Tag Archive for 'volitve'

Trinitas XII ~ George Carlin II.

Precej dobra opredelitev problemov, sicer na trenutke dokaj krut in brezčuten – a kljub temu neprecenljivo.
 

TAVIS SMILEY | Guest: George Carlin | PBS

GC: Zanimiva je stvar o tej državi.. Govorijo, kako imamo svobodo izbirte – saj veste, svobodo izbire? – zelo omejeno. Pomembno je: omejena izbira. Dve politični stranki – v osnovi. Velike medijske družbe, pet, šest? Naftne družbe, sedaj mislim da so tri vse skupaj, ali štiri. Velike banke, velike posredniške hiše, velika računovodska podjetja,.. Pri vseh rečeh, katere so pomembne, je izbira zmanjšana. Časopisi, v mestu, koliko? Včasih so bili trije, štirje, sedaj eden ali dva – in lastniki so isti, in ti imajo v lasti tudi radijske in televizijske postaje. Ampak sladkarije, dvaintrideset okusov; vse reči, ki niso pomembne, nepomembne reči: veliko izbire. Veste kaj jaz pravim? Veste kakšna je vaša svoboda izbire v Ameriki? Papir ali plastika – to je to, gotovina ali charge, aisle ali okna, kaditi ali ne kaditi, coca-cola ali pepsi; to so vaše izbire, vse ostalo je nekako položeno pred vas. Naredite to kar resnično hočejo – naredijo kar hočejo. Enkrat ko so si prilastili državo [1913 eden od pomembnih datumov, op. pr.]; naredijo kar hočejo.

TS: Ko govoriš o izbirah, da so nam jih odvzeli, kakšno je tvoje mnenje – rad bi te to vprašal, kajti o vseh teh rečeh o katerih si govoril skozi leta, so.. Prehodili smo cel krog glede tega, zato sem tako počaščen – hvala, ker si prišel. Ampak trideset lep po tem ko si govoril o tem, je ta velika debata, ta velik prepir, ali so nam odvzeli državljanske svoboščine. Kakšno je tvoje mnenje?

GC: Mislim da, če pogledate na zgodovino zakonov, ki so bili sprejeti v zadnjih 30, do 40 letih.. Obstaja nekaj čemur se reče družbena histerija/nerazsodnost. Družbena histerija je poudarjena – večinoma – s strani medijev. Kriminal. V času Nixona je bil kriminal velika družbena histerija; preveč je kriminala, sodišča niso kompetentna, preveč kriminalcev se izogne kazni, potrebujemo strožje zakone. Veliko civilnih svoboščin je bilo odpravljenih na račun (in terms of) pravic kriminalcev in pravic obtožencev, in ljudi, katerim so sodili. Te so omejili, zmanjšali so jih. Te pravice, katere zagotavlja ustava in bill of rights. Spet druga družbena histerija: droge. Zgodila se je ta reč z drogami, ista stvar. “Velika poplava mamil, bojevali se bomo proti drogam, potrebujemo novejše in strožje zakone, potrebujemo ___ in kazni, imeti moramo pooblastila preiskati hiše, moramo narediti to, imamo razloge..” Vse te bližnjice, so imele za posledico manj svoboščin zaradi družbene histerije. [glej: David Icke: Problem-Reaction-Solution] Mediji povzročijo bleznost/divjost, vsi so navdušeni, legislat/zakonodajalec to sprejme, izvršilec/executive to podpiše, in sodniki potem oz. sodstvo – v redu, včasih kasneje, ko pač pride do njih. In kar se zgodi je to, da imate manj neodvisnosti/freedoms, manj svoboščin/liberties, civilnih svoboščin, manj pravic. In tretja socialna histerija je terorizem. To je bilo odpravljeno. Sedaj je malo več razlogov. Pogledate 9/11 [911, klic na pomoč], zelo dramatičen dogodek, ampak tudi to so uporabili, s ‘patriot act’-om, da zmanjšajo naše svoboščine. Pravijo, “no, če nimate ničesar za skrivati, kaj potem skrbite?” Poznate to? Povejte mi o ljudeh, ki so ravno prišli iz zapora, zaradi DNA-ja – pozabite – ker niso imeli nič skrivati.. Poslušajte, ta država je v lasti lastniškega razreda, naredijo več ali manj kar hočejo. Jaz sem ugotovil, da je to kot nastop norcev. Jaz naredim tako, veste kako naredim? Zame, če si rojen v svetu, dobiš karto za nastop norcev, dobiš karto za nastop norcev. Če si rojen v Ameriki, dobiš sedež v prvi vrsti. Tako da, nekateri ljudje so v tem nastopu. Imamo norce. Potem imamo nekatere ljudi, ki hočejo popraviti/fix te norce, ti so ___, pravniki, okoljevarstveniki,.. “Popravili bomo norce, ali ni to grozno, dajmo to narediti.” In potem so ljudje, ki zgolj gledamo nastop norcev, mednje spadam sam. Nekateri o tem pišemo in govorimo, in jaz to počnem. Ja, pravim: “Poglej kako slabo ti gre.” – ne štejem se mednje – “Poglejte kako slabo vam gre ljudje, kako ste si to dovolili? Zakaj ste jim pustili, da so vam to naredili?”

 
 

George Carlin the illusion of freedom (Iluzija svobode)

Američani očitno mislijo, da bodo počitnice trajale večno, da bodo kar trajale in trajale. In v resnici ne vidijo napake določenih stvari. Thomas Raynesford Lounsbury (1838–1915), vzgojitelj v 19. stoletju, je rekel: “Ne neha me presenečati neskončna zmožnost človeškega uma, da se upre uvedbi/predstavitvi uporabnega znanja.” (“It never ceases to surprise me at the infinite capacity of the human mind to resist the introduction of useful knowledge.”) In to se dogaja, ljudje vedo boljše, ljudje čudijo, da obstaja nekaj boljšega, ampak gredo proti temu, mislijo, da ni nobenih posledic. Zanesljivo gredo navzdol. Veste, ta država je v resnici končana, resnično je tehnično končana. Vprašanje je le še o tem, kako se bo konec iztekel. Res je, res je. Lahko to vidite, lahko to duhate. Vsakdo, ki ne more videti ali duhati, tega ne razume. Obstaja medicinski izraz, ki ga uporabijo v bolnišnicah, ko oseba nima več prihodnosti na tem planetu, ko jim ne morejo več pomagati, in na list napišejo CTD: circuling the drain, po odtoku navzdol. In to mi počnemo, počasi krožimo po odtoku in krogi postajajo manjši in postajajo hitrejši. Osebno v tem uživam. Osebno nimam vložka na določen izid. Osebno uživam v tem cirkusu, v katerega so me povabili. Pogostoma sem rekel, ko se rodite v svetu dobite vstopnico za nastop norcev, ko se rodite v Ameriki, dobite sedež v prvi vrsti in ne bi mogel bolj uživati.
 

