Tag Archive for 'transformacija'

Eckhart Tolle o prehodu na/v novo zavest

Tole je odlomek seminarja ‘Practicing Presence’ iz sedaj že daljnega leta 2004.
(za zdaj le zvočni posnetek – kar naj ostane le zvočni posnetek)

Get the Flash Player to see this content.

Vprašanje: Eckhart, kako to, da smo tu ljudje iz zdravstvenega sistema; veliko bolj se to učenje dotakne ljudi iz drugih poklicev. In zdi se, da se naš sistem podira.

Eckhart: To je ‘main stream’ zdravstveni sistem, na katerega se nanašate?

V: V Ameriki, ne vem kako je v Kanadi.

Eckhart: No, v celotnem zahodnem svetu je podobno in te dni je večji del sveta zahodni svet. Da, to je le eden od mnogih sistemov, ki kaže čedalje več znakov nedelovanja. Kjer stvari enostavno ne delujejo več; mogoče so nekoč delovale, nekoč je bilo v redu. Celoten človeški um je na ta način. Človeški um je imel svoje mesto, bila je evolucijska stopnja, skozi katero smo morali iti. Ampak produkti človeškega uma; vse te reči, ki jih je človeški um ustvaril, iz svojega stanja nepovezanosti s prostorsko-zavestjo, s Tišino, postajajo bolj in bolj nedelujoče. ‘Main stream’ zdravstveni sistem, farmacevtska industija, katera proizvede čedalje več reči, popolnoma ali v večji meri ga obvladuje želja po dobičku. Če bi našli čudežno zdravilo, ki ne bi obljubilo dobička, ga mogoče niti ne bi proizvajali.

To je le.. Vse te institucije in organizacije in korporacije; ekonomija, politika, sociala, izobraževanje, univerze. Veliko, veliko je znakov nedelovanja, kjer reči enostavno ne delujejo več. In to je zaradi tega, ker prihajamo do konca evolucijskega cikla, kar je mišljenje (thought). Biti večinoma oprt na mišljenje. In ko pridete do konca evolucijskega cikla; vsaka vrsta, ki pride do konca evolucijskega cikla; konec bo pokazal povečano znake nedelovanja. In enostaven razlog je to, da se približujete koncu cikla. To ne pomeni, da je karkoli narobe s človeškim umom, ne pomeni, da se nikoli ne bi smel zgoditi; ne! Bilo je prav, zgodilo se je, in to kar se dogaja sedaj je tudi popolnoma pravilno.

Ampak moramo videti.. Vendar nedelovanje je v vsakem posamezniku, ni le v strukturah, zunanjih strukturah, ki jih je človeški um ustvaril. Vsak posameznik, tisti, ki sedaj ne stopijo preko, tako kot vi, a še vedno jih je veliko, ki so popolnoma ujeti v zavesti ega. So nekateri mladi ljudje, še posebno tisti, ki se rodijo sorazmerno zavestnim staršem, se verjetno že rodijo z več zavedanja kot smo ga mi kdajkoli imeli, a to je še vedno manjšina. Še vedno je veliko mladih ljudi, ki se rodijo v okolje, kjer prevladuje ego, in kateri že v zelo zgodnjih letih letih kažejo znake velike nesreče, nepotrpežljivosti, nenehnega vznemirjenja, hiperaktivnosti, agresije, celo nasilja, ali čustvenega nasilja.. V vsakem posamezniku se pokaže nedelovanje, razen če je ta posameznik že stopil preko, je že šel preko ali gre preko tega, za kar je človeštvo usojeno, da gre skozi kot celota. Vi ste le začetek. Ampak dogaja se zelo hitro.

‘Zdaj! Resnično tvoj je samo ta trenutek’ (The Power of now) je prebralo že veliko ljudi, za kar ne bi mogel nikoli predvideti, da se bo tako hitro povečevalo. Ogromno ljudi se je odzvalo – celo to je še vedno manjšina, da, ampak je dovolj, hitro se povečuje. Moramo videti; nedelovanje ni le v v zunanjih strukturah, ampak tudi v vsakem posamezniku. Ampak vse je manifestacije enega nedelovanja; ni le na vašem področju, kjer delate, je v ljudeh, je v vladah, je v ekonomiji, je v korporacijah, ki so le podaljšek ega. Nikogar ni potrebno kriviti, “oh, škoda”. “Tako dober je občutek, ko krivimo te pohlepne direktorje teh korporacij in kar počno.” Seveda počno, se zgodi. In lahko jih zamenjate s katerem koli drugem egom in oni bodo to počeli. Podobno je z nepoštenimi vladami, imajo revolucijo in pravijo, “to je konec korupcije, končno, ljudje so osvobojeni”. Nova vlada prevzame oblast, kar pomeni drugi egi, in čez tri ali štiri leta se zgodi enako nepoštenje, popolnoma enako, mogoče še slabše. Tako da je ego-va potreba po več v korporacijah; vse kar jih zanima.. ne vedo za kaj so sploh tam razen tega, da rabijo proizvesti več. Več!

