Tag Archive for 'tehnologija'

The Nox ~ Mogoče boste nekega dne spoznali, da vaš način ni edini način

The Nox – Maybe one day you will learn, that your way is not the only way from gdrlmn on Vimeo.

Meni eden najbolj navdihujočih odlomkov..

Nadaljuj z branjem zapisa: ‘The Nox ~ Mogoče boste nekega dne spoznali, da vaš način ni edini način’

Tehnologija ne, srčnost da

In kljub vsej tej pameti, kljub vsemu temu novemu razvoju, smo soočeni z novimi in novimi problemi – za katere so večinoma vzrok predhodnje rešitve.

Ne da bi se kaj naučili, še vedno iščemo z, v principu, istim načinom razmišljanja in dojemanja sveto, nove rešitve. Te rešitve išče človek, ki ne zna normalno živeti v svoji družini, ki se ne zaveda globine življenja, ki ga je strah smrti, ki misli, da je le on edina pametna inteligenca v celem vesolju in da preko njega ne obstaja nič. Človek, ki stalno beži od sebe, človek, ki se zakoplje v raznorazne projekte, da se mu ja ne bi bilo potrebno ukvarjati s svojimi preteklimi ranami. Človek, ki izkorišča vse povprek in gleda na svet le skozi okno egoizma; številk na bančnem računu, moči, slave in ugleda.

Po eni strani se mi zdi, da se to dogaja namenoma. Zavestno ali podzavestno ti posamezniki hočejo, da bodo vedno obstajali problemi. Kajti dokler so vedno znova novi in novi problemi, jih je potrebno reševati in potrebujemo nekoga, ki bo poiskal rešitve – in dokler se problemi rešujejo, toliko časa se ni potrebno soočiti s samim seboj, z intimno okolico, in vsem ostalim zgoraj naštetim.

In kakšne vizije imajo ti ljudje, kakšne orkovske vizije.. Tehnologijo, ki bo preprečila, da se bo avto zaletel na avtocesti, da se bo pravočasno ustavil – kar predpostavlja, da avto vozi nesposoben in neodgovoren voznik/človek. Potem osvetlitev; že tako in tako je preveč svetlobnega onesnaževanja, in sedaj bi skorajda radi, da se vsaka pot, po kateri človek hodi, osvetli – da se le ne bi bilo potrebno soočiti s temo. Ali pa tale, super planet, “kjer se namesto rek pretaka vroča čokolada, namesto snega pada sladka smetana” – si predstavljate, nič vode in le vročo čokolado, nič snega in le sladko smetano? Koliko debelosti in bolezni bi šele bilo na takšnem planetu. Ali pa sistem izobraževanja, ki ne bo spodbujal ustvarjalnosti in lastnega odločanja, ampak bo spodbujal stalno nezadostnost, stalno potrošnjo in nenehno odvisnost od ljudi v vladi/korporacijah; ker prihajamo v čase, ko je vse robotizirano, in od človeka se tako ali tako ne zahteva drugega kot da je poslušen in troši.
 

…No, četudi bi se neki res pametni ljudje zakopali nekam in prišli na dan z neko res odlično tehnologijo, recimo ‘zero point energy’, ter tako vse lokalizirali in naredili neodvisno, bi to res bila rešitev? Predstavljajte si nek tak generator, ki bi celotno hišo oskrboval z elektriko in posledično tudi toploto, brezplačno. Ali pa avto, ki bi imel takšen motor; nič več tankanja in plačevanja bencina oz. nafte, nič več strupenih izpustov. Bi to rešilo človeške probleme ali pa bi jih spet le prekrilo in pospravilo za nekaj časa pod preprogo? Ne vem… Mogoče ideja za kakšnega učitelja, da organizira spis na to temo ali pa kakšna nagradna igra za blogerje – to vedno pali. Pa da vidimo, kakšne ideje se ljudem motajo po glavah.

Vendar se sam bolj nagibam k temu, da ne rabimo novih tehnologij, niti ne rabimo več denarja na bančnem računu. Ne rabimo ga. Rabimo pa človeške odnose, poskrbeti za ljudi, ki so nam bili dani v varstvo, se poslušati, podpirati, si pomagati. Rabimo se angažirati, narediti kaj za lokalno skupnost in ne čakati zgolj na ljudi z diplomami, na tiste “ki znajo” in ki so “za to usposobljeni ali za to pristojni” (in kot nalašč, si sedaj vlada prizadeva to onemogočiti), rabimo sami razvijati svoje sposobnosti in se učiti. Rabimo omejiti svojo razvajenost, si pridelati lastno hrano, bolj razumno ravnati z materialnimi rečmi, kupovati po pameti, manj kuriti.