GC: Govorim o dejstvu, da je vojna nekaj, kjer stari ljudje zavarujejo svoje ozemlje s tem, da pošljejo mlade ljudi, oz. bogati stari ljudje varujejo svojo lastnino s tem, da pošiljajo srednji in revni razred mladih ljudi v smrt. Vedno je bilo tako. [aplavz]

GC: Vse to debatiranje namiguje na to, da so resnično izbire v tej državi, da resnično imate izbire, svobodo izbire. (sogovornik, parafraziram: “Nihče nikogar ne sili v vojsko.”) To je iluzija. Američani… [sedaj je pokapiral kaj je rekel:] Čudim se, zakaj imajo takšne probleme, da zapolnijo mesta v tej prostovoljni vojski – sprašujem se zakaj. Naj povem nekaj o izbiri. Ne obstaja resnične izbire! Pravijo svoboda izbire. Na volju imate ILUZIJO izbire. Američani naj bi se počutili svobodne s tem, da izvajajo nepomembne izbire, nimate… Veste kaj so izbire v tej državi? Papir ali plastika. Aisle ali okna. Kaditi ali ne kaditi. To so vaše resnične izbire.
 

GC: Pred nekaj časa nazaj sem dobil občutek, da ni presenečenje, npe bi smelo bit presenečenje. Ne bi smelo biti presenečenje, da bogatim belim ljudem ni mar za revne črne ljudi. Pika. [aplavz] Ni visoko na njihovem seznamu. Niso visoko na zavednem ali nezavednem seznamu teh ljudi, ki vodijo stvari v tej državi: lastniki. Pozabite te neumne volitve, lastnikom te države ni mar za revne in.. (sogovornik: “Ali mi govori Karl Marks? Lastniki te države so volilci v tej državi.”) O tem se pa motite. (sogovornik: “Ali niso lastniki v tej državi njeni volilci?) Poslušajte me, te volitve so farsa, farsa; mišljeno je.. [aplavz] Samo poslušajte za minuto, naučite se nekaj. Volitve v politiki so nastavljene z namenom, da Američani dobijo ILUZIJO, da imajo svobodo izbire. V resnici nimate izbire v tej državi. [aplavz]
 

GC: K temu imam dodatek. Resnična kraja v tej tej državi je v prenosu bogastva od revnih v roke bogatih. Žal mi je, da ne marate razredov in resnice, prijatelj moj, ampak resnica je, da ste z njimi obtičali. In revni so bili sistematično oropani in bogati so še bogatejši, pod tem kriminalnim, fašističnem, predsednikom in njegovo vlado [velik aplavz]. (sogovornik: “George, mislim da veš, kaj je fašizem. Veš kaj je fašizem? Veš kdo so nacisti?”) Ko bo fašizem prišel v Ameriko, ne bo v rjavih in črnih srajcah, ne bo v visokih škornjih, ampak bo Nike sneakers in Smiley majice. Smejoče se, smejoče se. Nemčija je izgubila drugo svetovno vojno, FAŠIZEM jo je dobil. Verjemite mi.
 

(…)

 
GC: Morate jim priznati za eno stvar, sedaj so na odprtem, niti ne poizkušajo stvari več prikriti. Lastniki te države so kupili volitve, rekli so, “dobili bomo te volitve, ljudi bomo postavili na sodišča z razlogom”. (sogovornik: __) Pozabite na vso to neumno sranje. Na odprtem so (sogovornik: Ne obstaja…), odkrito vozijo avtobus in vsi smo zadaj. (sogovornik: zaradi energijske politike, ki je bila izoblikovana v Kaliforniji – ne kot rezultat zarote.) Ne potrebujete, ne potrebujete, ne potrebujete, ne potrebujete URADNE zarote, ko se interesi skladajo. Ti ljudje so hodili na enake univerze, so na enakih nadzornih mestih, so v enakih klubih, imajo podobne interese, ne rabijo sklicati sestanka, vedo kaj je dobro za NJIH. In to dobivajo. Včasih je bilo sedem naftnih družb, sedaj so samo tri, kmalu bosta le dve. Reči, ki so pomembne v tej državi so zmanjšane v izbiri: sta dve politični stranki, le nekaj zavarovalniških agencij, šest ali sedem informacijskih družb, ampak če hočete begol-a imate na izbiro 23 okusov, ker imate ILUZIJO, imate ILUZIJO izbire. [velik aplavz] V rečeh, ki so resnično pomembne, ni svobodne izbire!!

 
 

George Carlin – Saving the Planet (Reševanje planeta)

Dandanes vidite ljudi – dežela jih je polna – ljudje cele dneve hodijo naokoli, vsako minuto dneva, in VSE jih skrbi. Skrbi jih zrak, skrbi jih voda, skrbi jih prst. Skrbijo jih insekticidi, pesticidi, dodatki v hrani, karcenogeni; skrbi jih izpušni plini, skrbi jih aspestice, skrbi jih reševanje OGROŽENIH vrst. Naj vam nekaj povem o ogroženih vrstah, v redu? Reševanje ogroženih vrst je le še en aroganten način s strani ljudi več, da bi NADZOROVALI naravo. To je arogantno vtikanje. To je prvotni razlog za naše težave. Ali nihče tega ne razume: VMEŠAVANJE v naravo. Preko 90%, močno preko 90% vseh vrst, ki so KDAJKOLI živele na tem planetu, ki so KDAJKOLI živele – ni jih več, izumrle so. Mi nismo vseh pobili. Enostavno so izginile. To pač narava počne. Danes jih izumre 25 na dan. In mislim ne glede na naše početje. Ne glede na to, kako se mi obnašamo na tem planetu, 25 vrst, katere so danes tu, jih jutri ne bo več: naj odidejo na lep način. Pustite naravo pri miru. Ali nismo naredili že dovolj? Tako smo samo-pomembni, tako samo-pomembni. Vsak bo nekaj rešil: rešite drevesa, rešite živali, rešite kite, rešite tiste polže. In največja aroganca izmed vseh: reševanje planeta. KAJ?!?! Ali me ti ljudje zajebavajo? Reševanje planeta? Saj še niti ne vemo kako bi poskrbeli zase! Nismo se naučili kako skrbeti drug za drugega in sedaj bomo rešili planet. Utrujen sem že tega sranja. Utrujen sem tega sranja. Utrujen.