Torej, nedelovanje se šele začenja. Na zunanjem nivoju se šele začenja in tega bomo videli čedalje več. Veliko institucij, organizacij, korporacij; niso več uspešne. In povečuje se, da, konflikt in nasilje, ko vidimo še zadnje ostanke stare zavesti. Povečuje se zmeda v posameznih človeških bitjih, povečuje se žalost, nasilje, depresija, zmeda, norost; poiztovetenje z norimi umskimi strukturami, kolektivnimi prepričanji. Ali je to religija ali politika.

Vse to se dogaja; različne manifestacije konca ciklusa. In to je v redu, ne bi moglo biti drugače. In ko se to dogaja, se novo že razvija, znotraj nedelujočih struktur, kjer nekateri od vas delate – to je zelo lepo. Znotraj struktur, kjer reči več ne delujejo, se razvija nekaj novega, in to je vaša zavest, vaša zavest je tam.

(8.28) Do kolikšne mere se bodo morale stare strukture podreti in do kolikšne mere je možna transformacija od znotraj, tako da se stvari spremenijo odznotraj brez popolnega porušenja, tega še ne vemo. To je odvisno, od primera do primera, v nekaterih primerih se bo popolnoma porušilo, preden bo nastalo kaj novega, v drugih primerih bo bolj nežen prehod, čeprav bo nedelovanje še vedno tam, a bo mogoč malo bolj nežen prehod, ko se spremeni od znotraj. In ko bodo tisti, ki predstavljajo staro zavest, odšli; to se lahko zgodi.

Tako da ne moremo napovedati od institucije do institucije, od korporacije do korporacije, kakšno obliko bodo prevzele, ali se bodo porušile ali se bodo preobrazile od znotraj. Vse kar lahko veste in za kar ste lahko odgovorni je: vi sami, ta trenutek, notranji prostor v tem trenutku. In odzovite se na karkoli že ta trenutek zahteva. Tam boste toliko časa, dokler ste tam potrebni. In če.. če pride do nezdružljivosti med tem kar ste in vibracijsko frekvenco vašega Bitja; ko se Prisotnost prebuja se vibracijska frekvenca spreminja. In če postane nezdružljivost prevelika; med energijskim poljem okolice, kjer delate, in med vašo vibracijsko frekvenco, potem se lahko zgodi, da boste izločeni; da se boste sami odstranili ali pa vas bo iz tega okolja odstranilo življenje. Ampak če je okolje zmožno preobrazbe; potem boste vi, in tisti, kateri gredo skozi notranjo preobrazbo, privabili druge in morda boste tam ostali, ker se bo svet okoli vas preobrazil.

Tako da je zanimivo gledati, kaj se dogaja. Naj vas ne potegne v strah, nestrpnost.. Ne smete podcenjevati kako pomembno je vaše stanje zavesti – v tem kar izkusite kot svet okoli sebe. Kako.. Kako pomemben del, tega kar izkusite kot svet, je vaša zavest. Kako pomembno je to. Do tolikšne mere, da lahko v Tečaju čudežev preberemo, čeprav ne poizkušajte razumeti tega stavka. Vprašanje je bilo, “koliko ljudi je potrebnih za rešitev sveta”. In odgovor je: “Eden. In to ste vi.” Vi ste mikrokozmus celotnega sveta.

Tako da.. To kar je znotraj vas, ta moč, to je moč nemanifestiranega, Vira, Vsega, je neprimerno večja od česarkoli v manifistiranem polju, od katerekoli strukture v manifestiranem polju. In nekatere strukture so na prvi pogled precej velike. Ampak to ni nič, so le prah. Prah, pravzaprav ne prah, ampak molekule, začasno razporejene v obliko določenih struktur. Vendar nič samo po sebi.. lahko se porušijo kar tako. In veliko teh struktur se bo porušilo. Odšle..

