Tag Archive for 'osebnost'

On je pa tak in tak

Nekaj neverjetnega je, koliko si ljudje delajo utvare, da nekoga poznajo. Po petih minutah pogovora si si že napravil vtis o meni, po petih minutah že vse veš kar je vedeti o meni? Po tem kar sem povedal v petih minutah, po mojem zunanjem videzu, po obleki, po avtu, po prijateljih, ki so prišli z menoj,.. si upaš delati zaključke in trditi, da veš, kakšen sem jaz, da veš, kakšna je moja osebnost, da veš, kdo sem jaz?

Pa si res prepričan, da veš vse kar je vedeti o meni. Lahko sem pa imel le slab dan, planeti niso bili v najboljši poziciji, sem vstal z levo nogo,.. A ti si upaš po 5ih minutah trditi, da veš kakšen sem jaz in me že ocenjevati in opravljati? Torej tudi poznaš moje misli, moje skrite želje, talente, strahove? Veš kakšen sem za zaprtimi vrati?

Če bi bil iskren bi rekel približno takole: “Glede na to, kar sem imel videti v petih minutah mislim to in to. Vendar pa je to le začasno stališče, ki je plod mojih prepričanj/filtrov in se lahko celotno stališče spremeni. Zato so kakršni koli dokončni zaključki popolnoma odveč.

obtoževanje
Violator3

Ampak, ti si delaš utvare, da nekoga poznaš in že po 5ih minutah si ustvariš neko bolj ali manj dokončno stališče. Zato pravijo, da je prvi vtis pomemben, kajti od takrat naprej te drugi vidijo le preko svojih prepričanj, preko nalepk, ki so ti jih napopali v 5ih minutah. Poleg tega, da so ta prepričanja filter skozi katerega vidimo svet, imajo tudi težnjo po samoohranitvi, zatorej se ne marajo prilagajati, nerada priznajo svojo zmoto. Če je potrebno raje prikrojijo resničnost, da bo ustrezala že znanemu. Nekaj malega je vidno pri optičnih iluzijah.
 

Nič drugače kot 5minutna srečanja niso stara poznanstva, ljudje, s katerimi smo preživeli precejšen del določenega obdobja. To je po eni strani še huje, kajti ljudje se tekom časa spreminjamo ali pa ne pokažemo vsega. V preteklosti smo res morda bili takšni in takšni, s tem so se tudi prepričanja še utrdila, nalepke so še toliko bolj trdno določene. Srečanje s takšnim človekom zna biti prava nočna mora, trdi namreč, da me pozna, v resnici pa me vidi še vedno takšnega, kot sem bil v preteklosti – ali bolj točno rečeno, vidi me takšnega, kot sem se kazal na zunaj v preteklosti.. Kdo pa je rekel, da je to vse, kar je vedeti o meni. Saj ne moreš poznati, kaj sem jaz zadrževal zase, kaj sem resnično imel v mislih, kakšna so bila moja resnična hrepenenja, talenti, strahovi. O tem se pa tako ali tako nismo nikoli pogovarjali, pa četudi bi se, bi le zatrli ali pa ne bi razumeli – tako da je zelo lepo, da je bilo tako.. Podobno je z ljudmi, ki jih srečujem vsakodnevno, trdijo, da me poznajo..
 

Tako da človek, ne delaj si utvar, da nekoga poznaš. Niti si ne delaj utvar, da veš kaj je za nekoga najboljše. Ne moreš poznati vseh misli, vseh hrepenenj, vseh strahov, nihče ti ne bo vsega povedal. Pa četudi bi se tak človek našel, ki bi ti vse povedal, kako pa veš, da on sebe pozna, kako veš, da ve vse kar je vedeti o sebi?
 

——————–

P.S. Največje prekletstvo so ljudje, ki mislijo oz. so celo prepričani, da te poznajo.

Skrivnosti besed ~ osebnost

Osebnost v angleščini pomeni ‘personality’, oseba pomeni ‘person’. Persona pa izhaja iz stare Grčije; nanaša se na maske, ki so jih igralci uporabljali v gledališču. Igralec (prava oseba) z določeno masko predstavlja nek lik (namišljeno osebo). Per-sona ima prav tako pomen v latinščini, označuje stvar, skozi (per) katero prihaja zvok (sona).

Socialne maske

Če pogledate na internetu, vidite, da se te maske nanašajo predvsem na socialno vlogo. Razno razni protokolarni zahtevki; komu se je potrebno nasmehniti/prikloniti, katerega se ne sme pogledati, kako se je potrebno obleči in te neumnosti. Potem so tu pravila obnašanja na delovnem mestu, v mrežnem marketingu, taktika za pridobivanje prijateljev/partnerjev in tako naprej. Skratka, vse vrste socialnih vlog. Pristna osebnost je prekrita s kupom socialnih mask, odvisno pač od vloge, ki jo igramo.

Vendar, če je tega preveč, to na dolgi rok ne deluje. Bral sem neko študijo, ki je pokazala, da so trgovke močno nagnjene k depresiji. To pa zaradi tega, ker kažejo vesel obraz, čeprav v notranjosti čutijo drugače. Tako se v telesu ustvarja dodatna napetost, ki je obsojena na to, da ostane zaprta. A nekako se mora sprostiti zato išče druge izhode.

Vedno maske

Kaj pa takrat, ko smo taki kot smo, ko ne igramo. Bi lahko rekli, da tudi takrat nosimo maske? Smo srečni, veseli, žalostni, jezni,.. vedno kažemo svoj pravi obraz. V nekem trenutku sem jezen in pokažem jezo, v naslednjem trenutku sem vesel in takrat pokažem veselje – so to tudi moje maske? Če so to maske, kaj v resnici zakrivajo, kaj potem predstavlja pravi obraz?

V psihologiji poznajo nek fenomen, ki mu rečejo razcepljena osebnost. Ampak, mar nismo to vsi, mar nismo vsi razcepljeni? Jaz vem da sem; vesel, žalosten, srečen, jezen, nesrečen, ljubezniv, sovražen, besen, živčen,… Kako pa bi sploh izgledala nerazcepljena oseba. Stalno bi imela eni in isti obraz, stalno eno in isto faco, neprestano nasmešek. Bedarija samo po sebi.

Seveda psihologi niso tako subtilni in to smatrajo za normalno, torej taki pač smo ljudje. Razcepljeno osebnost uporabljajo res za ekstremne primerke. In to je smešno pri naši psihologiji, malo ekstrema in že smatra za bolezen. Med tem ko so že pri normalnem človeku očitni vsi ti zametki. Torej, lahko bi rekli, da smo vsi razcepljene osebe. Nosimo različne maske ob različnih situacijah, nadenemo tisto masko, ki ustreza našemu razpoloženju.

Kaj je pravi obraz?

Vprašanje pa še vedno ostaja, kaj je pravi obraz? Bi bil lahko odgovor najden tukaj? Bi lahko rekli, da je osebnost maska (OSEBNOST = MASKA) nečesa neopisljivega, maska duše, maska neskončne zavesti?

– “Ti si pa taka in taka oseba, osebnost.
– “Ni res, to je le moja maska, jaz pa sem mnogo več od tega.

And it makes me WONDER, it really makes WONDER.” Več o personi na everything2.com.