Sit sem prokletega dneva zemlje, sit sem že teh kvazi-pravičnih/self-righteous okoljevarstvanikov, teh belih-buržo-liberalcev, ki mislijo, da vse kar je narobe s to državo je to, da ni dovolj kolesarskih poti. Ljudje poizkušajo za svoje volvote narediti varen prostor. Poleg tega okoljevarstvenike ne briga stanje planeta! Ni jim mar za planet! Ne v abstraktnem. Ne v abstraktnem. Veste kaj jih zanima? Čisti prostor, kjer bi lahko živeli. Njihovo lastno domače okolje. Da bodo lahko nekoč v prihodnosti oni osebno pomirjeni; omejeni, neumni, sebični interesi me niti ne presenečajo. [Podobno tudi sam “pogruntal”, zakaj mi namreč novodobni protesti, peticije in podobno, ne dišijo preveč: večinoma protestirajo le zaradi tega, ker je ogrožen njihov razvajeni/potrošniški/neodgovorni način življenja, in ne zaradi tega, ker bi bilo kaj temeljnega/bistvenega narobe s svetom (tako notranjim kot zunanjim; kar pomeni, da je temeljna neumnost tudi znotraj človeka in ne le zunaj) in načinom življenja.] Poleg tega, s planetom ni nič narobe! Nič ni narobe s planetom! Planet je v redu – ljudje so zahojeni! Razlika! Razlika!

Planet je v redu. V primerjavi z ljudmi, se planet drži zelo dobro. Tu je že 4.5 milijarde let; ste kdaj razmišljali o aritmetiki? Planet je tu že 4.5 milijarde let, mi smo tu, kaj?, stotisoč let, mogoče dvestotisoč let. In težko industrijo imamo le malo več kot 200 let. 200 let proti 4.5 milijardami – in mi mislimo, da smo nekako grožnja, da bomo nekako ogrozili to lepo, zeleno žogo, ki kroži okoli sonca [no, tudi to se lahko zgodi. Mars je uničila civilizacija podobna naši.]. Planet je že preživel veliko hujše stvari kot nas. Je bil skozi vse sorte reči SLABŠIH od nas. Preživel je potrese, vulkane, premike skorij*, continental drifts, sončni izpuhi, sončne pege, magnetske nevihte, magnestki obrati polov, 100 tisoče let meteorskega bombardiranja kometov in asteroidov, svetovne poplave, valovi, požari, erozije, ponavljajoče se ledene dobe, in mi mislimo, da bodo neke PLASTIČNE vrečke in neke aluminijaste pločevinke naredile razliko. Planet, planet, planet ne gre nikamor! Mi gremo! Odhajamo! Spokajte kufre ljudje, odhajamo. In niti ne bomo pustili kaj dosti sledu. Hvala Bogu za to. Mogoče male styrofoam, mogoče, male styrofoam. Planet bo tu ko nas že DOLGO ne bo več; le še ena propadla mutacija, še ena biološka stran pot, evolucijska cul-de-sac (slepa pot). Planet bo z nami pometel kot z bolhami. Nadloga na površini planeta. Hočete izvedeti, kako gre planetu? Vprašajte ljudi v Pompejih, ki jih je vulkanski pepel zamrznil v določen položaj – kako gre planetu. Hočete vedeti, ali je planet v redu? Vprašajte ljudi v Mexico-City-u ali Armeniji ali na stotine drugih področij, ki so poteptana pod tisoči tonami potresov, če mislijo, da so grožnja planetu – ta teden. Ali tiste ljudi v Kilowai-ju na Hawajih, kateri so si zgradili dom zraven aktivnega vulkana in potem se sprašujejo zakaj imajo lavo v dnevni sobi.

Planet bo tu bo še dolgo, dolgo, dolgo ko nas ne bo več. In se bo ozdravil, očistil se bo, kajti to je njegova funkcija. Je samo-obnovljivi sistem. Zrak in voda si bosta opomogla, zemlja se bo obnovila [čez nekaj milijonov/milijard let], in če je res, da plastika ni razgradljiva, no, tedaj bo planet vgradil plastiko v novo paradigmo in se poimenoval Zemlja plus plastika. Zemlja ne gleda na plastiko tako kot mi, plastika je izšla iz zemlje, Zemlja verjetno vidi plastiko kot enega od svojih otrok. Morda je to edini razlog, da nam je Zemlja dovolila, da smo hodili po njenem površju, hotela je plastiko zase. Ni vedela kako naj jo naredi, zato je potrebovala nas. Modra je to odgovor na starodavno filozofsko vprašanje, ZAKAJ smo tu?: PLASTIKA, neumneži! Tako da, plastika je tu, naše delo je končano, lahko odidemo. In mislim, da se je to že začelo, se vam ne zdi. Če smo pošteni, nas planet verjetno vidi kot majčkeno grožnjo. Nekaj s čimer se je potrebno spopasti. In prepričan sem, da se bo planet zavaroval, kot se zavaruje veliki organizem, na primer panj ali mravljišče. Prepričan sem, da se bo planet nečesa spomnil. [Jaz bolj upam na podoben scenarij kot je bil prikazan v Avatarju (2009). Kjer bodo “odplaknjeni” (postopoma, naravno, čez čas, lahko tudi nekaj 10 ali 100 let; seveda z določenimi obdobji večje intenzivnosti, kot trenutno doživljamo) le tisti, ki se obnašajo kot paraziti, in da se bo človeška vrsta nadaljevala in napredovala v kakšno bolj čisto/angelsko obliko – postopoma, naravno, čez čas.] Kaj bi vi storili, če bi bili planet in se poizkušali zavarovati pred to nadležno, težavno vrsto. “Poglejmo. Hmmm.. Virusi, zdi se, da nimajo zaščite pred virusi. In virusi so prebrisani, vedno mutirajo, oblikujejo nove oblike ko je cepivo izumljeno. Mogoče bi lahko bil prvi virus takšen, ki ogrozi imunski sistem teh bitij. Mogoče človeški imunizacijski virus, da bodo potem ranljivi za vse ostale vrste bolezni in infekcij. In mogoče bi se lahko razmnoževal preko spolnosti. Da se ne bodo tako radi razmnoževali.”

No, to je poetičen izraz. In je začetek, in lahko sanjam – mar ne? Vidite, ne skrbijo me malenkosti: čebele, drevesa, kiti, polži. Mislim da smo del večje modrosti, katero ne bomo nikoli razumeli. Višji red. Recite mu karkoli hočete. Veste kako ga jaz imenujem: veliki elektron. Veliki elektron: “Whoooa. Whoooa. Whoooa.” Ne kaznuje, ne daje nagrad, niti ne sodi, enostavno je – in tako smo tudi mi, še za nekaj časa. Hvala, tudi vam, da ste bili malo časa ta večer z menoj. Hvala. Najlepša hvala.

 
 

Trinitas XI ~ George Carlin (1937 – 2008)

George Carlin: 12. maj, 1937 – 22. junij, 2008
:poklon: človeku, ki si je upal povedati to kar misli in to v kar verjame ter se potrudil, da je raziskal ozadje družbenega/političnega dogajanja..