Predvsem pa rabimo ljudi, ki jim zdrava pamet pomeni več od moči, slave in bogastva. Ljudi, ki delajo na podlagi tega, kar je Prav, in ne na podlagi tega, kar od njih zahteva, velikokrat nečloveški, sistem. Ljudi, ki jim Etično ravnanje pomeni več kot strogo ravnanje po črki zakona…

….

 

Kaj je tehnologija naredila za človeka I

Tehnologija zadnjih 100 let; elektrika, žarnica, radio, televizija, internet, telefon, sateliti, mobitel, avtomobili, ladje, letala, podmornice, elektrarne, nuklearke, kemikalije, cepiva, zdravila,….

V primerjavi z našimi predhodniki res živimo bolj brezskrbno življenje. Lakote ne poznamo, hrano dokaj lahko pridelamo, police v trgovinah in hladilnik nikoli ni čisto prazen. Vsak ima streho nad glavo, mirno spanje, relativno stalen prostor za bivanje. Za bolezni znamo poskrbeti – večinoma zdravnik in zdravilo. Najnovejše novice dobimo v roku nekaj ur, vemo kaj se po svetu dogaja, kakšne zakone sprejema naša vlada. Internet nam je dal instanten dostop do informacij skorajda kjerkoli na svetu, lahko spremljam kaj se dogaja s prijatelji čeprav jih nisem videl že nekaj let (jaz osebno sicer facebooka ne uporabljam), pogledam marsikateri dokumentarec/intervju/govor, ki ga sicer na televiziji ne predvajajo… Potovanje iz kraja v kraj ni nikakršen problem; avto ali v skrajnem primeru kolo, avtobus ali vlak in sem hitro na cilju. Zamislite si, koliko časa bi porabili 60 let nazaj s konjem ali peš, da pridete do Ljubljane? Lahko si privoščim marsikatero adrenalinsko aktivnost… Dobite generalni vtis.

Vse imamo danes. Tehnologija nam omogoča praktično vse. Če je le denar in tudi srednji standard omogoča izjemno lagodno življenje. Na materialnem nivoju nam je tehnologija prinesla blaginjo, v pravem pomenu besede…. Čeprav…. Če malo bolj pomislim, če pogledam pod preprogo, to sploh ne drži… Tehnologija ni prinesla nikakršne blaginje, mogoče za neko izredno kratko obdobje, a se že nekaj časa vse podira. Pri čisto osnovnih rečeh; hrana, voda, zrak, svetloba, zdravje, varnost,…

(…)

Kaj je tehnologija prinesla na področju osebnostnega razvoja? Na področju razvoja “človečnosti” oz. srčnosti, nekih višjih kvalitet/vrednot, po katerih naj bi človek strmel? Ljubezen, toplina, sočutje, spoštovanje, razumevanje, medsebojna pomoč,… Interakcije med ljudmi so postale plitve, robotske. Grem v knjižnico, “dober dan”, niti pogledam ne nobenega, “ali imate mogoče to knjigo”, gledam nekam stran, knjižničarka v računalnik in tipka, “izvolite, ste to iskali”, gleda v knjigo, “da, to sem iskal”, tudi jaz gledam v knjigo, “si boste še kaj izposodili”, “ne, hvala”, “takole, do petnajstega, dve knjigi sta pa še doma”, gleda že na novi kup knjig, “hvala” gledam v knjige, odpiram torbo in jih dam notri, “na svidenje in lep dan”, z mislimi sem že drugje, to sem rekel čisto avtomatsko, “na svidenje” gleda v računalnik oz. se loteva nekega drugega dela – Pika.

Ta stik z očmi, to, da lahko res rečeš, “vidim te” – ne, tega ni. Že malo daljši kontakt kot nekaj sekund izpade prav čudno, moraš se stran obrnit – že med kolegi/prijatelji. In tudi, če zavestno rečeš, “dajmo malo dlje držati očesni stik”, ni čutiti neke globine zadaj… ne prodre pogled v globine, ne začutiš človeka.. Vsaj jaz ga ne. Tisto, da bi res lahko rekel, resnično rekel, “da, zdaj pa vem, zdaj sem te pa videl”. Ko lahko razbereš najbolj skrite lastnosti. Tako kot je slišati iz kakšnih zgodbic od mojstrov.

