Tag Archive for 'zavedanje'

dokumentarec: Kymatica

po dolgem času gledal nekaj odlomkov Kymatice (2009; spodaj hrvaški podnapisi). Avtorji tega dokumentarca – ‘Ben: Stewart’ & kompanija; talismanicidols.org – so pred tem naredili tudi Esoteric Agendo (super predvsem zaključek) in kasneje še Ungrip (pravna podlaga za neupoštevanje (zatiralske) zakonodaje); kakor se spominjam kar fletni dokumentarci.

Tako kot je človek psihično/duhovno bitje in ne materialno, tako kot ta materialni svet ne obstaja ampak je zgolj vibracija z izredno visoko frekvenco, kar daje občutek trdnosti; tako tudi problemi tega sveta niso materialni, ampak so duhovni/psihični! Učenja, ki tega ne upoštevajo so – najmanj kar lahko rečem – nepopolna.
 


 

Začetek:

“Evolucija je izraz, ki definira le en organizem, in to je Jaz (the Self). Jaz [z veliko] je Vesolje, Jaz je alfa in Omega, Bog, Neskončnost, in to je edina “stvar” [thing; reč, stvar, predmet, stvor; ali ne obstaja nobena bolj splošna beseda? In drugič: thing = stvar; think = misliti, razmišljati], ki se razvija, in mi smo vsi del tega Jaza. Nič ne gre skozi proces evolucije samo po sebi ali brez direktne podpore celote. Ko razmišljate o tem, da je tam ta vladajoča elita, ta skrita roka zadaj za zaveso, ki vodi planet v uničenje, ko mislite, da je konec blizu, Apokalipsa, Armagedon, in ko mislite, da smo kot vrsta pogubljeni… Niso oni tisti, ki so to povzročili, ampak ti/vi. In zaradi zelo dobrega razloga… Razvijaš/te se. Nehaj/te obsojati vsakogar in vse ostalo. Nehaj/te paničariti glede globalne tiranije in naravnih katastrof in bodi/te pozoren/ni, kajti svet ti/vam hoče nekaj povedati; govori ti/vam kaj točno je narobe s teboj/z vami in kako to popraviti [oziroma… ta “in kako to popraviti”, s tem se ravno ne bi strinjal. Kajti kako to popraviti zahteva modrost/inteligenco, ki presega obstoječe znanje – tisti slavni oz. mnogokrat uporabljeni citat A.Einsteina: “Problemov ni mogoče rešiti s stopnjo zavesti, katera je te probleme ustvarila.” – tega pa v svetu ni moč najti; odtod nuja po duhovni Poti oz. religioznosti.].

Ne iščite na tujem ozemlju, ampak ozrite se navznoter, kajti v notranjem človeku biva resnica. ~ Sveti Avguštin

Vsaka od velikih [organiziranih] religij v svojem nauku govori o notranjem vodstvu… o Kristusovem Duhu, [Svetem Duhu], Atmanu, Bogu znotraj. ~ Kristina M. Comstock

 

poglavje.psiha (34.22):