 
O ameriških sanjah


 

opomba (2013): se ne bi branil, če bi ‘theendgame984’, preden se je lotil projekta malo pogledal, če prevod že obstaja. …

Ampak obstaja razlog, obstaja razlog. Obstaja razlog za to, da je izobrazba ZANIČ! in je isti razlog, zaradi katerega nikoli ne bo nič boljše. Nikoli se ne bo izboljšalo, ne pričakujte tega [da se bo to samo od sebe zgodilo, ali da bo nekdo na oblasti to naredil, medtem ko se boste vi v domačem naslonjaču praskali po jajcih; dobesedno in metaforično; fizično in čustveno, mentalno ter duhovno], bodite zadovoljni s tem kar imate. Ker LASTNIKI te države tega nočejo! Sedaj govorim o resničnih lastnikih. Resničnih lastnikih, o velikih in bogatih podjetniških interesih, ki nadzorujejo reči in se odločajo o vseh pomembnih odločitvah. Pozabite politike. Politiki so nastavljeni z namenom, da dobite vtis, da imate možnost izbire. NIMATE JE! Nimate izbire! Imate lastnike! Lastijo si vas! Vse si lastijo: vso pomembno zemljo, lastijo si in nadzorujejo korporacije, že dolgo tega so kupili in plačali za senat, kongres, državniške hiše, mestne hiše, nadzirajo sodnike, in lastijo si vse velike medijske hiše, tako da imajo pod nadzorom vse novice in informacije, ki jih slišite! Za JAJCA VAS DRŽIJO! Milijarde dolarjev porabijo vsako leto in lobirajo, lobirajo, da dobijo to kar hočejo! In vemo kaj hočejo: hočejo več zase in manj za vse ostale! Ampak povedal vam bom česa si ne želijo: ne želijo si populacije državljanov, ki je sposobna kritičnega razmišljanja! Nočejo dobro informiranih, dobro izobraženih ljudi sposobnih kritičnega/razsodnega razmišljanja! To jih ne zanima! To jim ne pomaga! To je proti njihovim nameram. Tako je!

Nočejo ljudi, ki so dovolj pametni in sedijo za kuhinjsko mizo in razmišljajo kako jih je sistem zajebal, ko jih je vrgel iz službe 30 let nazaj – tega nočejo! Veste kaj hočejo? Hočejo POSLUŠNE DELAVCE! POSLUŠNE DELAVCE! Ljudi, ki so ravno dovolj pametni, da upravljajo naprave in izpolnjujejo papirje ter dovolj neumni, da pasivno sprejmejo vse te čedalje slabše službe, z nižjo plačo, z daljšim delavnim časom, z zmanjšanimi bonitetami, neplačljivimi nadurami in izginjajočo se pokojnino, ki izpuhti v trenutku, ko greste v pokoj. In sedaj prihajajo po vaš denar za socialno zavarovanje! Hočejo vašo pokojnino, hočejo jo nazaj!, da jo lahko dajo svojim kriminalnim prijateljem na borzi. In veste kaj? Dobili bodo. Vse bodo dobili od vas, prej ali slej, ker NADZORUJEJO ta prekleti prostor [zaenkrat še… jep]. Je velik klub, in vi niste v tem klubu; vi in jaz nismo v tem velikem klubu! Mimogrede, to je enak veliki klub, ki vam vsak dan trpa v glavo in vam govorijo kaj morate verjeti! Skozi ves dan, preko svojih medijev, vam govorijo kaj morate VERJETI, kaj MISLITI in kaj KUPITI! Miza se je prevrnila, igra je zgoljufana; in zdi se, da nihče tega ne opazi, zdi se, da ni nikomur mar. Dobri-pošteni-delovni ljudje – bela barva, modra barva – ni pomembno kakšne barve je vaša srajca – dobri-pošteni-delavni ljudje, še naprej – to so ljudje skromnega značaja – še vedno volijo te bogate prasce, katerim je malo mar za delavce. Vi jih ne zanimate, ni jim mar za vas! Ne brigajo se za vas! Res ne! Res ne! Res ne!

Veste… In zdi se, da nihče tega ne opazi, da nikomur ni mar. In na to lastniki računajo, na dejstvo, da bodo američani verjetno ostali ZAVESTNO NEVEDNI glede tega, kako jih vsak dan nategujejo. Kajti lastniki te države vedo resnico: reče se ji ameriške sanje; kajti morate trdno spati, če hočete tem sanjam verjeti.
(Because the owners of this country know the truth; it’s called the American Dream because you have to be asleep to belive it.)

 
samoklicana aristokratska elita, stražarji, ilizionisti, zaslepljene množice, vojska seje teror
slika je precej popularna (na primer: ‘Wake Up Call – Remastered Edition’ (2008), 2:13:30)), originalen avtor mi ni znan; spremljajoči tekst “Delaj se, da ne veš!” (brez vejice in klicaja) (skupaj s sliko) pa je naslov sedaj izbrisanega slovenskega blog zapisa – škoda; skompiliral sem pa jaz
 

O volitvah in politikih in državljanih

Lahko ste opazili, da se glede nečesa ne pritožujem: glede politike. Č I S T O V S A K se pritožuje glede politikov. Vsi pravijo, da so politiki zanič. No, od kje pa ljudje mislijo, da ti politiki prihajajo? Ne padejo iz neba. Ne pridejo skozi membrano iz druge resničnosti [no, to bi se dalo debatirati, je pa nedvomno res, da so produkt KOLEKTIVNE ZAVESTI človeštva, in odraz časa, v katerem živimo; se pa njihov nekaj tisočletni mandat izteka]. Pridejo od ameriških staršev in ameriških družin, ameriških domov, ameriških šol, ameriških cerkev, ameriških podjetij, ameriških univerz in izvolijo jih američani; ljudje, to je najbolje kar lahko naredimo! To imamo za ponuditi. To je tisto kar naš sistem proizvede: smeti notri, smeti ven! Če imate sebične, ignorantne državljane. Če imate sebične, ignorantne državljane, boste dobili sebične, ignorantne voditelje. Če jih boste zamenjali ne bo nič boljše, končali boste le z novo skupino sebičnih in ignoranstkih američanov. Tako da mogoče, mogoče, mogoče niso politiki tisti, ki so zanič. Mogoče je kaj drugega zanič tu okoli. Kot na primer: JAVNOST! Da! Jasnost je zanič! Imam lep slogan za kampanijo: “ljudstvo je zanič, odjebite upanje“. Odjebite upanje! Ker če bi bili le politiki krivi, potem kje so vsi tisti pametni ljudje čiste vesti. Kje so vsi bistri, pošteni, inteligentni američani, ki so pripravljeni prevzeti mesto in rešiti narod in pokazati pot: nimamo takšnih ljudi v tej državi! Vsi NAKUPUJEJO! Pretegujejo svoje riti, vtikavajo svoj nos in s kreditno kartico kupi snickerse z lučko znotraj! Tako da sem sam zase rešil to politično dilemo na zelo preprost način: na dan volitev, JAZ OSTANEM DOMA! Ne volim! Jebite jih! Jebite jih! Ne volim.