Komunizem je se je zdel tako globoko vkopan (entrenched). Popolnoma nepremičen sistem, in celo ljudje znotraj,.. Lahko ste videli predsednike Rusije, politične organe, ljudje tam sedijo, popolnoma vkopani in nepremični. In kot da bi rekli, “tukaj se nič ne bo spremenilo. Nikoli. Strukture moči so tako zelo močne tu, da se tu ne bo nič spremenilo. Tu smo.” In potem so šle mimo vojske z velikimi raketami in tanki in vojaki.. In ko ste to videli, “tega zagotovo nič ne bo spodneslo”. In čez nekaj let je propadlo. “Kaj je bilo to?” Odšle.. In tako.. Če gledate.. Karkoli so ljudje proizvedli v manifestiranem polju in se zdi tako močno, vendar samo po sebi ni nič. Jezus je v evangeliju rekel, ko obiščejo mesto, in apostoli pravijo, “poglejte ta tempelj, te velike stebre, te velike kamne na katerih je templju zgrajen.” In Jezus odgovori približno tako, “to ni nič, je le prah. Lahko se poruši v treh dneh.” Lahko se poruši v treh sekundah.

Tako lahko je biti zaveden in verjeti, da je moč tam zunaj. In verjetno moč, ki je prevelika za vas ali moč, ki vas ogroža, in glede katere niti slučajno ne morete nič narediti ali spremeniti. Nič ni, v primerjavi.. Kajti to kar je znotraj vas je vir vsega življenja – “vi ste to”. In nič v manifestiranem polju ne more biti večje od tega, karkoli manifestirano je kot prah dima, je le.. Je le mehurček v primerjavi s tem. (15.44)

 

—– dodano v sredo, 19. oktober, 2011 ——————


 
 

Zunanje povezave

  • Eckhart Tolle – Razlozi zakaj naslov “Nova Zemlja” (A New Earth) (video)
  • Indigenous Native American Prophecy (Elders Speak part 1) (video)

 

Svetloba in tema

Bashar:

* Imam tudi vprašanje, o tem, ko ste rekli, da smo na pragu (threshold) sprememb in..
+ Seveda, čez to greste izredno hitro.
* Ampak zdi se, da je še vedno veliko nasilja..
+ Da.
* ..in bereš časopise in se ne vidi, da so velike spremembe..
+ V redu. Še enkrat. Še enkrat. Še enkrat. Prosim, prosim. Bodite pozorni: “Bližje kot ste svetlobi, več teme se bo pojavilo.” Ali nisem to rekel ravno malo pred tem.
* Da.

Zakaj bi vam bilo potem presenetljivo, da vidite več nasilja, ki prihaja na površje? Zamisel (idea) je, še enkrat, da ko se približujete pragu, dajete sebi priložnost, da spravite vse stare stvari iz svojega sistema. Ampak če jih hočete dati iz sistema, jih morate najprej dati pred seboj na mizo. Morate videti kaj se dogaja, da lahko vidite, da lahko naredite razliko in naredite spremembo. Ampak če hočete narediti to spremembo, morate vedeti, kaj sploh spreminjate. In da veste, kaj spreminjate, morate videti več tega, kar ste skrivali pod mizo. Tako da, bližje kot ste svetlobi, bolj ste sposobni DOVOLITI temi, ki je bila zatirana, da pride na površje. Tako da, seveda, sprva se bo zdelo, da je več negativnosti, več nasilja.. vse dajete ven na odprto, da lahko res končno, končno, vidite kakšne so možnosti, svetle in temne, in sebi dovolite, da izberete realnost, ki jo resnično imate rajši. Ampak to je znak (symptom) rasti, znak sprememb, da bo vse tam; ne le ena stran – vse mora biti tam, da se lahko spremembe v RESNICI zasidrajo (sink in). Ali vam je to razumljivo?