Kat da bi človek s to tehnologijo naredil še dodaten debel, jeklen in neprebojen oklep okoli sebe, kjer mu nič ne more do živega. Je sicer malo okrnel, določene reči delujejo bolj počasi (razmišljanje), nekatere reči se ne morajo izraziti (igrivost, ustvarjalnost), druge so zamrle (spomin in občutljivost), vendar na varnem v svojem oklepu. Edino eno OKENCE, edin ena špranja je ostala, ki ne more biti zakrita, in to so OČI. Zato je potrebno ta pogled tako varovati in braniti z vsemi močmi, da le kdo ne bo prodrl in videl mojo bedo in otopelost in zagrenjenost in vse te napake in grehe, ki jih nosim. Da bo le ostalo vsemu svetu skrito – Boga, ki vse vidi in vse ve, ki je tudi milostljiv in odpušča in dober in pravičen, smo pa tako ali tako izbrisali iz vidnega polja.
 

Sedaj pa pričakujemo, da bodo ljudje s približno enakim načinom dojemanja sveta, odkrili kakšno boljšo tehnologijo, ki bo človeka rešila iz te zagate? ..(sledi)..
 

Iluzija napredka

Najnaprednejše tehnologije in spretnosti nas postavijo v najboljšem primeru na nivo super šimpanza. Pravzaprav je zev med, recimo Platonom, ali Nietzschejem in povprečnim človekom večja, kot zev med šimpanzom in povprečnim človekom.
Prebujanje v življenje (Waking life – 2001)

Neverjetno je, da kljub vsej nastali zmešnjavi, človek še vedno podpira ta sistem. Zastrupljene reke, onesnaževanje zraka, ropanje zemlje, izživljanje nad živalmi, izživljanje nad soljudmi in v končni fazi lastne frustracije,..

Še vedno se najdejo ljudje, ki vse to podpirajo, ki so sposobni najti argumente, kako smo veličastna civilizacija. In taki ljudje se ponavadi imenujejo “intelektualci.” WTF!! Če so ti intelektualci, potem sem jaz popoln bedak in sem še kako ponosen na to.

So frustracije, vendar nekem majhnem odstotku ljudi to ne pomeni nič, kajti iz sistema dobijo vse kar rabijo, da pozabijo na le te. Delo, adrenalin, nenehno kupovanje novih stvari,… Skratka so v skupini tistih, ki so preko medijev smatrani za uspešne, za “višji” sloj. In ker že ne morejo rešiti svojih frustracij, jih na ta način vsaj prekrijejo – za nekaj časa.

Ampak te ljudi še zastopim, ne zastopim pa ljudi, ki so na dnu in vse to podpirajo. Taki so celo sposobni braniti državo, ko je napadena od zunaj, sposobni dati svoja cenjena življenja pod vprašaj, samo da zaščitijo državo/sistem, ki jih ropa. Nacionalizem, pripadnost firmi, rasna raznolikost, krvna razmerja,….

Ali je kljub vsemu možno, da se čutijo toliko nemočne, da naredijo to, kar je od njih pričakovano, kar delajo tudi sosedje. Ne znajo razmišljati s svojo lastno glavo, zato družba preko medijev in sosedov razmišlja namesto njih; “roll on command” bi temu rekel George Carlin….
 

Aha.. napredek. Je napredek, seveda, vendar zgolj in izključno tehnološki. A ta napredek je v službi norosti, v službi iluzij, v službi mentalne lenobe. Kar poglejte kaj izumljamo; kamere, prepoznavanje obraza, prisluškovanje, višje zgradbe, hitrejše avtomobile, bolj zmogljivejše računalnike, nove oblike orožja, nove oblike virtualne zabave, vse instant, vse že narejeno…. Duhovno/mentalno pa človek ni praktično nič napredoval, še vedno eni in isti vzorci, še vedno ene in iste frustracije.

Poglejmo današnje stanje, ne rabimo nič drugega; toliko tehnologije, toliko dobrin, pa vendar je človek nesrečen, znotraj prazen. “Res je, premalo je vseh dobrin, ko jih bo več, bo pa v redu,” odgovarja kakšen hipnotiziran posameznik. In kje ima smisel ves ta lov za materialnim uspehom in družbenim statusom… Kako to, da nihče (oz. več ljudi) ne podvomi v to norost? “Odgovor na to lahko najdemo v drugem vprašanju: Katera je najbolj univerzalna človeška lastnost – STRAH ali LENOBA?”