Dva razloga, dva razloga zaradi katerih ne volim. Prvič: je BREZUPNO! To državo so kupili in prodali in zanjo plačali že dolgo časa nazaj. DREK, ki ga premetavajo na vsake štiri leta, čisto nič ne pomeni! In drugič: ne volim zaradi tega, ker verjamem, da če voliš, se nimaš pravico pritoževati. Ljudje radi to obrnejo, saj vem, pravijo: no, če ne voliš, se nimaš pravice pritoževati. Ampak kje je logika v tem? Če voliš, in izvoliš nepoštene, nesposobne ljudi, in zavzamejo položaj in vse zajebejo, potem si TI odgovoren za to kar so storili. TI si povzročili problem: TI!!!! si jih izvolil. TI se nimaš pravice pritoževati. JAZ… na drugi strani, ki nisem volil, ki nisem volil, ki pravzaprav niti nisem zapustil hiše na dan volitev, nikakor nisem odgovoren za to, kar so ti ljudje storili in se imam vso pravico pritoževati kolikor dolgo hočem za to zmedo, ki ste jo VI!!! ustvarili, s katero jaz nisem imel opravka. Zatorej, vem da boste kasneje to leto imeli predsedniške volitve, ki jih tako ljubite, uživali boste in se zelo zabavali, in prepričan sem, da takoj ko bodo volitve končane se bo vaša država nemudoma izboljšala. Kar se mene tiče, jaz bom tisti dan doma in bom delal pravzaprav isto stvar kot vi, edina razlika je, da ko bom jaz končal z mastrubiranjem bom imel nekaj malega za pokazati. Najlepša hvala! Najlepša hvala! Se vidimo kasneje!

 
 
 

Odrekel sem se svoji vrsti

To je preveč kratkovidno, nič ne naredite s tem, spremeniti morate sebe! Tega pa nikoli ne bomo naredili, kajti dolarji sedaj… vsak hoče dolar in igračko. Vsak ima telefon, ki bo spekel palačinko in jih čohal po jajcih. Tako da nihče noče dražiti zmaja, nihče noče nič spremeniti, “nič ne spreminjajte!”. Lepo se peljemo navzdol. Jaz temu rečem po odtoku navzdol. Tako bom imenoval svojo naslednjo knjigo, po odtoku navzdol [to je medicinski izraz, ki ga uporabijo takrat, ko so človeku šteti dnevi; CTD: “Circling the Drain”]. In krogi postajajo manjši in manjši, in hitrejši in hitrejši, če gledate odtok, če gledate kako toni in se prazni. In ni ga več. In to je v redu, jaz to pozdravljam. Želim si, da bi lahko živel tisoč let in videl kako se to zgodi – z razdalje, tako da bi lahko vse videl.

N: Vas to spravi v depresijo?

GC: Ne, vzpodbudi me. Vzpodbudi me, ker sem se odrekel temu. Odrekel sem se svoji vrsti in odrekel sem svojim ljubim američanom, odrekel sem svojim sodržavljanom. [Vivekananda: odpoved je prvi korak na poti religioznosti.] Kajti mislim, da smo zapravili velika darove. Mislim, da smo ljudje imeli velike velike darove: hodimo vzravnano, dvočni pogled, ločen* palec (opposable thumbs), velike možgane, izdelujemo orodja. Izdelujemo orodja, veliki možgani, večji možgani, boljša orodja. Govor, morate ustvariti jezik, naučili smo se jezika, možgani so se povečali, zrasli smo. Imeli smo velike sposobnosti. In odrekli smo se vsemu temu, v zameno za oboje, človeka… denar IN Boga. Boga in mormona. To smo dali visokim svečenikom: “vaša naloga je”, “Božja volja je.” To ljudje pravijo: Božja volja je. In Bog lahko naredi karkoli hoče, zatorej, zakaj moliti? Pravijo, da moliš za nekaj. V redu, ni odgovoril mojim molitvam. “No, to je božja volja.” Če je Božja volja, čemu sploh molijo, če bo v vsakem primeru naredil karkoli hoče. Vsemu smo se odrekli in zamenjali za praznoverje. PRIMITIVNO PRAZNOVERJE. Primitivno sranje, primitivno sranje: “neviden mož je na nebu in nas gleda in zapisuje kaj delamo. Pazimo, da ne naredimo kaj napačnega, kajti če bomo, nas po postavil v pekel in se bomo večno cvrli” [spridena (zahodnjaška) podoba Boga]. Takšne vrste sranje je zelo omejujoče. Je zelo omejujoče za te možgane, ki jih imamo. In držimo se v omejenosti, in potem hočemo igračo in gizmo in zlato. Hočemo svetlikajoče se stvari. Hočemo nekaj, da vtaknemo in bo naredilo velike velike velike reči za nas. In vso to sranje ni nič. NIČ NI! Vsemu smo se odrekli. In američani, imajo prav tako velika darove. Če vzamete teorijo o demokratičnem vladanju, [!!!!]samo-vladanje[/!!!!]. V redu, začeli so narobe: sužnji, niso dovolili ženskam, da volijo, niso dovolili ljudem brez zemlje, da volijo, v redu. Začeli so z napačno nogo, vendar so bile IDEJE dobre. In to smo zasrali. Onesnažili smo. Onesnažili smo s temi stvarmi, rečmi, matrerialnimi dobrinami, igrami, gizmoti, igračkami, pripravami, potreba po imetju: “imam večji tovornjak, njegov tovornjak je večji od mojega, kupil si bom nov tovornjak. Tu je nov tovornjak, tega bom vzel.” “Imaš to video in DVD tudi, mi nimamo DVDja, moram si kupiti DVD.” Oh prosim…

Karkoli se bo že zgodilo – vse to se bo zgodilo, veste – in zaradi tega sem se ločil od tega. Gledam iz razdalje, napisal sem si ločitveni list. Rekel sem si: “George, čustveno nimaš tu nobenega vložka, ni ti mar ne za eno ne za drugo, zatorej glej, zabavaj se.” Veste kaj, jaz pravim tako: [!!!!]ko se rodite na tem svetu ste dobili vstopnico za predstavo norcev (freak-show). In ko se rodite v ameriki, dobite sedež v prvi vrsti[/!!!!], in nekateri sedimo tam z beležko. In jaz imam beležko: “o moj Bog, si videl to.” In gledam predstavo norcev, in si zapisujem in si izmišljujem šale in govorim o čudakih; čudaki so vsi ljudje, so kot jaz. Vsi smo enaki. Nisem drugačen, nisem boljši, le sedaj sem se oddaljil od tega, ločen sem, sem tukaj, kajti nisem več vpleten v tej enačbi; nimam vložka in nobenega izida ne pričakujem. Nisem navijač za določen izid. Oh, pravijo, da če naletiš na CINIKA, boste našli razočaranega idealista. Jaz bi priznal, da je nekje globoko pod vsemu temu majhna trohica plamena idealizma, ki bi rad videl, da se vse na enkrat spremeni, ampak to se ne more zgoditi na ta način. Postopna sprememba… zdi se le, da je   K U P   G N O J A   P R E G L O B O K  . . . .