* Da.
+ V redu.. To pravite z nekaj zadržanosti.. Zakaj vam to ni navdušujoče? Zakaj tega ne definirate kot navdušujoče, vedoč, da je to znak, da prihajate bližje prečkanju praga, namesto da gledate na to, kot da je nekako nekaj narobe?
* Zato ker čutim to kar pravite, in temu verjamem na globalnem nivoju. Ampak v vsakdanjosti, ko govoriš z ljudmi s katerimi delaš, katere srečaš, in se na vso moč trudijo (struggling).. Niso.. Niso.. Niti se ne sprašujejo, kaj šele, da bi iskali odgovore.
+ Ja in?
* V tem ne vidim veliko rasti.
+ In? Vsak na vašem planetu se ne bo spremenil. Veste.
* Večina se ne bo.
+ “Vsak na vašem planetu se ne bo spremenil.” In verjetno niti ne bo večina, ki se bo. To ne bo ustavilo zamisli prehoda. Če v vašem umu potrebujete večino, da greste v svetlobo, da se cel svet spremeni, mogoče le ne razumete fizike.
* Mogoče.

Zamisel je ta. Pozitivna energija je strnjena (integrated) in geometrijsko močna v tej smeri. Negativna energija je ločena (segregated) in v tem smislu, je potrebno manj ljudi v pozitivnem, da odtehta število ljudi, ki ostanejo v negativnem. To je zamisel za frazo, ki obstaja v vaši družbi, o 144.000. Prav tako pomeni veliko drugih stvari. Ampak bistvo je, da če dejansko imate le 144.000 posameznikov, vibrirajoč nad določenim frekvenčnim območjem na vašem planetu, na pozitivni energijski podlagi, bo teh 144.000 dejansko energijsko odtehtalo ostalih nekaj milijard, ki bodo lahko še vedno v negativnosti. Ker nekaj milijard ne deluje kohezijsko (kohezija; sila, ki privlači molekule iste snovi), medtem ko 144.000 delujejo geometrijsko kohezijsko in v tem smislu njihova energija popolnoma prevlada ostalo milijardo posameznikov, ki ne deluje kohezijsko. Ali vam to pomaga razumeti proces?

* Da.
+ Potem si vzemite k srcu. V redu?
* V redu.

Zapomnite si, da ko se premaknete (shift) in spremenite delček za delčkom, dan za dnem, dobesedno v novo realnost vsak trenutek. V končni fazi (ultimately), res, boste le, v končni fazi, ne sedaj, ampak v končni fazi, videli le tiste, ki delujejo na podobnem nivoju kot vi. Ampak populacija sveta lahko da ne bo enaka, v tej novi resničnosti. Razumete? Ali vam to pomaga?

* Da.
+ V redu. Hvala
* Hvala vam.

 


Bashar – Light and Dark

Vsega se zavedam, kaj pa ostali?

Ta vprašanje se pojavlja pri mnogih in je zlo pomembno vprašanje. Ob miselnem vzorcu na to temo sem prišel do cel kup napotkov, a večinoma so vsi usmerjeni na posameznika. V smislu, najprej spremeni sebe, vse ostalo sledi. Ampak vsi ste že na tej stopnji, zato tu ne bom pisal o tem.

Na stopnji, kjer ste premagali strahove in poželenja (fear & desire), vaša sreča ne temelji na zunanjem, težko vas zunanje okoliščine vržejo s tira, šli ste preko svojih mehanizmov al pa se jih vsaj zavedate ko nastopijo, znate cenit sedanji trenutek, si vzamete čas zase in za najbližje, živite dokaj umerjeno življenje, se zavedate kaj povzroča potrošništvo, kako poteka manipulacija,..

Vse to ste že spoznali, kaj sedaj?

Čakanje

Naredite lahko edino to, da živite svoje življenje tako, kot ste si ga zadali, ob tem pa ste zgled za okolico. Čakanje na nek način. Sem pa tja še kaj rečete, kaj poveste, se udeležite kakšne akcije in to je v večini to. Več ni potrebno, niti ni možno. Ker nekoga silit, obsojat, krivit,.. ne gre.

Da se bo na svetovnem nivoje kaj spremenilo je v večini potrebno čakat, bit potrpežljiv. Seme je posajeno, sedaj je potrebno skrbet in negovat zemljo, da bo seme prišlo na plano, bit skrben in ljubeč in ZAUPAT, da nekaj bo iz tega. “Čakat” je potrebno, da se kritična masa nabere, potem bo šele prišlo do večjih svetovnih premikov.

Do takrat je pa dosti, da se v okviru svojega okolja na to pripravljamo, da delujemo v skladu s tem, da obveščamo tiste, ki jih zanima. Da smo svetilnik na nek način, vsak po svoje, vsak na svoj način.

