden odgovor…..

Od ljudi, kajpak, od potrošnikov. Torej si vsak posameznik sam jamo koplje, s tem ko kupuje nepotrebne izdelke, s tem ko si zagotovi N različnih zavarovanj. Denar ima vsak posameznik, tako kot ima vsak posameznik moč, ampak ker jo prepušča institucijam in korporacijam, se te lahko igrajo z njim. Samo in zgolj samo zaradi tega.

Predstavljajte si za trenutek, da umaknemo nepotrebna zavarovanja, da nehamo kupovati nepotrebne izdelke, da sami kaj naredimo za svoje življenje,…. V mesecu dni cel zajedalski ekonomsko-potrošniški sistem propade – kot hiša iz kart.

Nismo Še Dovolj ZRELI

Dosti je govora o znanju, ki se vsa ta leta prenaša in je nedostopno ali nevidno širši populaciji. Res je, da je bilo to znanje dosti nedostopno, preganjano in zaničevano tekom zgodovine, vendar danes so časi, ko je to znanje vsem na razpolago, ko je precej na dosegu roke – za tiste, ki to vidijo. Vendar velika večina očitno še ni zrela za to vrstna spoznanja. Prav tako se zlo čudno se gleda na ljudi, ki se odločajo za to vrstno pot.

Tudi kar se tiče napredne tehnologije, ki je sposobna ustvariti nebesa in pekel. Mislite, da bi jo znali izkoristit v dobro vseh ljudi, ali bi jo izrabili v egoistične namene? Ali bi jo uporabili proti tistim, ki se ne strinjajo z nami, ki nas grdo pogledajo?

Poglejte, kaj se je zgodilo z atomsko energijo. Tehnologija velike moči, sposobna za ustvarjanje raja na Zemlji, prav tako sposobna ustvariti pekel. Kaj smo naredili z njo? Skorajda uničili planet. Pa ne mi govorit, da so za to krive le vlade. Tudi mi podpiramo vse to, poglejte Nemce med dvema svetovnima vojnama, poglejte komuniste v povojnih časih, poglejte danes v Afriki, poglejte kako mi sami obnašamo do Romov in soljudi.

Kako se mi sami obnašamo do ljudi, ki so nam kaj bolj ali manj hudega naredili, ukradli recimo? “Ubil bi ga, če bi to men naredu bi ga ubil.” “Ja itaq stari, jest tud.” Zanimiv je, da vsi v družni to podpirajo, sploh noben ne pomisli, da je mogoče tisti tudi bitje in si zasluži življenje, da se mogoče kaj drugega skriva odzadaj. “Ne, to mi je ukradu in jest ga bom ubil.”

Ali je res toliko težko razumet vojne, teroriste in ekstremiste in nasilneže? Saj smo vsi isti! Tega pa nihče ne vidi?! Koliko lahko je to videt v drugih, in kako neverjetno težko je te stvari videt v sebi. Ali pa jih vidimo, in si jih ne priznamo. Kot je že Shakespeare reku: “Predvsem to, do samega sebe bodite iskreni.”

Vsi imamo iste mehanizme v sebi

Da popravim “vsi smo isti”, vsi imamo iste mehanizme v sebi, ki so sposobni velikega zla. In če se istovetimo z njimi, če jih imamo za svoje, če jim verjamemo in reagiramo nanje, potem ne bomo nikoli zares svobodni. Seveda si je težko priznat te mehanizme, te napake, saj se istovetimo z njimi. Kaj bi se zgodilo, če si priznam da sem zloben? Vendar ko enkrat dojamete, da to v resnici nima nobene veze s tem kar v resnici smo, potem tu ni več ovir.

Dokler ne bomo ozavestili mehanizmov bo vedno trpljenje okoli nas. Dokler se tega v polnosti ne zavemo, je vso znanje, vsa tehnologija, vse to je brez pomena. Ker ne bi znali uporabit v pozitivne namene, slej ko prej bi se nekdo našel in to izrabil. Morda bi bili to ravno mi, zaradi takšnega in drugačnega po večini primitivnega razloga.

Raj na Zemlji

Tudi raj na Zemlji ni možen, dokler ne bomo teh mehanizmov prepoznali v sebi in jih ozavestili. Res je, da so nekatere situacije, ki te mehanizme hitreje sprožijo, vendar tudi če jih ne bi bilo bi to ostalo zakopano v nas. In nihče ne ve kdaj bi se prebudilo. V teh časih pa imamo priložnost, da te mehanizme ozavestimo, jih spoznamo ter jim tako vzamemo moč. Na nek način nam je ustvarjen poligon za trening (čeprav se čudno sliši), izkoristimo to darilo in ga uporabimo sebi v prid, ker le tedaj bomo lahko imeli raj na Zemlji. Le tedaj, ko se bomo osvobodili svojih mehanizmov.

Ko bomo dovolj zreli, ko bomo dovolj pretrpeli in ozavestili te mehanizme, nam bo vsa ta tehnologija in vso to znanje tudi razkrito. Četudi nekateri sedaj ta znanja in tehnologije namenoma skrivajo. Verjamem, da po večini v naše dobro.

“Velika moč nosi veliko odgovornost”, katere pa v tem trenutku več kot očitno nismo pripravljeni sprejet. Ali povedano drugače, “moč brez ljubezni vodi le v katastrofo.” Zato nam na srečo velika moč še ni na voljo.