 
 

Predčasne volitve 2011, sporočilo volivcem

Še drugi del razmišljanja, da ujamem še zadnje urice pred volilnim molkom. (Zaradi tega tudi beta verzija; in bolj na hitro opisana druga in tretja točka).

Tako eni kot drugi nas prepričujejo, da so v nedeljo zelo pomembne volitve, da se jih moramo udeležiti, da se odločamo o prihodnosti Slovenije (za nadaljnja štiri leta), če se jih ne bomo udeležili in bomo volili napačno, nam huda prede.

Takšni in podobni pozivi nekako ustvarjajo stanje nujnosti, stanje kritičnosti in posledično stanje strahu in paničnosti. V strahu in paniki, so se pa v preteklosti zgodi že marsikateri nesmisli in neumnosti in se rodili marsikateri totalitarni režimi. Strah in panika sta idealna, da človeku zameglita razum in gre na volitve zaradi tega, ne da bi resnično hotel nekoga voliti, ampak zaradi tega, ker mu v nasprotnem primeru huda prede. Potem je potrebno še voliti „tapravega“ kandidata, ker sicer bo ravno tako hudo. V tej paniki se človek spet zateče k instinktom in voli tistega, kateri se kaže najmočnejši, kateri je najbolj propagiran posameznik/stranka, ne na podlagi tega, v kateri program ali človeka verjame in mu zaupa. Obstaja nekaj, čemur bojda ljudje rečejo „stran vržen“ glas, če glasuješ za nekoga, ki ne pride v parlament. Ali ni stran vržen glas ali napačno usmerjen glas tudi to, če glasujete za nekoga in povzroči marsikatero neumnost v državi? In potem bodo rekli, „hja, saj ste poznali za naš program in vedeli kaj bomo naredili, ne pritožujte se sedaj, sedaj nimate več pravice govoriti“. Slednje se mi zdi dosti huje kot prvo. (Verjetno so v starem režimu ravno zaradi tega toliko propagirali in vsiljevali udeležbo na volitvah, da je oblast imela boljšo samopodobo, ko je videla, koliko ljudi se z njimi „strinja.)

Sam ne verjamem, da se bo zaradi tega zgodilo kaj groznega. Tudi če zmaga kakšna stranka z močno večino, se ravno tako ne bo kaj groznega zgodilo. Zgolj zaradi tega ne. No, mogoče bo posledica. Posledica odpada od moralnosti, razumnosti, modrosti, resnične etičnosti, resnicoljubnosti, od Boga, oz. posledica uzakonitve laži in prevare in prostitucije med mladimi in razvratnosti. In če je že kaj nujnega, če je kaj absolutno pomembnega, potem je predanost Resnici, Dobremu, Lepemu, Ljubezni, Bogu,… Če bi kaj lahko bilo, potem je edino to, drugega nič….
 

Zakaj ne verjamem, da se bo kaj hudega zgodilo? In kar bi tudi rad, da ljudje/volivci razumejo, je:

PRVIČ. Demokracija. Država. Kaj je država? Kdo je država? Je to peščica posameznikov v vladi in njeni okolici, ali smo to vsi ljudje? Nas je država dolžna, po eni strani ujčkati in vse narediti namesto nas, po drugi strani pa od nas zahtevati absolutno pokornost in ubogljivost? Se človek vpraša v odnosu do države, „kaj mora država vse narediti zame in koliko pravic jaz imam (koliko ima država dolžnosti do mene)“ ali se človek vpraša, „kaj lahko jaz naredim za državo?“ Smo ljudje skupaj ustvarili državo ali se je država ustvarila sama oz. jo je ustvarilo nekaj posameznikov elite?.. Naj se popravim, naj bi v idealnem svetu ljudje skupaj ustvarili državo, ali naj bi bila država last peščice ljudi, ki jo za po vrh vsega uporabljajo v lastne namene? Se ljudje rodimo, da bomo sužnji državi, ali se ljudje rodimo zato, da bomo s svojimi talenti, inspiracijami, navdihi, predanosti klicu Srca, prispevali k skupnemu dobremu, prispevali nekaj „svojega“ v dobro vseh? Naj bi v „novem Jeruzalemu“ (idealnem svetu) mi povedali, kaj bomo prispevali državi, ali nam do država diktirala nekaj svojega, kar ji moramo prispevati, četudi je čisto v nasprotju z našimi resničnimi vrednotami in interesi?

Torej, znajdemo se v državi, pravijo nam v svobodni in demokratični deželi. Hkrati ti pa povedo, da pravica in celo dolžnost, ki jo imaš do države, je ta, da na vsake štiri leta (ali v skrajnih primerih kaj prej) izberemo eno od ponujenih političnih strank/opcij. Ko smo oddali svoj glas, moramo biti naslednja štiri leta tiho in se ne vmešavati v državniške posle, ker se to nas ne tiče. Četudi mislimo, da se nas tiče, se nas ne tiče, se nas ne sme. In četudi želimo kaj prispevati, ne smemo prispevati, niti ni mogoče – birokracija onemogoča. Če smo že zelo vztrajni, potem (verjetno) pravijo, da naj se vključimo v kakšno politično stranko, kjer, seveda, začnemo na dnu ali nekje na sredini, in preden prilezemo do vrha in preden imamo resnično možnost vplivanja na delovanje stranke, zelo verjetno pozabimo s kakšnimi vrednotami smo sploh vstopili v stranko. Nekako velja, če so tvoje vrednote naše vrednote, potem te sprejmemo medse, sicer ostani zunaj ali na dnu in bodi tiho. In to je skupno vsem opcijam. Razumljivo, saj si vsaka opcija želi podložnikov, katerim bo vladala.