Carl Jung je [ponovno] odkril, da obstaja kolektivno nezavedno, ki je povezano z vsemi ljudmi. To pomeni, da si celotno človeštvo deli en sam um. To je razvidno v svetu skozi mitologijo in simbole, študije o morfo-genetskem polju [Dr. Rupert Sheldrake] in skozi kineziološko znanost. Kolektiv je globalni primer nezavednega uma človeškega telesa, kjer si bilijone celic deli podoben signal. Parazit, ki ga imenujemo “lažni ego”, za svoj obstoj potrebuje nenehen dotok substance. Hrana, gorivo, in katerakoli druga oblika substance je energija. Človeška zavest je elektro-magnetno polje energije. Ko je ta potencial energije koristno uporabljen, izpusti kinetično energijo, katera potem hrani lažni ego. Takšen scenarij se odvija v najmanjših zajedavskih organizmih, in vse do kolektivnega organizma imenovanega “Človeštvo”. Parazit bo izpustil kemikalije, katere bodo v gostitelju povzročile hrepenenje po substanci, katero parazit potrebuje za svoje preživetje. Toliko časa kot je gostitelj nezaveden (živi v nevednosti), bo hranil parazita in stradal samega sebe. Na podoben način, je Willhelm Reich izjavil, da celotna družba trpi za psihozo, ki je posledica naših sestradanih organskih bioloških impulzov. Trdil je, da zatiranje seksualne energije podpira moč cerkve, katera ima zelo globoke korenine v izkoriščanih množicah, preko seksualne nestrpnosti in krivde. Splodi bojazljivost nasproti avtoriteti in pritrdi otroke na njihove starše [kar ni nujno, da je vedno slabo]. To se odraža v odrasli osebi, ko je pokorna državni oblasti/avtoriteti in kapitalističnemu izkoriščanju. Paralizira kritične intelektualne moči zatiranih množic, kajti porabi/požre/zapravi (consume) večji del biološke energije. In končno, omrtviči neomahljiv razvoj kreativnih funkcij in smatra za nemogoče kakršne koli inspiracije po človeški svobodi. Na ta način prevladujoči ekonomski sistem, v katerem lahko posamezniki na zelo enostaven način vladajo množicam, postane zakoreninjen v psihičnih strukturah zatirancev. Kar je Reich pokazal v tem močnem citatu je to, da se bo na kolektivnem nivoju zatiranje naravnih funkcij, najsi bo to biološke, duhovne ali emocionalne, da se bo to odražalo v nenormalnem odzivu, v fizični bolezni. Ta bolezen (illness) ali bolezen (disease) je odsevana v množicah skozi kolektivno nezavedno preko epidemije. Človeštvo je okuženo z nezmožnostjo biti svobodno. Kar pomeni, da ljudje in množice nimajo zmožnosti, da bi vladali/upravljali (govern) sami s seboj na psihičnem nivoju, in to se udejanji/manifestira na makrokozmosu kot vlade in organizirane religijske moči. Tako na stežaj odpremo vrata, naša nacionalna in posamezna, vsakomur in vsemu.

Vstopite neslavni vladarji Zemlje, očaki/patriarhi civilizacije, v politično, družbeno, ekonomsko in duhovno diktatorstvo, v psihično tiranijo.

Enostavna bolezen znotraj naše psihe – pomanjkanje odgovornosti in zanikanje osnovnih človeških svoboščin – je ustvarila pot vsaki tiraniji, ki je kadarkoli vladala ljudem na tem planetu. Človeštvo je ujeto v krog strahu, apatije in sovraštva. Ti človeški instinkti poganjajo hierarhične politične sisteme in birokracije, ki pogostoma omejijo osnovno človeško pravico zasledovati srečo [no, jaz bi rekel raje, da je osnovna človekova pravica – ali bolje rečeno dolžnost – živeti odgovorno življenje in si prizadevati za Resnico]. Družba, ki je osnovana na strahu, apatiji in sovraštvu ustanovi sistem/sestavo/ustroj/omrežje kateri temeljno vpliva na srečo posameznika. Zatre/potlači/zaduši/prepreči razvoj posameznika in vzdržuje cikličen vedenjski vzorec nadvladanja in podrejenosti ter vzdržuje razredno družbo, ki sloni na neresničnih idealih. [!!!!!!]Ampak ti opresivni tirani, katere množice demonizirajo, niso nič kaj drugačni od nas. Pravzaprav, oni so eno z nami. V knjigi “Prerok” Khalil Gibran-a poetično izjavi:

Pravim vam, tako kot se ne moreta svetnik in pravičnik povzdigniti preko najvišjega, kar je v vsakem izmed vas, ravno tako pokvarjeni in slabotni ne morejo pasti nižje kot najnižje, ki je ravno tako v vas samih.