Družba = Ljudje

A mislite, da je kakšna druga pot? Čist enostavno je, le malo je treba pomigat z možgani. Živimo v družbi, kar pomeni, da smo obdani z ljudmi. Svet = civilizacija = družba = ljudje = posameznik. Nemogoče je ločevat družbo in posameznika. Posameznik je del družbe, in jo sestavlja. Majhen del je, a pomemben. Kot drevo v gozdu, kot cekin v zakladu, kot zidak v stari zgradbi.

Če hočemo transformirat družbo, če hočemo družbeno revolucijo, rabimo v resnici transformacijo posameznika, oziroma duhovno revolucijo posameznika. Ker kakršna koli druga sprememba posameznika je kič, kozmetična, navidezna rešitev. Le prekrili smo smeti z močnejšim pokrivalom, smeti pa ostajajo.

Ne moremo spreminjat družbe najprej, nato pa pričakovat, da se bodo posamezniki spremenil. To so že počeli, pa lahko vidite, da se ni obneslo.

Če pa transformiramo posameznika, je možno le, da sami sebe transformiramo. Tedaj vidimo, da za transformacijo ostalih ne moreš nič naredit. Ne na enkrat in ne v naglici in ne na silo. Počasi, umirjeno.

V resnic niti ne gre za to, da kaj naredimo, bolj to, da DOPUSTIMO posamezniku da JE, tak kot pač je. Da ga ne obsojamo, da se ne zaletavamo v njegove mehanizme, da vidimo preko te pogojenosti. Na ta način tudi mehanizmi v njemu popuščajo, saj jih ne hrani. Na ta način smo balzam za tega posameznika, nekaj se odpira v njemu, luč pronica v temo. Na ta način se lupina mehanizmov in pogojenosti topi, skozenj pronica bistvo.

Na ta način bo čedalje več takih, in širilo se bo vse hitreje.

Kritična masa

Saj tako se vse spremembe v družbi dogajajo. V družbi se ne da ničesar naredit brez da bi imeli neko kritično maso, sploh ne v “demokratični družbi”. Rabiš neko število ljudi, da se strinja s teboj. Saj spreminjamo družbo, skupek posameznikov, ne neke umetne stvaritve. Zato rabimo del ljudi na svoji strani.

Kako so Američani vstopil v 2. svetovno vojno? Sej niso mogli, vlada je hotela, a ker je “demokratična država” so poslušal ljudstvo, ki pa ni bilo za vojno. (Pustimo podrobnosti, da so razvili zelo dobre tehnike manipulacije.) Zato so izbrali zelo kruto metodo. Najprej so poslali potniško ladjo v Nemške vode, s tem da so bili obveščeni, da jo bodo potopil. Seveda ladja potopljena, 100 mrtvih, a to ni bilo zadosti, zato so dopustil napad na Pearl Harbour. Tedaj pa ni bilo problema za vojno. Še prostovoljce so nabirali. Rabili so kritično maso, če so hoteli kaj naredit.

Šef v podjetju hoče nekaj naredit. Če hoče res kvalitetno izpeljat, rabi podporo uslužbencev. Da bodo tudi uslužbenci vedli, zakaj taka odločitev in da bodo tudi oni s polno silo deloval v to smer. Kako uslužbence dobi na svojo stran je sicer druga zgodba, ampak rabi jih na svoji strani.

Ali pa v politiki in tudi drugod. Obstaja neka beseda “LOBIRANJE”. Kaj je to drugega kot nabiranje kritične mase za dosego nekega cilja.

Potrpežljivost

Povsod rabiš neko maso, da se izpeljejo stvari. Ker družba je sestavljena iz ljudi, iz posameznika, iz vsakega izmed vas in tudi jaz sem del družbe. Ne pozabit in podcenjevat tega dejstva. Če se hoče kaj naredit, more bit neka kritična masa, da se to izpelje. V družbi vedno in povsod.

Koliko je ta kritična masa? Čisto nepomembno, vse kar je potrebno je potrpežljivost in delovanje v tej smeri. Ko bo kritična masa dosežena, ne bomo mogli zgrešit. A najprej potrpežljivost, zaupanje, da bo seme vzklilo, četudi se zdi da “zamuja” in da je že “prepozno”. Zato tik pred vzklitjem ne uničujte zemlje. Ker nisi sam, ni nas malo.

