Tag Archive for 'verjetnost'

Igranje pokra preko interneta

Vidim, da je v zadnjem času precej oglasov na temo pokra videti na internetu; razni poker-mentor.com-i, prenosi po televiziji in oglasi po večjih internetnih straneh. Lemurian pozna (internetni) poker, Limit Texas Hold’em in ga tudi precej dobro igra.

Hold’em je zelo enostavna oblika pokra, tako enostavna, da je kar zavajajoča. Ko igrate z začetniki, je mačji kašelj podvojiti vsoto denarja, vse kar rabite je malo znanja in poznati osnovne zakonitosti igre.

Vendar na internetnih igralnicah večina folka precej dobro pozna osnovne zakonitosti, tako da se kaj dosti – po mojih izkušnjah – ne da zaslužiti, oziroma se ne da nič zaslužiti. 80€ na uro? Hahaha. Kdo pa potem služi? Služijo na prvem mestu igralnice, in tisti, ki novačijo ljudi. Kajti na partypoker.com je tako, da za vsakega novega igralca, ki ga povabiš dobiš 50$, on pa dobi 25$. Seveda na prvi pogled zgubi igralnica, vendar daleč od tega. Zdrav razum pove, da če se jim to ne bi izplačalo, tega ne bi počeli. Štos je v tem, da te to zasvoji, ne zaslužiš prav nič, od vsake igre pa miza – internetna igralnica – nekaj pobere.

S Hold’nom se je dalo služiti v začetku, v 90ih letih, ko so v Las Vegasu igrali sami začetniki, in tisti, ki so naštudirali sistem igre, so imeli zlate čase – razni Sklansky in podobni. Vendar po mojem mnenju, je zlati čas za služenje direktno z igranjem pokra na minil. Sedaj služijo ponudniki, pisci knjig in tisti, ki novačijo nove igralce.

Kar se tiče tegale poker-mentor.com in 80€ na uro je pa tkole. Tipo zelo dober sistem, vendar je štos v tem, da je tudi na splošno veliko knjig na temo pokra in na internetnih igralnicah je dosti takih, ki to poznajo. Ni več toliko zabitih američanov, ki samo zapravljajo denar. Na nekaterih igralnicah je američanom celo prepovedano igrati zaradi ameriške zakonodaje, če pa so, so pa večinoma ob zgodnjih jutranjih urah. Tako da pri tem velja velika previdnost pri takih igricah, služenja denarja tu od igranja ne bo.

Igrajte za užitek, za urjenje samo-discipline, za opazovanje svojih reakcij, za izgubljanje živcev, da vidite, kako hitro se vse obrne, da se boste naučili ravnati z denarjem, da se boste naučili kako igrati vsako igro posebej, ne grede na količino žetonov, da se boste naučili osnov verjetnosti vendar pa ne igrajte zaradi zaslužka, ker ga ne bo.

Seveda vam bodo govorili, da je to zato, ker ne znate, ker delate marsikaj narobe in podobni triki. Mogoče je res kaj resnice na tem, vendar je to tudi izjemno priročna tehnika za manipulacijo. So iste okoliščine? Mi ponujaš isto znanje kot si ga bil deležen ti? Ali se morda kaj drugega skriva v ozadju? Je možno, da na nek bolj ali manj posredni način služiš preko mene.. Če grem pa še naprej, je pa to izkoriščanje tako ali tako temelj naše ekonomije, naše civilizacije na sploh – trenutno še.

V kolikor se motim in je možno direktno z igranjem zaslužiti vsaj 40€na uro (poker-mentor.com obljublja 80€/uro), izzovem vse tiste, ki to dosegate, da to dokažete. Podatki naj bodo čim bolj aktualni, absolutno pa ne starejši od enega leta.

Nazadnje spremenjeno: 26. marec 2008, ob 20.20

Kako močno se bojimo izgube

ali teorija pričakovanja. Ta teorija pravi, da bolj cenimo dobiček, ki je siguren in manj dobiček, ki ni gotov, četudi je pričakovana vrednost (seštevek vseh dogodkov – glej spodaj v primeru; včasih tudi matematično upanje) enaka v obeh situacijah. Nasprotno še bolj drži: naredili bomo vse, da se izognemo zagotovi izgubi, četudi to zahteva večje tveganje. Na odločanje močno vpliva naš strah pred (zagotovo) izgubo.