In smešno je poslušati, oz. več se je tega slišalo včasih, kako pomembni smo in kakšno veliko čast imamo, da s svojim glasom vplivamo na prihodnost naše skupne države. „V preteklosti tega niso imeli, v preteklosti so bile kraljevine in diktature, šele v zadnjem času smo si ljudje izborili pravico odločanja – zelo velika čast za nas.“ Seveda, velika čast vplivati na življenje v skupni državi. Ampak… Ali ne vpliva VSAKO moje DEJANJE na življenje v skupni državi? Ali ni vsak moj zapravljen evro oddana volilna glasovnica? Ali ni vsaka moja namenitev pozornosti nekemu televizijskemu programu oddan volilni glas? Na primer, mleko v trgovini stane 0,80€/liter. Na družino gre na mesec 24 litrov mleka, torej 19.2 evra. Recimo, da neka trgovina v manjšem kraju zajame 100 družin, katere kupijo toliko mleka, torej gre 2400 litrov mleka v vrednosti 1920 evrov. Ampak mleko ne zraste v trgovini, mleko ne nastane na policah v trgovini, mleko nam nudi krava, kar teh časih številk in tabel večinoma pozabljamo – namesto svojim teličkom, nudi krava mleko ljudem. Če „proizvede“ neka kmetija toliko mleka, to pomeni za kmetijo 1920 evrov mesečno, kar pa je precej velika številka in verjetno bi močno olajšala preživetje manjšim kmetijam, kljub vsem stroškom. Vpliva moje početje oz. početje neke družine in posledično širše skupnosti na življenje v skupnem okolju ali ne? Podobno s televizijsko gledanostjo; vse se meri v gledanosti, gledanost pa prinaša cekinčke oz. večje številke na rečunu. Torej, če neko število ljudi ne gleda neunosti in osredotoči pozornost bolj kvalitetnim vsebinam, bomo posledično tudi na televizijskih programih videvali več kvalitetnih vsebin.

Seveda, rekli boste „Hjaaaaa…. ampak mora biti zadostno število ljudi, en sam nič ne pomeni. (Naša družina bi v enem letu zapravila 230.4 evra, če že moramo meriti v evrih, v desetih letih 2304 evre. Malo sicer, ampak to je le ena družina) “En nič ne pomeni, danes ne, v roku desetih let, pa verjetno kar precej. Če se temu enemu pridruži še en eden, in tem en in enemu še kakšen eden, so že trije, in če se tem trem pridruži še kakšen eden ali ena, so že štirje. In če ti štirje, vsak s svojim zgledom navdušijo le enega edena, potem je to že 8 eden-ov. Čisto počasi, brez kakršnihkoli revolucij, evolucijsko, počasi, a s polžjo vztrajnostjo in odločnostjo.. (8 družin na mesec 153 evrov za neko kmetijo, namesto da bi jih zapravili v trgovini – zgolj za mleko.)

In če kaj pomenijo dognanja znanosti, če kaj pomeni Skrivnost in ‘zakon privlačnosti’, če kaj pomeni, da imajo naše misli in dejanja vpliv na svet okoli nas (Gregg Branden npr), če kaj pomeni ____, potem pomeni to. Da imajo naše vsakodnevne odločitve in izbire vpliv na življenje v skupni državi in v skupnem svetu. Ampak seveda, potrebno je biti vztrajen in hoditi mnogokrat po poteh, kjer ni nobene podpore, kjer je celo sovražnost in nasprotovanja… Verjetno je sovražnost in nasprotovanje tudi zaradi tega, ker se (vsaj podzavestno) zavedajo, da imajo takšni mali in odločni koraki izjemen vpliv na prihodnost. Če bi se ljudje bolj zavedali tega, če bi vedeli kam jih njihova pot pelje, če bi se zavedali vsega tega, potem bi veliko lažje na poti tudi vztrajali.

To je prvo, kar bi rad, da imate v mislih, da je vsak zapravljen evro oddan volilni glas, da je vsaka usmeritev pozornosti oddana volilna glasovnica.
 

———zgolj okvirno, ker zmanjkuje energije časa pa ni več; vem, vem.. ——–

DRUGIČ. Prelaganje in izogibanje odgovornosti.

Na primer, prihaja čas sneženja. Zasneženih pločnikov in cest. Boste čakali na javne službe in uslužbence, da vam počistijo prostor pred blokom in klicali in se pritoževali, ali boste prijeli za lopato iz si “sami” skidali sneg? Boste klicali na občino in kako so nesposobni, tam bodo rekli,”seveda, oprostite, bomo takoj uredili”, ker vas nočejo vznemirjati, ampak naslednje leto boste pa dobili dražjo položnico za komunalo, ali se bodo pa kje drugje povečali izdatki za občino. Ker bo občina morala zaposliti ali najeti dodatne ljudi, za kar gredo dodatna sredstva, in nekdo jim mora plačati. Vi ste pa tudi oddali svojo odgovornost nekomu drugemu, kar pa vas bo naredilo le še bolj nezadovoljne, ležerne in apatične..

Ne glede na to, čigava je “pristojnost”. Vaš prag je vaša pristojnost in pika. Ne dovolite si, da vam jemljejo odgovornost.. Ker potem si lastijo pravico, da vam tudi kadarkoli pogledajo v modem in kmalu bo še v računalnik, da vam bodo lahko na daljavo popravili napako, ker jo sami ne znate…
 

TRETJIČ. Razlogov za revščino in pomanjkanje hrane ni. FIZIČNIH razlogov za to ni. Upam si trditi, da je revščina in pomanjkanje osnovnih dobrin skozi celotno zgodovino bila posledica tega, da si je nekaj ljudi – elita – prisvojila pravico in prekomerno jemala iz skupno ustvarjenih dobrin, medtem ko niso ničesar dajali v zameno.

Kar spomnite se na vsa tista nažiranja pri grkih in rimljanih. In če so ljudje lahko osvajali države tisočletja v preteklosti in bili na dolgih pohodih, potem je očitno, da pomanjkanja niso trpeli.

Mogoče bi tu priporočal film The Man Who Would Be King (1975), ki govori o dveh zahodnjakih/angležih, ki sta se odpravila v eno zahrbtno državo ____, izključno z namenom, da bi ji vladala, da bi iz plemenskih skupnosti ustanovila enotno državo.**
 

Torej, volitve. Pridružil se bom tistim, kateri ne bodo šli na volitve. (a) Ker vem, da izražam svojo voljo v vsakdanjem življenju. (b) Ker ni stranke, katera bi mi ustrezala.

Te “zelene” stranke so malo popestrile možnosti in odprle nove smernice za prihodnost, ampak so enostavno preveč “liberalne” in permisivne; popolnoma odpovedo, ko pridemo na področje etike, modrosti, znati razločevati med koristno in nekoristno svobodo, predvsem pa odpovedo na področju religijske prakse oz. religioznosti. No, o tem celo nekaj govorijo, ampak v praksi tega ni – nič hudega, nekje je potrebno začeti, in kot rečeno, sem jim hvaležen za to kar so poizkusile ponuditi. Ampak za bolj resnične in konkretne rezultate bo potrebno še precej meditirati in moliti in pošiljati Ljubezen in hoditi po poti Resnice. Nikakor se torej stvari ne končajo v nedeljo oz. ponedeljek..

Predčasne volitve 2011, sporočilo politikom

Naj še jaz kakšno rečem na temo volitev, preden se začne volilni molk. Nekako je namen predvsem v stilu: “Če se hočete nečemu odpovedati, morate to najprej osvojiti.” “Pa nikar kaj ne zamerite,” kot bi rekel Martin Krpan.