Bodite balzam za okolico. Živite tako kot čutite, ne tako kot so vam drugi rekli, razbijajte strahove, neumna prepričanja, in pojdite preko svojih znorelih želja (desire). S stanjem zavesti se naredi največ, z ljubeznijo, s sprejemanjem. Ne z obsojanjem (jest na tem blogu le kažem družbene norosti, na norosti naših pogojenih mehanizmov, ne obsojam), siljenjem, prelaganjem odgovornosti,… s tem se ne doseže popolnoma nič.

Sam je potrebno bit pripravljen, nato pa le “čakat”, z zgledom vplivat na ljudi okoli sebe. Potrebno je bit potrpežljiv, da seme vzklije (in zraste), da se sproži plaz. Vse ostalo bo sledilo samo od sebe, brez nekih velikih naporov in prizadevanj.

Edina prava revolucija je revolucija DUHA

Zanimivo, koliko je govora o spremembi družbe. Vemo kaj vse je narobe, in res je, nekaj se more spremenit. Vendar pot po kateri pričakujemo te spremembe ne prinaša nič obetavnega.

Dosti je novih dobrih predlogov kako spremenit družbo, takih ki gredo do temeljev, kakšni politični sistem rabimo, kakšne ekonomske in socialne spremembe,… Vendar vedno znova pozabljajo zgodovinske nauke. Nauke, iz katerih je razvidno, da zgolj družbene spremembe niso zadosti. Da ne moremo naredit družbene spremembe najprej, nato pa pričakovat, da se bodo posamezniki spremenil.

Zlo dober primer je komunizem. V redu sistem, vendar ljudje niso bil pripravljeni za tak način in ga začel izkoriščat. Konec koncu se vsak sistem spridi, ne glede na to koliko je prfekten. Zato, ker se v osnovi pozablja na ključni element. To pa je posameznik in družba je sestavljena iz posameznikov.

Kaj pomaga odličen šolski sistem, če pa ni ljudi, ki bi to izvajal. Kaj pomaga odličen etični kodeks, če pa tega uslužbenci nimajo v notranjosti. Kaj pomaga bolj prijazna javna uprava, če so ljudje pod stresom. Zato je edini način za resnično spremembo družbe sprememba posameznika, to je duhovna revolucija, transformacija zavesti. Sicer se bomo še naprej vrtel v krogu, še naprej odpravljal le posledice.

Sprememba okolice

Ko se tega delno zavedamo (ali pa tudi ne), se najprej usmerimo v ljudi okoli sebe. Vidimo kaj bi morali naredit, da bi bila družba in naše počutje boljše. Ogromno idej in predlogov za spreminjanje drugih. Jasno je, da se morajo drugi spremenit, saj so odgovorni za naše lastno počutje. Verjetno ste že srečali kakšnega takega človeka ki tako misli.

Na prvi pogled je to očitno: »Seveda so drugi vir moje sreče in nesreče, saj če sem v dobri družbi, se počutim dobro, če je družba krneki, se tudi sam počutim slabo. Popolnoma očitno je, drugi so odgovorni za mojo srečo.« Težko bi tukaj kaj argumentiral.

A po drugi strani, je za vsakega primerna drugačna družba. Še več, če se osredotočimo le na enega človeka, je ta človek včasih lahko vir največje sreče in ljubezni, naslednji dan pa vir največje žalosti in nesreče. Četudi se v obnašanju tega človeka ni spremenilo nič!

Dva človeka gledata na isto situacijo, prvi se pritožuje in vidi vse slabo, drugemu je celo všeč. Jasno je, da mora bit vzrok kje drugje.

Vzrok v nas samih

Ta vzrok je lahko le v nas samih. Za svoje počutje je zato odgovoren vsak sam. Čeprav se čudno sliši. V resnici je to zelo pozitivno, ker če so drugi odgovorni za moj duševni mir, potem sam ne morem nič naredit, morem čakat na druge, da bodo kaj naredili. Sem v milosti in nemilosti drugih. Od tod toliko obtoževanj.

“This above all: to your own self be true.” William Shakespeare

Če pa sem sam odgovoren za svoje počutje, potem pa ne rabim čakat na druge, da kaj naredim. Kaj je lepšega kot to? Seveda je pa tu nevarnost, da boste zgubili svojo identiteto, svojo vlogo žrtve. Nekoga, ki je vedno žrtev okoliščin, nekoga, ki je nemočen.