Praktični primer napačne odločitve:

  1. Možnost dobitka, imaš na izbiro:

    (a) 80% verjetnost, da dobiš 4000€, ostane še 20% tveganje, da ne dobiš nič
    (b) zagotovo dobiš 3000€, torej imaš verjetnost tega dogodka 100%

  2. Pripravljen izgubiti? Kaj izbereš?

    (a) imaš 80% verjetnost da izgubiš 4000€, a ostane še 20% upanje, da ne izgubiš nič
    (b) takoj izgubiš 3000€, 100% verjetnost

Koliko ta teorija velja zate? Kaj izbereš v prvem in kaj v drugem primeru?

80% ljudi izbere (b) primer iz prve situacije in 92% izbere (a) primer iz druge situacije. Kar pa je ravno v nasprotju s ‘pričakovano vrednostjo’ oziroma ‘matematičnim upanjem.’

Za prvi primer je ‘pričakovana vrednost’ 4000×0.8 = 3200, kar je več kot 3000. Ali po domače, če poizkus ponoviš 5-krat (4 krat dobiš, 1 krat izgubiš) v prvi situaciji za (a) dobiš 4×4000 + 1×0 = 16000, za (b) dobiš 5×3000 = 15000€. Torej iz tega je razvidno, da se bolj splača (a).

Pri drugem primeru se bolj splača (b) iz istega razloga. V zgornjem računu daš povsod minuse, bolje je, če si na zgubi -15000€ kot -16000€. Torej: -4000×0.8 = -3200 kar je slabše kot -3000. Ali po domače, če poizkus ponoviš 5-krat (4 krat izgubiš, 1 krat ohraniš) v prvi situaciji za (a) izgubiš 4×(-4000) + 1×0 = -16000, za (b) pa izgubiš 5×(-3000) = -15000€. Iz tega je razvidno, da se bolj splača (b).
 

Ljudje se po tej teoriji bolj bojimo izgub kot cenimo dobičke. Izguba 1€ je bolj boleča kot veselje ob dobičku 1€. Zato bi naredili vse, da bi se tej izgubi izognili, četudi zahteva večje tveganje.

To se lepo vidi tudi v pokru. Bolj ko človek izgublja, bolj je nagnjen k tveganju. Več denarja ima, bolj gotove dobitke hoče. Ni pa nujno, ker nekateri, ko imajo veliko denarja, precej razmetavajo.

Opisati izgubo kot sigurno, in zato bolj bolečo, bo povzročilo pri vlagateljih, da se bodo poizkušali taki izgubi izogniti. Posledično, bodo šli na večje tveganje in špekulirali v izgubljeni situaciji v upanju, da se bodo cene opomogle. V zmagoviti situaciji se situacija obrne. Investitorji ne bodo naklonjeni tveganju in hitro pobrali dobiček, da ne bi slučajno pobegnil.

Cena, torej izguba, narejena na začetku je lahko povod za naklonjenost večjim tveganjem. Bolj iščejo tveganje kot bi ga, če na začetku ne bi naredili izgube.
Michael Covel

Praktična uporaba. Če hočeš, da se ljudje prilagodijo na novo situacijo, naj se osredotočijo na dobičke. Če hočeš ljudi odvrniti od nečesa, naj se osredotočijo na morebitno izgubo.
changingminds

Praktična uporaba je ta, da v takih situacijah bolj premisli in vedi, da je potrebno tudi izgubiti, potrebno je narediti napake na poti uspeha. Na dolgi rok je včasih boljši siguren poraz v bitki, kot pa upanje na čudež in velika verjetnost, da zaradi tega izgubiš celotno vojno.

Teorijo pričakovanja (prospect theory) sta razvila profesorja psihologije na Princeton-u, Daniel Kahneman in Amos Tversky leta 1979. Sta tudi prva psihologa, ki sta dobila Nobelovo nagrado v ekonomiji – na žalost (marketing & manipulacija vodenja v lovu na večje dobičke).