Vsak izmed nas ima zmožnost, da zagreši najstrašnejši greh ali pokaže najlepši izraz sočutja do sočloveka. To je prava definicija/označba/določitev bolezni, znotraj psihe in duše človeka. Kajti ne bojujemo se zoper duha in kri, ampak proti principalnosti, proti močem, proti vladarjem teme tega sveta, proti duhovni pokvarjenosti na visokih mestih. Pomislite na katerikoli pozicijo moči, za katero mislite, da je nad vami: kraljeve družine, vladni voditelji, Združeni Narodi, finančne organizacije, korporativni monopoli in medijska božanstva. Vsi ti so obrazi lažnega ega. So le fizični nastop naše lastne bolezni. Zahtevajo našo lastno sodelovanje, našo zavestno energijo, da preživijo. Kajti brez našega sodelovanja, brez da jih hranimo s substanco sokrivde (complicity) [in vsem ostalim: strahom, sovraštvom, apatijo, prelaganjem odgovornosti, nezmožnostjo vladati samemu sebi,.. ], oni stradajo. Njihovo prvobitno bistvo je odvisno od naše želje, da nam nekdo vlada.[/!!!!!!] In tipičen pokazatelj današnje bolezni človeštva je naše zavestno zanikanje [, ignoranca, zaslepljevanje samega sebe; ali Revolver (2005): “Nekaj je v tebi, česar ne poznaš. Nekaj, kar boš [celo samemu sebi] zanikal, da sploh obstaja, dokler ni [skoraj] prepozno, da bi karkoli naredil glede tega.”] lastne bolezni.

konec.poglavje.psiha (40.04)
 

Reakcijski čas zavedanja

Ko se začnem zavedati svoje pogojenosti, svojega življenja na avtopilotu pod vplivom starih vzorcev, pod vplivom ega, vidim, da je tega ogromno. Še hujše je spoznanje, da četudi vem vse te stvari, se jih zavedam, še vedno padem pod njihov vpliv.

To lepo kaže na to, kako globoko zakoreninjene so te navade. Kljub branju pravih duhovnih knjig, kljub dnevni telesni vadbi, kljub meditaciji, kljub nekaterim tečajem,.. še vedno pride do avtomatične pogojene reakcije, delovanja. Videnju vsega tega dogajanja mora slediti sprejemanje. Če se sedaj tolčem po glavi in obtožujem, kako sem toliko nesposoben, da še vedno nisem tega prerasel, sem na dobri poti, da si močno otežim napredek. Ego ljubi probleme, ego ljubi težave in pritoževanje. Kaj si s tem naredim, če se v to past ujamem? Nekaj časa to delam, potem pa ker ni briljantnega napredka vse skupaj opustim, ker tako ali tako ne deluje.

Vsaj ne deluje tako kot bi sam hotel. Ne deluje po mojih pričakovanjih, ne deluje absolutno, ne deluje neprestano. Spregledam pa dejstvo, da živim veliko bolj mirno življenje, da me situacije težje vržejo iz tira, in tudi ko padem pod vpliv avtopilotskih reakcij, se jih nekaj časa po dogodku zavedam. Jih prepoznam kot stare pogojene reakcije – to pa je pohvale vreden napredek in ena najpomembnejših stvari, ki se človeku na začetku poti zgodi; da prepozna pogojene reakcije kot pogojene reakcije in ne kot bistven del svoje eksistence. Če pogledamo večino ljudi, se niti ne zaveda, da reagirajo (in so reagirali) pod vplivom starih vzorcev. Kaj pa je tisto, kar vidi te pogojene reakcije? Je to pogojena reakcija ali je to dokaz prisotnosti globlje dimenzije?

Več ko bom bral duhovnih knjig, meditiral, meditiral tudi čez dan, večkrat ko se bom zavedal pogojene reakcije (ne glede na to, kako dolg je reakcijski čas zavedanja, kako dolgo traja da se tega zavem) bližje bom izvoru te pogojenosti, krajši bo reakcijski čas. Postopoma bom prišel do tega, da se bom pogojenosti zavedal kmalu po dogodku, med dogodkom, v trenutku ko hočem reagirati,.. vse dokler ne bom prost te pogojenosti.

Zatorej je vsak tak trenutek zavedanja velik uspeh, ne glede na to, kdaj po dogodku se pojavi. Korak za korakom, pa je uspeh zagotovljen. Saj veste, kako se poje slona – grižljaj za grižljajem. Pričakovati takojšen absoluten preobrat po letih in letih pogojenosti je močno nespametno.

To je dobro vedeti tudi pri odnosu z ljudmi, kajti malokdo je brez trenutkov reagiranja pod vplivom ega/pogojenosti, zatorej je velika napaka, če takega človeka po enem, dveh vtisih ocenim kot človeka na “nizki duhovni lestvici.” Vprašanje, na katerega ne morem vedeti odgovora (dokler izrecno ne vprašam), pa je, ali se ta oseba kasneje zave svoje pogojenosti? Edino to je pomembno, edino to šteje.