Zato se dosti ljudi raje odloči, da ne bodo naredili nič, raje še naprej trpijo kot da izgubijo svojo identiteto. Neumno? Seveda, a gre za nezavedne vzorce, nezavedno delovanje. Enkrat ko to ozavestiš, ko posvetiš nanj s svetilko, postane neumno in v veliki meri izgine.

Zdaj pa, če sem odgovoren za svoje počutje, potem lahko opazim nekaj v meni, kar me vrže iz tira, kar me potegne v negativno. To so pa ti isti mehanizmi razuma o katerih neprestano govorim, to poistovetenje s temi mehanizmi. Ti mehanizmi so vir vsega trpljenja na tem planetu. Ti mehanizmi, ki v resnici niso naše bistvo. Ker mehanizmi so misli, misli pa lahko opazujem, torej mora bit nekaj, kar to opazi.

Videt te mehanizme v širši družbi in ožji okolici ni problem, umetnost pa je videt te mehanizme v sebi in si jih priznat. Saj le tisto kar vidim, kar si priznam, lahko ozavestim in nazadnje tudi ozdravim. A videt to v sebi je težko, še težje si priznat. Že zaradi tega, ker smo bili naučeni, da ne smemo delati napak, ker to zelo hitro povežemo s krivdo.

Ampak če to potlačimo je še huje, podobno kot s spolno energijo. Slej ko prej najde nek način za sprostitev. Če to ni naravni, če to ni narejeno zavestno, potem poči takrat ko najmanj pričakujemo, in ko poči, poči orng.

Tako kot posoda na ognju. Če para izhlapeva po malo ni nič narobe, če pa s pokrovko posodo čisto pokrijemo, še zalepimo s selotejpom.. bo precej časa mir. Ampak ko bo pa to razneslo, in enkrat sigurno bo, pa ne bo lepo.

Na srečo imamo danes na voljo alkohol, cigarete, droge, divje zabave,.. da lahko vsaj do neke mere družbeno sprejemljivo sfiltriramo kar imajo v sebi. Sej veste, marsikaj je “sprejemljivo” ko je človek pijan.

Mar mislite, da smo ljudje zavestno zmožni pobijanja? Zakaj pa imajo potem vojaki in morilci toliko travm. Zakaj ne morajo cele noči spat, zakaj rabijo goro tablet? Sej ste že slišal zgodbice, ko morilci pravijo, da jih je nekaj kar prevzelo, da se niti niso zavedali kaj so naredili. To je to, podivjana čustva so prevzela nadzor.

Kolikokrat lahko opazujemo izbruhe jeze v drugih. Pride kot nevihta, kar naenkrat. Pol ko ta izbruh mine, je spet mir v hiši. In velika napaka je, da imamo te izbruhe za svoje. Velika napaka je, da te izbruhe pripisujemo drugim. Da, jih je naredilo njihovo telo, vendar se v resnici ne zavedajo kaj v tistem trenutku počno. Modri mož je rekel: “Odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo.”

Duhovna revolucija posameznika

So ljudje, ki imajo vsega polno rit, veliko denarja, hrane, prijateljev, lepo hišo, lep avto, vpliven družbeni položaj,.. Pa jim še vedno nekaj manjka, nekaj jim ne da notranjega miru, sreče. Nič drugače ne bi bilo, če bi bil cel svet na isti ravni. Našli bi se drugi problemi, druge težave, vedno nekaj. Zato, ker je naš um izgubil orientacijo, mi se mu pa pustimo upravljat. Bolj po domače, misli so podivjane, mi jim pa 100% verjamemo.

Kot že rečeno, tej mehanizmi niso osebni, so skupni vsem. Mi jih ne upravljamo, ampak oni upravljajo nas. Um, služabnik, je prevzel kontrolo. Zato vidite te mehanizme v družbi, v svoji okolici in nazadnje še v sebi. Vidite jih, ozavestite jih, opazujte jih kot ločen del sebe in drugih. Potem bodo zelo hitro izgubili moč in to je edina trajna sprememba. Ne pa tisti kozmetični popravki; 18 korakov za izboljšavo govorice telesa, 10 napak v pogovoru, 14 korakov do tega, 9 korakov do onega,..

To je edina prava revolucija posameznika in s tem družbe, to je duhovna revoluicja, transformacija zavesti. Najprej ta, potem bodo vse ostale revolucije sledile same od sebe; ekonomska, socialna, politična,..