Razmišljanje sem razdelil v dva dela, prvi je namenjen politikom, drugi je namenjen ljudem (sledi v kratkem).
 

Zoran Jankovič
* neprestano ponavljate, “potrebno je teči hitreje kot drugi”. Se ne strinjam; ljudje so utrujeni, potrebujejo počitek, ne pa še hitrejši tek. Se pa strinjam, da je potrebno biti EDINSTVEN, ponuditi nekaj svojega/novega. In glede na majhnost Slovenije, bi lahko namesto da proizvajamo več, imeli več izdelkov in storitev z višjo kvaliteto.
* “delo je potrebno opraviti z nasmehom” – to je mogoče delovalo v preteklosti in tudi prinašalo rezultate, ampak časi se spreminjajo. Danes bo čedalje bolj pomembna ISKRENOST. Trgovka v trgovini naj bo v prvi vrsti iskrena. Če je trgovka slabe volje, ji bo pa mogoče kakšen gospod kaj lepega rekel, in ji s tem polepšal dan. Zaradi tega bo tudi ta gospod še raje prišel v trgovino, ker bo vedel, da lahko tudi sam nekaj doprinese, namesto da samo kupuje in plačuje.
 

Janez Janša
* politika vključevanja naj bo tako v besedah kot tudi v dejanjih. Naj bo to “vključevanje” takšno, da bo dovoljevalo tudi medsebojno sodelovanje in spoštovanje.
 

Borut Pahor
* prepoved med-soseske pomoči je.. hm, kako naj rečem.. neodpustljivo dejanje.. Prepoveste med-sosesko pomoč, potem pa štejete denarce/številke in ves plus državni blagajni? Ker pa ste socialna država, boste dobljeno vrnili v obliki takšne in drugačne pomoči. Ali ni lepše, da si lahko ljudje sami pomagajo, brez vašega vmešavanja, brez vmešavanja države, brez da mora biti za določeno storitev/izdelek izstavljen račun? Kako lahko tudi sprejmete odgovornost, da boste pobrane denarce pravično razdelili?
* bolj kot drugim se vam pozna, da ste preveč časa preživeli v Bruslju. Upam, da bo naslednji predsednik vlade bolj v stiku z ljudmi lastne države. Niso vse številke in gospodarska rast in EU in evro-območje.
 

Gregor Virant
* prejemanje nadomestila je neetično dejanje, pravno gor ali dol, ni pomembno – sedanji čas je čedalje bolj čas ETIKE. Bolje bi prišli skozi, če bi rekli, “storil sem napako”, kot pa da ste se posluževali nekih precej klavrnih izgovorov.
* (velja tudi za Manco Košir), preteklost je pomembna, potrebno se je naučiti iz nje in rešiti pretekle probleme, le tedaj bomo lahko mirno živeli v sedanjosti in prihodnosti, sicer “se nam bo preteklost neprestano vračala”. In če ugotovimo, da so nekateri ljudje v preteklosti zagrešili neprimerna dejanja, ki se izkažejo, da so neodpustljiva, lahko v tem primeru delujemo tudi brez njih. Saj imamo dovolj sposobnih ljudi, njim pa tudi ne kratimo dostojnosti življenja, če jim rečemo, da niso več primerni za določeno (dobro plačano in vplivno) delovno mesto.
 

vsem skupno:
* bolj živite med ljudmi, bolj v stiku z Resničnostjo, ne zgolj v svetu ekonomije in gospodarstva in prilizovanja novim oblastnikom iz EU. Prihodnost so ljudje, ne podjetja ali politika/diktatura EU.
* tudi ljudje lahko marsikaj storijo, le pustiti je potrebno to možnost odprto. Lepo je, da skušate rešiti državo iz krize, ampak dajte potem tudi ljudem priložnost, da doprinesejo in čim bolj sami poskrbijo zase in za svojo okolico. Saj ni bistvo življenja v plačevanju računov. Je mar država sama sebi namen, ali je država tu v dobro vseh ljudi?
* želel bi si manj fanatičnosti (pri vaših privržencih). Fanatičnost ima hitre uspehe, a se je še vedno klavrno končala – tako za fanatike, kot tudi za njihove nasprotnike. Hecno je, da večja in močnejša kot je stranka, bolj fanatični so privrženci. Priporočam ogled nemškega filma Die Welle.
 

Matjaž Hanžek in Manca Košir
* zelo lepo je, da ste nagnjeni k trajnostnemu razvoju in da vpeljujete nove pojme kot so ETIKA ter socialno in družinsko podjetništvo, vendar podpiranje protestnikov, katerih je glavni namen to, da imajo medijsko podporo in se kažejo v medijih s svojimi nerazumnimi zahtevami je precej otročje. Podobno, nekaj ljudi pred nekim kipom s kakšnim plakatom ne spada v kategorijo “protest”.
* borba je proti globalizaciji in svetovni banki, neprestano sklicevanje na ZN morda v določenih krogih nekaj pomeni, vendar pri mladih precej malo.
* za vodenje stranke, je potrebna večja organiziranost in večja osebnostna stabilnost. Človek je lahko precej neodločen, če zastopa le sebe, v primeru, da zastopa določeno skupino ljudi, pa mora biti precej bolj celostna in kompaktna osebnost.
* kultura ni dovolj za etičnost posameznika, kot je rekel vaš kandidat na listi. Potrebna je religioznost in religiozna praksa. Brez tega človek ne more biti etičen, žal ni mogoče, ne v zadovoljivi meri..
 

ostale, večinoma manj slišane stranke
* zelo ste popestrili dogajanje s svojimi nastopi in predlogi, tega bi moralo biti v prihodnosti več, ste pa izpadli precej nepripravljeni in naivni. Poleg tega ste v nekaterih rečeh dosti bolj napadalni in nestrpni in nespoštljivi kot obstoječe stranke. Saj je res, da imajo one že utečen stroj in jih je tudi s strani družbe/medijev veliko prinesenega na pladnju, ampak obstajajo drugačni odzivi na to kot zgolj užaljenost in kuhanje mule, ker vas nihče ne posluša.
* vedite tudi, da vstopate v širši družbeni prostor, in določeni načini pristopa, ki so primerni za pogovor med kolegi ali med svojim krogom ljudi, niso primerni za nagovarjanje širše družbe.
 
 

Zahvaljujem se infotv in predvsem družabnemu družboslovju, katera sta ponudila možnost, da smo lahko gledali/poslušali bolj kvalitetno ter širšo predstavitev in obširnejša mnenja kandidatov in političnih strank. Podobna zahvala gre tudi ponedeljkovemu soočenju na radiu ognjišče. Zelo priporočam ogled/poslušanje tudi vam.