Skrivnost (The Secret) ~ Zakon privlačnosti

O Skrivnosti sem že kar veliko napisal, kaj pa zakon privlačnosti ali ta deluje? Lahko rečemo, da je to eden osnovnih zakonov v vesolju, tu ni nobene debate. Kar oddajam, na kar se osredotočim, to privlačim v svoje življenje.

Čemur posvečaš pozornost, tega postaneš zavesten. (What you pay attention (focus) to, you become conscious of.)

Čemur se upiraš, to ostaja. (What you resist persists.)

To pojasni, čemu otroci postanejo podobni svojim staršem. Nekaj tu pripomore dejstvo, da vsaj 20 let živijo skupaj, zelo pomemben je tudi zakon privlačnosti. Večinoma svojih staršev ne maramo, jih zaradi tega ali onega sovražimo in tudi kasneje, ko se že zdavnaj preselimo, ta jeza/bolečina še vedno ostane v naših mislih in srcih. Dokaj pogosto mislimo te stvari in ker jih ne maramo, se jim še upiramo. Poleg tega je uporabljena velika količina čustev in če upoštevamo zgornji dve modrosti ter tudi ostale, je to čudovit recept, da se ta miselnost udejani, da takšen postanem tudi sam.

Če imam neprestano v mislih, da je z vsemi okoli mene nekaj hudo narobe in sem še zelo čustven glede tega, je velika verjetnost, da tudi sam postanem takšen. Če neprestano omenjam slabo v svetu, ni vrag da ne bom videl nič dobrega in s tem veliko prispevam, da se to manifestira. Če v okolici vidim le slabo, ni vrag, da tega tudi ne bom dobil nazaj. Če se mi že zgodi nekaj lepega, bom lahko takoj obrnil na slabo.

Tu se pa pri zakonu privlačnosti zalomi. Če sem slabe volje, če vidim le negativne stvari okoli sebe, kako je potem mogoče, da sem to privlačil v svoje življenje? Tu je očitno, da zakon privlačnosti ne deluje, kar pomeni, da to ni zakon. Je neko splošno pravilo, velja v večini primerov, vendar ni zakon, ker ne velja vedno.

Sigurno se vam je že zgodilo, da ste imeli izredno slab dan, potem se pa zgodi nekaj dobrega. Pokliče stari prijatelj, nekoga srečate in v trenutku pozabite na vse ostalo. In obratno, zelo dober dan, ves naspidiran, potem se pa kakšna malenkost zalomi. Ko mislim da sem že vse spravil v red, se nekaj podre in spet imam ogromno dela. Ko že mislim da sem 100% varen, se mi nekaj podre, se borza zruši in spet sem v popolni negotovosti.
 

Na miselni in čustveni ravni zakon privlačnosti očitno ne deluje 100%, torej ni zakon. Lahko pa rečemo, da deluje na nivoju duše/duha, da deluje v stilu “lekcij.” V življenje dobim tisto lekcijo, ki jo trenutno rabim. Življenje mi na ta način skuša nekaj povedati. In če ne bom nič odnesel, se bo to ponavljalo tako dolgo, dokler ne bom dojel. To pa je zakon privlačnosti, ki lahko rečem, da vedno deluje.

A na ta zakon nimam direktnega vpliva, nobeno vsiljeno pozitivno mišljenje ne bo pomagalo, torej mi ne koristi kaj dosti, ker tega zakona privlačnosti ne znam uporabiti. Po drugi strani pa imam še vedno posreden vpliv; bolj bom zavesten, se zavedal tega kar počnem, več bom tukaj in zdaj, hitreje bom šel čez preizkušnje življenja, hitreje bom rasel, manj pretresljivih izkušenj bom rabil. Načeloma.

Kako to “dosežem”? Pride posredno, vse kar lahko naredim je to, da to dopustim. Za to pa rabim nekaj modrosti (sicer se hitro zapletem v um/ego, v stare navade), rabim omogočiti svoji zavesti čim več praznega prostora, čim več tišine. Torej duhovne knjige, meditacija, joga, sprehod, čas zase,….